povodenj v Sloveniji jn državna pomoč. gGover poslanca dr. Jos. Hohnjeca v narodni skupščini 17. iurranbra 1925.) . Sr«di pretekkga tedna so vsled yeč dni trajajočega dežeTJsst >po nekaterih krajih naše države nastopile vejŁke poTodnji. UpraT katastrofalen obseg so te povodnji zarzele v SloTeniji, zlasti na Štajerskem in t Prekmurja. Pa tudi t mnogih delib Kranjske so poplave napra-file jako Teliko škodo. Vskd silnega naraščanja Murc, Drave, Sstc in raznih njihovih pritokoT so bili preplarljeni ne samo mnogi kraji, vasi, trgi, mesta, da ©eio cele pokrajine. Potoki, M so navadno tako neznat«i, da se jih komaj opaža, so narasli v deroče reke. S —riboT in bregov so prMr?eli budourniki ter so preplavfti kraje t dolini. Nedostatki v gradbi železnišldh prog. iDa se je Toda po nekaterib 'krajih tako brzo in šiseeko razlila je iskati razlogov tudi t neprimtrni gradbi železnienih prog, zlasti v premajbnih mostovih na železniških progah in t preozkib in preredkih propustih y ielezniških nasipih. 2o večkrat so s« ti nedostatki grajali ter se je .železniško upravo opozarjalo na nesrc3s, ki se ob večji vodi lahko zgodi t teh jkrajib. Železoiika uprava je sicer te pritožbe mirno poslušala, ni pa ničesar storila, da bi grajane nedostatke popravila. Mo¦ala je priti velika povodenj, kakor je sedanjSi da železniško upravo poduči o tem, česar prej ni hotela Terijeli. Zahtevamo, da železniška uprava te nedostatke, fei se morajo smatrati za sopovzročitelje sedanje nesre6e, takoj odpravi. Neregulirane reke v Sloveniji. B« so poplave zavzek take dinienzijf, je vzrok t oM>eguliranih rekab v Slovemiji, in te so Sava, Diava, llura in vsi njihmi pritoki. Načrti za regulacijo teh pek so že davno izdelani, pa žalibog še do sedaj niso izBrršeni. Slovenci smo od prejšnje države neprelrgoina za fcfevali, da se reke in potoki, ki povzročajo največ škoile, regulirajo. Toda te naše zahteve so ostale neizpolnjene. Z obžalovanjem in ostro obsodbo moramo konisdtb-a}i. da se tudi v sedaiiji državi naše zahteve po regulaciji rek konstantno odkJanjajo. Zato pa je tudi škodk, ki iz lega nastaja, velika, od leta do leta večja. Hegaiacija rek t Slovenijd je iz gospodar&ki, prometnib in iiilKimih oziroT ena izmed najvažnejših in najpotretonejš& naiog državne uprare. Škoda je veiilcanska. Ker so dimenzije poplaT v Sloveniji nenavadn« ˇelike, tako je toidi povzročena škoda nararnost velikanska. Sedanje poplave spadajo med največje, ki jih je Slovenija doživela T zadnjih desetletjih. PolJTiki pridelki, ki še niso spravljeni, so uničeni. Zimske setTe preplavljene in zasute, veliki kompkksi vinogradov devastirani. škoda, povzročena na cestah, mostovih, brreh jezovih in na železniških tirih, jc ogTonma. Veliko so trpele hiše, ki so jih zalili valovi. Veliko jib je zelo poškodovanih, nckatere celo popolnoma uničene. S hišami je tudi poškodovano to, kar je t hišah, obleka, pohištvo, sbranjena živila. Veliko živine je utonilo, Teliko blaga se pokvarilo. Na milijone narodnega in ljudsikega premoženja je ugonobljenega. Ljudje s-o poleg stojc imovine izgubili zdraTJe, nekateri celo žiTljenje. Prizadeti okraji. Kakor poroča politična uprava Slovenije, so od porodnji prizadeti mnogi okraji Kranjslce in vsi okrajiŠtajerske, zlasti Ptuj, Ljutomer, Gornja Radgona, Ko-ajice, Celje, Maribor, Ormož, Šmarje, Prevalje, Brežice.Ljutomerski in gornjeradgonski okraj sta bila t Telikemdelu pod vodo, ščavniška dolina podobna je jezeru, istotako kraji ob Drayinji in t raznih delih ptujskega okraja. Nad vse budo prizadeta je Murska Sobota in mnogi kraji v Prelunurju. Prekmurska pokrajina je bila podobna obsirnemu jezeru, iz katerega so štrlele kvišku hiše, odnosno samo strehe hiš. Vsled poškodb, ki jih je povzročila voda, je ostalo brez stanovanja preko 100 rodbin. V Sloveniji povzi^očena škcxla se že sedaj ceni na več sto milijonov dinarjev. Zato smo predložili nujni zakonski predlog o pryr nujni državni pomoči t iznosu 25 milijonov dinarjev. Škoda je ogromna, patreba velikanska, brez velike drža\me pomoči ostanejo nasl«iki te nesreče nepopraTljeni.  Država mord pomagati. Piosiino, da narottrta skupščina sprfjrn« ta predlog, ter da poleg začasne pomoči s potrebnimi svotami t dvanajstinah, ki jib je treba pričakovati, in v bodočem državnem proračuDu skrbi za popravo velikanske škodt, ki jo je povzročila katastrofalna poTodenj.