St. 31. V Gorici, v sobotc dne 18. aprila 1908. Letnik X. Iihaja vBak torek in soboto ob 4. uri popoludne. Ako pade na ta dneva praxnik ixide dan prej ob 6. zveöer. Stane po poiti prejeman ali v Gorici na dom poliljan celoletno 10 K, polletno 6 K in Setrtletnn 250K. ProdajasevQorici v to- bakamau Schwarz v Šolskih ulicah, Jelleraitz t Nunakih ulicah in Le- b a n na Verdijerem tekališdu po 8 Tin. GOKICA tfrednifttvo in upravništvo »e nahajata t «Narodni tiikartii», uiica Vetturini h. It. 9. Dopiie je nasloriti na urednifttvo, ogiaae in narodnino pa na upravniätvo >Gorice<. Oglaai ie računijo po petit- Tntah in licer ako ie tiskajo 1-krat po 14 Tin., 2-krat po 1Ä Tin., 3-krat po 19 Tin. Ako ie TeČkrat tiikajo, raču- oijo ie po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni arednik Anton Bavčar. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. L. Lukežič). Ceno bahašfvo. Cdjdqo, kaj piLe nadalje „Edinosl"! — „Todi sklicevanje, čei, da amo te dni mi »ami piial', da od joalancev ni sraeti zahtevati čudežev, je — falzifikacija. Mi amc v dotiönem poročila Ie navedli be- gede nekega govornika na shoda v Gro- padi. Sicer pa prize avamo, da čodežeT res ni smeti zshtevati od nikogar, in jih ne zahtevarao ne od tržaSkih ne od go- Tftttij».....iMfams&r. AH „oadež", ki so ga izvrin^Txrsta 6 proti 48, takov „öu- dež" bi bili Je laglje dosegli v Gorici kjer je bilo razmerje 10 proti 11. Da omejemo vso iazliko, treba nvaževati okolnost, da tržaški slov. podanci niso mogli preprečiti sklepnosti zbornice, radi , desaf so se morali spastiti v borbo, ki je zahtevala poleg parlamentarne spret- noati tudi velikega osebnega pogama. V goriški zbornici pa so mogli preprečiti sklepčnost, ne da bi trebalo kakegaoaeb- nega junaštva. Nič dragega ni trebalo, nego da bi se bili dvignili in zapnstili zbornico". Najprej bodi povetfano „Edinosti", da ni ona „falzifikacija", katero hoče nam naprtiti, nič dragega nego igrača z besedami. Rontekat eporočiU o onem sboda v Gropadi je bil tak, da se je praT otipljaio, kako je bilo vse govor- jeno „Edinosti" iz dnše. Ce bi ona ne bila soglašala z govornikom, bi bila paö io izjafila. Sicer pa sama hkra- ti izrečno priznava ivoje sog'aianje, in mi prav ne vemo, čemu brblja če o „falz.fikaciji" ?! Ali caj bode tadi ta falzificirana „falzifikacija" bilk« na vodi ? Čndežev ni smeti zahtevati od nikogar tudi ne od gor. poslancev, piše „E.u. Pa jih je vendar doslej zahtevala in jih zahteva še par vrstic nižje, ko pravi, da bi ne opc- rekala todi goriikim poslancem, ako bi biii tadi ti dosegli vsaj neko mero zbolj- žanja, kakor so ga dosegli v Istri ; kajti — nadaijaje oua tistih „postranskih pc- boljškov" ne moremo pripoznavati kakor zboljšanje položaja goriških Slovenc3v, ker eo ti „poboljiki" p-ridli äe v veliko večji meri v prilog Ilaljanom. Tako „Edinoat". Naši čitalci ae ie spominjajo, da trao mi „poatranske pc- baijške" iraenovali izpremembe vol. reda : taJDe in direktne volitve, razširjenje vol. pravice z ustanovitvijo splošne karije, olajäanje vol. akta z določitvijo primer - nejiih voliše. Teh poboljškov „Edinost" torej ne more smatrati za zboljšanje po- ložaja gor. Slovencev, in sicer zato ne, ker so bili tth poboljškov deležni tadi Lahi in celo t veöji meri. To veöjo mero je pa „Edinost" zajela iz zraka, ne iz vol. reda ; če je prišla večja mera koma T ptilog, je priäla pač Slovencem, ne Lahom. V podkrepljenje tega zavračamo „Edinost" Ie na izpremembe glede vo- ; liič. Pa njej menda tadi tone zadostaje; ona bi hotels, da bi teh poboljškov Ita- lijani sploh ne bili deležni, in Ie tako bi jih mogla pripoznavati kakor zboljSanje položaja Siovencev. Čadna argamenta- cija to ! Če dobi kdo dragi enako darilo kot jaz, je moje darilo manj vredno, kakor če je prej me m jaz sam. Po „Edi- 1 n cstinem" nazora bi se torej za laški del deiele ne bila smela raziiriti vo!- pravica, L&hi bi ne bili smeli prejeti sploine karije, za nje bi morala biti še 1 T veijavi inatitacija vol. mož. Še Ie po- tem torej, ako bi one izpremembe vol reda zadevale Ie slov. del dežele, bi : „Edinost" milostno priznavala „zboljäanje položaja goriških Slovencev". Ali ni to že višek kotfaznosti ? ! — Pa pojdimo dalje! — „Edinosti" so torej oni „postranski poboljški velika ničla. Ona hoc« imeti od naših poslancev „vsaj neko mero zbolj- šanja, kakor so ga dosegli v Istri". Ali jasneje reöeno, ona node imeti narod- nostne pridobitve. S tern dospemo do onega propada, katerega smo mi z ne- pobitnimi dokazi označili kot v sedan;em öasu nepremostljivegp, do propada, čez katerega nas prevesti ni „Eiinost" še dandanes niti poskusila. Narodnoatne pri- dobitve od goridkih slov. potlancev za- htevati jo toliko, kot zahtevati od njih zbornično vičino. Zborn'cna večinavsled volilne rejorme je v sedanjih časih za Slovence — to smo menda dosita doka- zali — gola nemožnoat — pravi čadež. Potemtakem je vendar Ie ree, kar nEii- nost" trdovratno taji, da je znhtevala in zahteva od našib poslancev čadežer. Naša prijateijica gleda s posebnim dopadanjem ob razmerja naše manjäiae nasprcti istrski in tržaški, pišoč : „čadež", ki so ga zvršili v Trsla 6 proti 48, ta- kov „čadež" bi bili še laglje dosegli v Gorici, kjer je bilo razroerje 10 proti 11, in dalje: istrski poslanci so se morali istotako boriti v veliko neugodnejem raz- merju nego oni v Gorici, namreč 8 proti 21. In ponosna je na te Stevilke, češ, številke se ne dajo pobijati. Da, da, prav res! Številke so res nepobitne, a ra- čanska operacija „Edinosti" je pobitna. Ona prezira: 1. da v zbornici ne odlo- čaje brahijalaa mod ali — po njenem — osebni pogum ; 2. da manjšina 1 glasn je ravno tako manjšina kakor manjiina 13 ali 42 glasov ; 3. da odločnjoči mc- ment vol. re forme ni bivše razmerje zborničnih glaeov, ampak številno raz- merje prebivalstva, kar ni istrski zbor- nični manjšini nič manj agodno nego goriSki ; 4. da od Lahov v Gorici ni bilo v narodno8tnem ozira dragega zahtevati nego za zdaj nedos&gljivo večino, v Trstn pa vse in v Istri skoraj vse; 5. da se vlada ni prav nič brigala za vol. re- formo goriško, pač pa, kar je mogls, za vol. reformo tržaško in istrsko, kateri re- form! ste prav za prav delo vlade, ne pa njenih („Edinostinih") poslancev. —Ako bi „Edinost" pri svojem račananja te naše točke npoštevala, bi prišla do vse drngačnega rezoltata. Posebno ji pripo- ročamo, naj se toliko ne korači proti naši rcformi, ker vse nje bahanje ni dragega nego lišpanje z vladnim perjem. Naj pa nikar ne misli, da smo mi zarad tega Ijnbo8omni ali zavidni. 0 ne ! Nam je ta pomoč vlade nekej naravnega, do- kler vplja za prvo vladEo modrost: Di- vide et impera! Po tern načela si vlada tikakor ne liiore želeti dosedaniega zbor- ničnega razmerja med Lfhi in Slovani ˇ Istri in Trsta. Taka oblastcs, prepo- tentna večina se da težko krotiti, vla- dati. Zoper tako samooblastnost in pre- potenco je najboljia zavornica — moč- nejša manjšina. ^Edinost" naj torej paati vlad<, kar je vladinega ! Veöeli nas, da priznava slednjiö tadi „Edinostw, da more ^n&ša delegacija preprečiti sklepčnost naie zbornice. — Do?go je to možEOst ignorirala, če tudi smo se mi ponovno sklicavali nanjo. Privedla jo je k temu priznanja menda Ie potreba, da bi naša možnost prepri- čanja eklepčnosti držala nje tržaikim po- slancem lestvico prosiavljanja. Di, da, ta mcč naie delegfcije je več vredna nego vse tisie „garancije" istrske reforms, katerim je ^Edinost" napela že celegro- mado 8lavospevov. Pa o tern se bo že dalo še kaj vee reči. Za danes moramo le še enkrat na kratko omeniti, kar smo že lani podrobno rszložil'*, namreč, d& more naša delegacija preprečiti sklečnost le, če je jedina ; jediaa pa ni žal že šest let, odkar jo je liberalizem razcepil. Zato je prava ironij», kar piše „Edinost" v tej zadevi, namreČ : „V goriški zbornici pa so mogli preprečiti sklepčnost, ne da bi trebalo kakega osebnega jnoaštva. Nič dragega ni trebalo, nego da bi ae bili dvignili in zapastili zbornico". — Da, da, naii bi bili zapastili zbornico, liberalci ostali v njej in z Lahi sklenili ravno to vol. reformo. Ta bi seveda po- tem biia naäim liberalcem z „Edinostjo*" vred dobra vol. re forma in po „kieri- kalcih" bi padalo v nasprotnem tonn : da so nazadnjaki, da niso hoteli privo- . ičiti ljadstva razširjenja vol. pravice, tajnih in direktnih voiitev, itd. Dopisi. ! BiJje. — Glede na bogoskranske !; izgrede v Biljah dne 31. marca t. ). iz- ! jsvljam, da ne bo krivo Eodilo širše ob- ] činstvo po deželi, vseh Biijencev in tadi 8voje prepričanje, katerega gem bil vedno. ' da ni bil gosp. žapan in dež. poslanec Ivan Savnik provzročitelj ne ob- sodbe vrednih begoskranskih izgredov. Na dopis g. Savnika v „Soči*- prc- šlega tedna, o čegar vsebini sem izvedel ; pred par dnevi, ne odgovarjam. ; V Biljah, 17. aprila 1908. ' Jos. Abram, karat. Dornberg. — V 17. ätevilki „Na- iega glaea je skrpacal nekdo siioc nea- men dopis iz Doruberga. Naj bo ie dc- tični dopi?un „ačen" ali ne, časti ma dopis ne dels. Naštm voiivcem očita, da | so se dali podknpiti s pijačo. Eaka laž je to, se vidi že iz tega, da niti z be- Bedico ne odgovarja na notico v naših ! listih, kako je priprosti kmetič opeharil ačenega Erižmana. Najbolj obaodbe vred- no pa je to, ker pravi, da je g. Mrevlje iz Tabra izgubil radi agitacije ves ogled. Človek, ki si to pisal, ali na glavi stojiä? i Gospod Mrevlje je »gitiral rep, in to s poštenimi, dovoljenimi sredstvi in nihče ! ma ne more radi agitacije ničesar očitati. I G. Mrevlje iz Tabra radi tega tadi ni iz- gubil pri nas nikakega ugleda; nasprotno, ie bclj ga spoštuiemo kot moža, o ka- terem smo se zopet prepričali, da je zna- čajen in da svoje prepričanje pokaže kjerkoli je potreba. Cast takema moža! L1ÖTEK. 6osfovan]e članov l]ub- lianskega gledališča. j Nič ne katakterizira umetniäke in- diference večine goriških Slovencev bolj kot zahtevanje, naj te vsi adeležijo gle- daliških predatav — ker je to narodna dolžno8t. i i Občin&tvo inra torej „dolžaost" ade- 'e/'ti se gledali^kih preditav. Če ima ob- öinstvo dolžnost, pa mislim, da imajo tadi igralci dolžnosti in iele kadar j 'gralci izpolnijo svoje dolžnosti, se sme ; 8l»viti tndi na občinsUo zahteve. i A ljnbljanski igralci niso izpolnili 8*oje dolžnoBti. j Oni niBO izpolnili svoje dolžnosti ko| "gralci-umetniki. Gledališki igralec naJ bode umetnik. Med vaemi igralci Ijabljanskega gle- d'Sfo, ki bo nas posetili, lahko stavimo najbližje igralcem - ametnikom gospoda Dragatinofiča in gospo Kreisovc. Ako hočemo biti tolerantni, lahko semkaj pri- števamo še gospo in semtertje gospoda \ j Danilo za silo Še gospoda Načiča. j | Najkasneje se je to videlo pri pro- < izvajanja Cankarjeve farse „Pohrjäanje • v dolini šenlllorjanski". G. DragutinoviČ je igral zlodeja kakoršnega% je Cankar \ , uatvaril. | „Glas njegov, poBebno v dialogih a * Petrom, je plah in jokavM, to pravi Can- kar o svojem zlodeja in s tern je igralca : že v naprej povedano, kak je ta zlodej. ; Ni ga l&hko pogoditi, ker je — ako se \ amem tako izraziti — zlodej „brednje vrßte", močnejši in višji od prebivalcev doline šentflorjanske, a od ametnika l Petra vendar prekanjen. G. Dragotino?iö i ga je dobro pogodil; v prvem akta v \ pogovora z rodoljabi je bil morda nc- koliko pre „jokav"; a po končani farsi sem imel vtis, da so moči g. Dragatino- viča včhsih pojemale, različne okoliöine so morale to provzročiti — skoraj bi ' rekel, da so tema soigralci krivi. Umetniško je igrala tadi gospa j Kreisova \logo Jacinte. Kolikor lahko ! sodimo iz sedanjih nastopov g. Kreisove, | bi ona vrhnnec svoje ametnosti dosegla ! T genru iger, odlikovanih po fineBahda- i hovitosti. Seveda ni s tern rečeno, da ne ! izpolni v drogih vlogah svoje naloge. Kot i Jacinta je imela glas popolnoma v oblasti. Zdaj pa glavni janak igre ametnik Peter. G. Načič je to vlogo dobro igral T prvem in zadnjem akta kot Čiovek Pe- ter, a manj dobro kot ametnik Peter. V dragem akta, ko vidimo Petra-ametnika, ni bil g. Načič več na svojem mesta. Da je vedel, kako se mora ta nastopati, o tern ne dvoinim, a ni imel dovolj modi, posebno pa ma je manjkala popolnoma tehnika glasa, katera bi morala priti v dialogih z Jacinto do veljave. Res, dialogi z Jacinto bo za igralca najtežje — a tadi najlepše v C&nkarjevi far si. Za to vlogo bi bilo pač treba igralc&-mmetnika prve vrste. G. Načič bi bil mogoče kot „Po- potnik" na pravem mesta. A popotnika je igral g. Turk brez vsakega razame- vanja te osebe in s skrajno slabo tehniko. O^ebe žapana, dacarjp, ačitelja Švi- ligoja, notarja, štacanarja in cerkovnika so bile prav slabo zastopane. G. Danilo je igral Dacarja v prvem akta dobro, a v tretjem ni to bil veö Gankarjev dacar, to je bil samo ie pi- janec. V Gankarjevi tarsi stoji na str. 75 : „Dacar pride z verande pijan s ko- zarcem v roki". A menim, da med pija- nim Človekom v amotvora, kakor je Cankarjevo „Pohajšanje", in med pija- nimölovekom vslabi barki je velika razlika Bi li bilo dovoljeno igrati pijanca v II. dela Goethejevega Faasta ravno tako, kakor pijanega vojaka v „Mamaelle Ni- toache ?" Monda vendar ne 1 A mnogi izmed ljabljanskih igralcev ne znajo razsoditi, kaj je barka in kaj amotvor. Radi tega S3 je tadi vöasih Gankarjevo farso izvajalo direktno kot burko — amotvor kot zmašilo I (Konec prihodnjiö). Nlj a© ne zmeni r* take fence. Čadno pi se mm xdi, da o „agled a" piiejo Ijadje, ki a a mi t Dornberga prar nobc- nega agleda n ima jo. In če je gospod Mrevlje padel t nemilost pri takih Iju- deh — poznamo jib thi — je to za go- spoda Mrevljeta le čaitno. Pa so nekaj! „NjihoT glasek" je pi- sal Bvoj čas, da ne bo napadal oseb. Če pa berete sedaj tisti „G as", pa vidite, kako drii beaedo. V celem lista samo obira Je može. Polo je samih napa- dor. Zato pa takema liata prar niö ne zaapamo. Naäa zastava je zastava S. L. S. in ta oatane tadi redno nais. S tem, da je „NaS G asu napadel g. Mreyljeta is Tabra, bo Ijndstfo, ki pozna in spcštaje g. Mrevljeta, še bolj zaničeralo agrarce in droge liberalne dornberike učenjake brez ngleda. Iz Yipavskega. V Trat spravljajo Vipavci in KraSevci mnogo kmetskih pri- delkoT za Tsakdanje potrebe. Dokler ni bilo železnice so hodili peš celo po 8 or daleč t Trst z jerbaaom na gla?i, Oikar pa je atekla želfziica, si ljadje radi prihranijo trad, ter si od pičiega zaslužka ali dobička odtrgajo Toznino. Zsčetkom so jemali jerbase in drngo prtijago a seboj t toz za ijodi. Ž) nekaj časa sein pa morajo prtijago odložiti t poseben voz ia od nje posebej plačati. To je za nboge prodajalce precej trdo ker jim odgrisne vel.k del zaslnžka. Rea dela prtljaga t oseboib Tozeh napotje in ima železniika aprara prar, da je odlo- čila poaebni toz za to, tendar naj bi se ozirala na abožUo tistih, ki si s tako kopčijo služijo Tsakdanji krnh in bi jim dajala zaižano Toznino kakor dela?cem. Za prtljago pa, poaebno ako je le eno samo breme, naj bi spregledala Toznino. Naj bi se kak drž. poslanec potradil, da poskrbi za to olajšafo. Menda so tadi na Viparski železnici rpeljali tisto ne- potrebno pristojbino, od katere ima železn. apra?a le neznaton dobiček, re- teža pa le odščipne dober del Tsak- danjega kruha. Smart no v Brdih. Prijatelj me je opozoril na dopis naših liberalcsT v „Soöi" z dne 11. aprila, kjer goTore o nekem glasn, ki odmeva iz „nančere" koTačije po „Gorici" z dne 31. marca. Zgreiili ate pač pravi nasloT, ker oni glas ne odmeva iz nančeve kovaöije, ampak od šmartinskega ijadatra. Po vašib delih vas je ljadatvo že sodilo in obaodilo, in ne operete madeža raz sebe, naj da se še stokrat perete ˇ „SoČi". Toda, ker naravnost napadate in blatite mene in osebe t žapnišči, smatram za STOjo dolznoßt, odgoToriti yam. Vi piŠite. — Eto : „G, nunc, »e li ie spominjate, kako so priäli trije naše stranke kontrolirat, kako gre z vaäo krčmo itd. S3 li g. dopisnik ne spomin- jate tec, kedaj ate rekli in koma : „uaj se žopnik čnva, da se ne Tjarae!" Ako ste Vj pozabili jaz ne ! Vedel sem dobro da so priili „Taši skaänjavci", v žapnišče, hoteč župnika tIotUj, in ga spraviti t „kajho"; kaj ne, mislili ste ai: Žapnik po- nndi kozarec Tina Tsakemn ki pride t žnpnišče po opravko. Ponudi ga tndi Tara, in takrat zamenite glaBOvnice l njim, pa *e Tjame ! Htn ! alo ga bomo imeli! Ali spodletelo jim je popolnoma. Priäli so menda tndi t dragič, in po raiem celo T tretjiö kakor aknšajavec ˇ puiöavi, pa opekli so se do dobrega. Ker šterila dragih ne n a Taj ate, so torej oni trije kar v treh duških popili kar dva štrtina yina! Preaneta liberalna grla, ali morajo biti široka jel te? Vboga A., koja jim je morala nanositi toliko množino Tina! „Vtrajena je bila kaj ne? „invtrujenn je morala T p oa t e 1 jo*. Ako ste res jnnaki in poitenjaki pozivljam Taa, da bo odzovete po imena ter da dokažete njeno „atrnjenost t postelji", dne ožjih ToliteT splošne ska- pine. Obljabim Tarn cellh: 1000 kron nagrade zato, ako se podpilete pod res- niönim dosazom s polnim imenom. Po- žnrite se! Dokler pa tega ne storite, niti besedice too z Tami po öasnikih. JožefKodelja, žapnik. Kobariški Kot. — Djpisnik se hTali, da je Kot napreden — pohTali Tasi StanoTÜöe in Rbidiiöe. Kje je pohrala za drnge Tasi ? Mogoöe ne marajo za tak napredek, kakor ga Tidijo o pohfa- Ijenih Taseh? Dopisnik zmerja in obrekuje nance T Kotu. Prefina nšeaa ima, ker je slišal najbrže istoöasno t Sedla, Breginja, Lo- geh, kako so vai ti nanci nesramno gro- zili z izoböenjem, a peklom, toöo in ena- kim — kar ni res. Sliial je tuii besede Ioikega, ki je zmerjal, Trie Rbidiščince (po nayadi pičejo in gOTorc: Robidisöani ne Rbidiäöani) — mogoče je tako na- predno? Ali dopisnik ni še dolgo t Kota, da tega ne ve?) z razbojniki, za kar se pa bode moral none zagovarjati pred sodiščem. Loäki 86 ni oamelil, kakor pišd dopianik, imenofanih zmerjati z razboj- niki, ampak dopisnik se je prav debelo oamolil, ker je bil „nagravžno" potegnjen ali nafarban. No, za smolo in s-trbo se „Trliu dopianik ne zmeni; da je le nunc oörnjen, pa je zadoroljen. Kakor pa ima dopisnik dobra nieaa, da sliši, kar se ni gOTorilo, tako ima pa alabe oči, ko je Tidel, da so navdašeni Breginjci s kresom in streljanjem praznorali zmago. E, bil je le nežni spol (ne Breginjci, ampak Breginjske, ki niso Breginjke) ki je zmago slaTil; o tistih, ki so morali drra vlaöiti s senoieti (öegara so bila, menda niso Teliko Tprašali), se ne more reči, da so praznoTali zmago — oni so opraTljali le roboto. Da so bili nardaäeni Tsled pla- čila, ki so je dobili za ztnagoslaTJe — tega pa menda ja niso krivi nanci. Najboljše manufakturno blago po zelo nizki ceni prodaja „Krojaška za- druga" v Gorici Gospo- ska ulica št. 6 in 7. Za- loga je nedosegljiva te stroke v Gorici! Cene so stalne! Politični pregled. Zakaj ni še premescen przemiselski armadni zbor v Ljubljani? Umor Potockega je j»sno pokazal, kako soTražijo Rasini Poljake. ŽrjaTica tli že dolgo pod pepelom. Diplomatsko to priznaTajo rasinski zastopniki, odkrito je pa povedala avojo miael rnsinska aka- demiška mladež. Sam Potocki se je bal, da se dvigne „Usrajina", in sledi ruskim zgledooD. So\rašUomed Poljaki in Rasi- ni je stoletja staro. Sla?ni poljski pisatelj Sienkit wiez je t svojih delih opisoTal te boje. Usrajinske vstaje se boje zdaj tadi naäi Tladni krogi. Zato pa niso še preme- stili pržemiselakega armadnega zbora r Ljabljano, ker potrebnjejo Tojake t Gali- ciji, öe bi se dTignila Uzrajina. Tajna pogodba med Čehi in Ksmci. Glasilo ministra Praika „VenkOT" ob- javlja članek, ki odklanja, da bi bili čeiki agrarci in minister Prašek odgOTorni za dogodke glede na jezikovno vpraäanje. — List trdi, da je že ob čaaa ministra Rande Tladalo tiho sporazamljenje med Nemci in Čehi glede na imenovanje sodnikoT na Ceäkem. Ko sta bila ministra Pacak in Fort, ee je celo sklenila z nemškimi Todi- telji zTeza Tsled katere so Nemci molöe doTolili, da se avede notrajni aradni jezik T češkem ozamlja, öeski ministri in vodi- telji pa delali na to, da se uporablja pri sodnih in poštnih imenovanjih in pri na- predovanju t slažbi kljaö 62:38. Prašek o pogoobi ni bil obveäöen in je najprej iz- jaTÜ, da ne sklene podobne pogodbe. Za- atopal je ataliiöe, naj se taka sadeva ras- tegne tadi na Moravsko in na Šlezijo, in sicer po kljaön praTičnega Ijadskega štetja. „Union" amatra članek z% tak, da morajo strar pojasniti mladoödhi. „Narodni Listy" Tprašajejo Praäka, kako mora ostati Se v ministerstTO, öe izTe o taki pogodbi, ki je nečavena goljusija. Grozi ma, naj se pripraTi n« riharne puc'tnice. „SloTan- ska korespodenca" in mladočeški izTräe- Talni odbor edl'.cno zanikarata, da ob- stoji tajna pogodba med Čehi in Nemci. „Nemäko-narodna korespondenca" iz- jarlja, da Nemcem o kitki pogodbi ni niö znanega in da tajnih pogodb ni. Preiskava proti morilcu. Sziczynski je prišel minali teden trikrat t namestniiko palaöo in prosil TeiljiTO za zašlišanje. Ker ni nanerel nikakega razloga, ni bil zaaliian. Pre- iakaTa je že tako daleö napredoTala, da so izpastili iz zapora morilčevega prija- telj a Camoro in seatre Szciczyaskega, ker so dokazali, da so nedolžni in jim ni bii znan morilöeT naört. Dijak G3- glinski bodi tadi najbrže kmala odpalöen. Ko so preiskali Sziczynakega, so našli pri njem poleg reToWerja tadi zelo na- brnäeno bodalce, s katorim bi bil za- bodel namestnika, če bi ga ne bil astrein. Morilčeva mati je izpovedala pri zadnjem zasliianja, da ni ničesar znala o načrtu STOJega sina. Njenema preklica pa ne verajejo. Sziczyaski izjarlja, da razTen njega ni nihče Tedel za name- ravani umor. Morilec izjavlja, da nočd o napada niöesar veö izpoTedati, in da bo odgOTarjal le porotnikom. Kriza na Ogrskem. Polaradna „Wiener All. Ztg." poroöa, da potato spomladi pogodba med ko- alicijo, in krono. Vlada je prisiljena, da predloži drzaTnema zbora ToliTno pre- osnoTO, da izrede dogOTor 8 krono. Ne- odTisna strenka dela na Tlado Koäatore str&nke, a krona smatra to v tem tre- nutkti kot nemogoöe. Mogoča je nora kriza na Ogrskem. Oe se po Veliki noöi ne reäi Tprašanje o poriianja öastniskih plač, labko nastane kriza akapnega mi- nisterstra, gotoTO pa ogrska ministerska kriza. ÜDzdaj je malo apanja, da se iz- ognejo krizi. Eljab tema pa upajo da se pri skapnih ministerskih konferencah izognejo krizi. Teodor Košut reški poslanec. Budimpeitanski list „Az üjaagM pravi glede odstopa reäkega guvernerja, da je to gotoTa stTar, le naslednik grofa Nako ni še doloöen. Kakor se govori, postane guverner zopet kak ogrski magnat. Omenjeni list poroöa tadi, da prepn«ti župan Vio svoje mesto poalancu Riharda Zanella, V Reki bo pa -potem kandidiral Teodor Košot, brnt trogovinskega mi- nistra in da tadi zmaga s pomoöjo avto- nomistoT. Knez Biilow pri papežu v avdijenci. Papež je zaslišal t avdijenci nem- škega kanclerja Bülowa. Sreti oče je gOToril s kanclerjem sam eno uro. Nato je zaaliäal kneginjo Bülowo in njeno spremstvo. Mei tem je obiakal Bülow Merry del Vala, pri katerem se je madil tri öetrt are. Popoidne se je Marry del Val peljal v hotel »Regina", kjer je pastil STOjo posestnice. Nemiri v Perzijj. V aeTernovzhodni Perziji v Leista- na so nastali reliki nemiri. Dra Iadijca, angleška podanika, sta bila vjeta in pre- tepena ob meji. Rešila sta ae t konzalat. Napadalci so sklenili, da napadejo kon- zalat in pomore Tse, öe ne izroče be- ganca, Otobje angleSkega in rmkeg» konzalata so obrožili. Darovi. ZaGregoröiöev npomenik: Iz zapasöine pok. Helene Kaplan t Ribnici 50 K. Krasno manufakturno blago po zelo nizki ceni prodaja „Krojaška zadruga" v Gorici. Novice. Yesele velikonočne praznike žoli Tsem naročnikom in dopisnikom „Go- rice" uredništro. — Vesela aleluja! Urarl je g. Josip Faganel, župan v Oseku, deželni poslanec, ud c. kr. okraj- nega šolskega sveta, ud pogozdovalne ko- misije in cestni odbornik dne 16. t. m. po- noči, previden s svetstvi. Pokojnik je doži- vel visoko starost 77 let. Občinsko stare- šinstvo ga je imenovalo v svoji seji dne 12. t. m. radi njegovih velikih zaslug za občino Osek-Vitovlje častnim občanom. Ža- libog pa, da mu zastopniki niso mogli izro- čiti dipjome, ker ni nihče pričakoval tako nagle smrti. Bil je vedno mož odločnega kršcanskega mišljenja in veren pristaš krščan- skih strank. Kot župan je do zadnjega opravljal sam vse posle, dokler ga ni po- polna onemoglost prisilila, da je Šele začet- kom tega meseca moral izročiti občinsko upravo svojemu namestniku. Pokojnik je bil vsestransko izobražen, zato ga je ljudstvo čislalo in mu poverilo različne službe in časti. Takega župana ne bo imela naša ob- čina več kmalu. — Pogreb je danes (so- boto) popoidne. Blagemu možu večni rnir in pokoj ! Slovenska krščansko socialna zveza za GoriSko je založila vzorna pra- vila za izobraževalna društva. Kdor jih želi, naj se oglasi na naslov: Fr. K r e m ž a r, tajnik S. K. S. Z. v G o r i c i. Bratska društva opozarjamo, naj se pravočasno javijo, kadar žele od „Zveze" predavatelja; enako je tudi s skioptikonom. Vse tozadevne želje naj pošiljajo edino le na naslov „Zvezinega" tajnika. Le tako je mogoč red v društevnem gibanju. Vsem bratskim društvom in njihovim članom: Veselo alelujo ! Za začasnega ravnatelja v cen- tralni bogoslovnici je imenovan pro- feaor ö. g. dr. Jikob B r u m a t. Skrb „Svobodne Misli", v Pragi. V 3. at. t. 1. razkriTa „svobodna misel" iznenadenema sTeta, da ji dohajajo pisma semeniiöanoT, s katerimi se slednji obračajo nanjo, da bi ji na kak naöin pomagala pri osToboditTi iz rimske snž- no8ti." Pile najprej, poštenema čloTeka mora biti bado pri srea, ko öita pisma teh nesrečnežBT, njih tožbe in vzdihe; milo ae ma stori, ker bi tako rad po- magal, pa ma sredstva ne dopuščajo. Stanje teh daševnih sažnjeT je neznosno" itd. Tako gre naprej. Uredništvo pozivlja STobodomisilne kroge, naj bi pribiteli na pomoč; visokošolci so že začeli zbirati t namen: „Za rešeTanje abogih seme- niščnikov iz rimske sužnosti" itd. Namen je ocividen, Tse kar piSe, to je res po recepta „Srobodne misli" izmiiljeno, izlagano. Semenisöniki, ki ae po reanem preadarki ne čutijo poklicane T slažbo GospodoTO, Tedo sami najbolje, kje jim je treba STeta in opore iskati in kje je v najboljSi in najlepii meri tadi najdejc. Vse tisto javkanje „Siobodne misli" je le OBtadna prevara, le ostadna taktika, ki 8e poStenema Sloveka kar naravnogt zabi. Agrarci, kaj pravite n» to ? „Soški podružnici S. P. D." v uva- ževanje. — Dobili smo od vrlega pla- ninca: Z veeeljem sem pozdravil odborov poziv, naj častilci nepozabnega S. Gro- gorčiča pomagajo podražoici, da poatavi krn3kemo slavca t spomin planiasko kočo na Krna. Prepričan sem, da se bodo pla- ninci in drogi prijatelji naših planin obilno odzvali vabilu in da bo možno kočo v kratkem zgraditi in — plačati. Toda bodi mi dovoljeno, javno povedati glede odborove namere utemeljen po- mislek. Koöa naj stoji vrh Krna, kakor namerava odbor? Morda v sedlo, na mestn nekdaoje TriUerjeve koče žaloat- nega spomina? Po mnenja, ki sem si je napravil na Erna in pa 7 pogovorih z domačini in izknieniini planinci, nikakor ne kaže koöe postaviti tako visoko. V ti višini bi bila izpostavljena razoitn vre- menskim nezgodam, tadi oskrbovanje bi bilo težavno. Če bi podražaica poatavila atalnega oskrbnika, naložila bi si veliko nepotrebno breme. Vaekako bi bolje ka- zalo, da se postavi koča v vaai Erna, kjer bi bila izroöena v oskrbo domaöema krčmarjn, ali pa še bolje, na planini Zaslapom, kjer bi jo oskrbovali pastirji kaj labko in po ceni. Voda je blizu, lega za kočo izvrstna in zavarovana proti vi- harjem in plazovom. S te plaaine na vrh Erna pride vsakdo t poldrngi uri. Te koče bi se poslaževai lahko tadi oni planinci, ki pridejo čez Dreženco iz Ko- bariške strani, kakor oni, ki prihajajo čez ras Em. Z mnogo manjšimi stroški in zaprekami postavi podražnica S. Gre- gorčioevo kočo na planini Zislapom, kakor na Krna. Ta koča bo tadi trdnejša res spominska, bo prav dobro slažila hribolazcem na Krna in Tzdrževanje bo podražnico stalo prav mak. Naj po- dražnični odbor apošteva ta nasvet pla- ninca, člana „Soške podražnice" S. P. D. Lurškim romanjem naznanja odbor, da je vsakema adeleženca potreba nekaj fraacoskega denarja. Kdor more, naj si izmenjavo preskrbi sam, postreže ma pa tadi ? tern ozira lahko „Sloven- čevou npravništvo. Treba pa je nazna- niti, koliko denarja naj se zanj zameni ; dotični znesek naj se poSlje naprej, in sicer zadnji čas do vštevši 24. aprila. V ravnilo, koliko se približno jemlje seboj, bodi povedano, da so svojedobno av- strijski romarji jemali seboj do 20 kron francoskega denarja, in pa, da se v Lnrda samem lahko kopaje z našim domačim drobižem. Manj kot deset frankov (9 E 55 h) naj bi pa nihče ne zahteval. Soniišljeniki! Somišlje- nice! — Zahtevajte v vseh pro- dajalnicah in tobakarnah vžigalice „Slovenske krščanske socialne zveze": „V korist obmejnim Slo- vencem!" Kupujte tenaše vžigalice! — Smrtna kosa. — Na Biedu je amrl botelir Viktor Klinar, p. d. Petran. — V Arku na Tirolskem je umrl Ijub- ljanski trgovec Fr. Kollraann v starosti 69 let. Pokojnik je bil blag in miroljuben znacsj R. i. p. ! — Umrla je t Sežani gospa Alojzija Cszafara, mati g. Henrika Cazafara. c. kr. predsednik« okrožne sodnije v Go- rici. Rodbini naše sožalje ! — Nagle in neprevidene sinrti je umrl v Cepovanu 80 letn mož, po domače Am est. Zadela ga ]e kap. Pri zadnjih državnih in deželnih volitvah je šel proti naši stranki, češ da „mu far nič ne da in da ž njim nič nima". — °°g bodi milostljiv njegovi duši! — Vojaški nabojri. Letos se bodo vršili v naši deželi vojaški nabori v sle- dečem redu in sicer: V Gradišču na 30. aprila in 1. maja; v Korminu 27. in 28. aprila; v Gorici (za okolico) 25., 26., 27., 29., 30. maja ln 1- junija, v Gorici (za mesto) 4. in 5- maja; v Ajdovščini 3. in 4. junija; v Kanalu 5. in 6. junija; v Tolminu 7. in j 8. maja; v Cerknem 11. maja; v Koba- ridu 13. maja; v Bovcu 15 maja; v Komnu 18. in 19. maja; v Sežani 21. in j 22. maja; v Tržiču 18. in 19. maja; v : Cervinjaiiu 20., 21., 22. in 23. maja. ! — Tatvina. V noči od 15. na 16. t. m. so neznani tatovi vlomili v klet krčmarja Blažica v Lokvicah pri Opatjemselu. Iz kleti so vdrli v hišo, kjer so pobrali mnogo tobaka, kruha, vina, jajc itd. Nekaj vina so spili kar v hiši, 2 steklenici so ga vzeli seboj. — Shod „Kinečke zveze" za sodni okraj tolminski bode na belo nedeljo ob 3h popoldne pri Sv. Luciji v pro- storih g. Vuge. Poverjeniki, člani, so- mišljeniki pridite mnogoštevilno ! — Zopet kobilice na Krasu. Iz komenske okolice: Lanski gosti — ko- bilice — so žetukaj; in sicer v tolikem številu, da si ž njimi samo v enem kvadratnern metru mož lahko napolni vse žepe. Kaj bo z nami ? Predlansko in lansko leto je bilo taksno, da smo si morali mašiti ušesa, da se nam ni toliko smilila mukajoča, lačna živina. Kaj bo pa šele letos, ko komaj trava leze iz tal, pa se pase toliko živalice? Strah nas je, ko ni podpore od nikoder, niti enega vinarja; pač pa se nam svetuje, naj pa- semo „picole". Žalostna ironija ! Vsakdo naj enkrat poskusi ku- piti pri „Krojaški zadru- gi" in ne bo se kesall — Nov goriški občinski volivni red. Dne 5. marca 1. 1907 je sklenil dež. zbor goriški nov občinski volivni red. Z najviijo odločbo z dne 30. marca 1.1. pa je cesar potrdil omenjeni zakonski načrt. Ta nofi občinaki volivni red je važen radi tega, ker onemogočaje obstrakciji v občinskem zastopstva, ki bi prepreöila izvolitev žapana. — Pozor! Predöa8om si je neki somišljenik izposodil pri podpisanem L Smolnikarjevo „Poročilo o shodu nepo- litičnih draštev". Eer je od tega pre- teklo Ž9 toliko časa, da bi se bil v tem časa vsak lahko že celo knjigo na panaet naačil, bi prosil dotičnika, naj mi jo bla- govoli vrniti. Bom zelo hvaležen ! — Fr. Eremžar. Prosimo tadi, da bi gospod, ki si je izpoBodil dr. Erekov „Sjcializem", last dr. Dermastje, istega blagovolil kmalu vrniti, ker ga g. dr. rabi. — V Podgorski papirnici je za nadzornika neki Mermolja, doma iz Vrtojbe, ki delavstvo tako šikanira, da nikomur ni mogoče izhajati. V Podgoro je priiel pred kratkim; lani je bil še v Vevčah, kjer pa je organizirano kršč. socialno delavstvo kmala naredilo konec njegovim iikaoam. Poprej je bil tadi še v Gratwdina, a je tadi takaj moral oditi, ker je z delavstvom, posebno z delav- kami grdo rarnal. Začetkom tega tedna so delavke že začele stavkati; a bo se vrnile na delo pod pogojem, da se Mermolja kmala odstrani. — Upamo, da bo ravnateljatro papirnice upoštevalo zahteve delavstva in bo odstranilo ölo- veka, ki meni, da delavka ni človek. — Dvorni in sodni odvetnik dr. Stanko Lapajue zapriaeženi sodni tolmač za ruski jezik na Danaja je prevzel pi- sarno pokojnega drornega in sodnega odvetnika g. dr. E. p). Eozičs, nahajajočo se na Danaja, I., Bruanerstrasae 10. — Katoliško izobr. društvo v Šturijah priredi na belo nedeljo ob ljA popoldne skioptično predstavo Ben-Har. Roman iz Eristasovih časo%/ mizar in lesni trgovec % v Poipri, u vöeId novep železniškeca mosta (na cesti, ki pelje proti Gradiški) o o o Trguje tudi z opeko, ima ve- liko zalogo vsakovrstuega trde- ga in mekhega lesa domačega iu tujega, veliko zalogo pohist- va, vinskih posod, stiskalnic itd. flrmourjws Temne barve. Močno koncentrirano. VarČen v porabi. Ima okus mesa. Pošljite nam zavojček iz stanijola našega mesnega izvlečka in m. Vam dopošljemo kuharsko kujigo gospe Line Morgenstern. Pri odvzetju 12 zavojčkov razven tega velik kuhinj8k predpasnik, vse zastonj in franko. ARMOUR & C2: LI2: LONDON Glawni xastoonik Heinrich Stössler. Dunai. 1/20. ZAHVALA. Vsem onim p. n. častitim gospodom in gospem, znancem in prijateljem. kateri so blagovolili. našega nepozabneg-^, iskreno ljubljenega očela. sina, brala in so- proga pokojnega franca Lazar-ja, spremiti k zadnjemu počitku. se tern potom najiskrenejše zahvaljujemo. Sedlo, due 16. aprila 1908. ŽALUJOČI OSTALI. Cerhveno mizarsba delo v pimshem in gotišbem slogii izdeluje fl. Cernigoj-Gorica. izvrsuio pecivo priporoča spoštovanim meščanom iu okoličanom pekovski mojster MOB BRUTUS v Ciorici Šolska ulica St. 6. I V zalogi ima in prodaja moko prve vrste Majdidevega mlina. /pva gonsKa tovaraa umetuih mm mnkn ognjev s strojnim obratom izdelujc: rakete, bengalične Iuči, rimske sveče, ko- Iesa i. t. d. i. t. d. Kot posebnost izdeluje papirnate to- piče. Zlasti priporoča jubiiejne traspa- rente v velikosti 120 cm X 200 cm s podobo cesarjevo; in lOOcmX 150cm z monogramom. Fertl. Makuc pooblaščen in prizr.an pyrotehnik Goriea, t. F. G. 34. (Iz prijaznosti se sprejemajo naročila tudi v kavarni „Dogana" tik sodnijske paiarp.)- POZDP! Edino naš rojak v Gorici, optikar I Primožič, na Kornju št. 13, (konec Gosp. ulice) ima veliko zalogo optičnih izdelkov, kakor: Raznovrstna očala, zlata in iz nikla, stekla iz kristala, v vseh števil- kah. V zalogi ima razne toplomece, daljnoglede, barometre, mikroskope, vage za vino, za žganje, za špirite, livele za zidarje, mizarje po najnižji ceni, Izvršuje vsakovrstne poprave in iste dostavlja na dorn. čevljar v Semeniški ulici 1 v fpiorici prij-oruca se za raznovrstna naročila po meri za gospe in gospode. Naročila se izvrsuje hitro. j" Z Maršnerjevo l^ znamko T zaznamovanl šumečilimonadni bomboni (nialinov, limouov, jagodui, čiešnjev in mareličeu okus) so najboljši. Prvo češko delniško društvo za orient sladkorno blagc in čekolado prej A. Maršner kraljevi Vynohrady. nUJdlll. priliki „šoiskega doma". Pijanosti ni več- Uzorec tega čudeznega iz- delka „COZA" se pošlje brez- placno. More so dati v kavi, v mlo- ku, v pivu. v vinu ali v jodi- Iih no da bi pivec to zapazil. Prašck „C0ZA" uöinkujo čudovito, tako, da se pivcu pristudi alkoliol in vse alko- holnc in niočne pijačo. Ta prašek deluje tako inirno in gotovo, da mil sa smojo dati žena, sestra ali hči dotičnika, ne da bi on zapazil, kaj je resnično provzročilo njegovo zdravljenje. Prašek „COZA" jo prinesel niir v tisočoro driižine. je rešil ogronino osob sramo in po- nižanja, da iz takih oseb je coio napravii cvrstt-, mocnfi in vsakoga deia možno ljudi. Ta prašek je že niarsikatora inla- deniča spravil nazaj na pravo pot sreče tor je podaljšal za ninogo let življenjo mnogini osebatn, — Zavod, ki poseduje ta cudodelni prašek, pošlje vsem onim, ki zahtevajo knji^o s l500zahvalami in en vzorcc. Dopisuje se v nemškora jeziku. Zajaničeno jo, da jo prašek popolnoma noškodljiv. f.sl7A IQTITIITs 62, Chancery Lane, UUÄ.M iOlllUIL London 257 (Anglija) Na pisma je dejati znamko 25, na dopisnice za 10 stotink. Epilepsija. Kdor trpi na epilepsiji, bolezen sv. Valen- tina in na drugili sličnih boleznih, ta naj se obrne na priviligirano lekarno „Schwa- nen-Apotheke, Frankfurt A. M. Tam vdobi tozadevno brošuro brezplačno. Rihard in = = Felix Maier Dunaj II. Kaiser-Josefstrasse 30 erarni liferanti kupujejo in prodajajo seno, slamo, re- zanico in kroinpir vsake vrste pod najugodnejšiini pogoji. Velepodjetje prve vr- ste v lastnem obratu z lastno parno silo. JMardirxi & Wolf zključno zastopništvo tovarne ,,ETERNIT" za celo Primorsko eenientne asbestove plošče za pokrivanje streli GORICA via Yetturini 11 GORICA Najboljši krov sedanjosti Eternit- Skrilj, lahek, čvrst, varen proti bury, nevihti, in ognju. fj POZOR! j- j POZOR! H SlamuikaFska ^adruga v Mengsu, Eranjsko. \ priporoča svojo bogato zalogo moških, ženskih in f /a /a /a /a otroških slamnikov m av /a /a Naročite cimpreje da se more naročilo pravočasno zvršiti. \ Narodno podjetje! Solidna postrežba! • Ilustrovani ceniki franko in zastonj! Vsakemu se na željo pošljejo vzorci slamnikov na ^==^^^^7=, ogled, ako se to želi —-=^z^=^^ Išče se zastopnik za Goriško. Slovenei! Poslužujte se edino slovenske zadruge za slamnike! e^- Svoji k svojim! Svoji k svo]im! * CENJ. PÄME INToŠPOPJE - POZOR! Imate že šivalni stroj? Ako ga nimate, omislite si najnovejšo marko „Original-Viktoria" in najboljšega izdelka. Pc dolgolelnih skušnjah sva prišla do prepričanja, da ostane „Original" vedno le najboljši. Oriöinal-flictoria stpoji m^o ¦> po 15 letni uporabi brezšumno. Original-Victoria stroji so neprekosijivi na domačo rabo in obrtne naniene. Original-Victoria stroji so ^^,^,^ za umetno vezenjo (rekamiranje). Tvrdka stavi na razpolago strankam učitdjico, ki poučuje brezplačno. Qriginal-QictOFia stroji so „>^, iZdeiek vseli dosedaj obstoječih tovaren. Za vsak stroj jamciva 10 let. Nikdo naj ne zamudi priliko ogledat si pred nakupom „Original- Victoria" stroje. Edina zaloga „Original-Victoria" strojev in drugih šivalnih strojev, dvokoles '„Puch" orožja, municije in vseh lovskih priprav pri tvrdki, Kerševani & Čuk — Goriea Stalni trg (Piazza Duomo) št. g.