NOVICE
LOGATEC, 8. III. 1971 — ST. 2
GLASILO KOLEKTIVA KOMBINATA LESNE INDUSTRIJE — LOGATEC
Ali bo naš program okrnjen?
mm c
Na podlagi odprtega pisma, •objavljenega pod tem naslovom v 4. številki našega glasila, je Zbor delovnih skupnosti SO Logatec razpravljal o tem vprašanju na posebni seji dne 27. 11. 1970.
Odborniki zbora delovnih skupnosti in oba naša poslanca Marjan Dolenc in Jože Lc;ar so se temeljito seznanili z razvojnim programom KLI Logatec in še posebej s problematiko dobave surovin iz gozdov s področja naše občine. Vsi skupaj resno ugotavljamo, da je ta tovarna od svojega nastanka dalje bazirala na hlodovini, ki prihaja iz gozdov v njeni neposredni okolici. Tovarna se je razvila tako daleč, da zaposluje že približno 75 "/o ■vseh v občini zaposlenih delavcev, da torej predstavlja vsakdanji kruh za veliko večino logaških občanov.
Odborniki in ostali navzoči so se strinjali s perspektivnim programom nadaljnjega razvoja lesno predelovalne industrije in ob zaključku razprave sprejeli naslednji
SKLEP
1. Vsem delovnim organizacijam in organizacijam združenega dela z lastnostjo pravne osebe priporočamo, naj čimprej pristopijo k izdelavi lastnih razvojnih programov in sprejmejo ukrepe za financiranje investicij ter pri tem upoštevajo vse oblike in možnosti medsebojnega sodclovan:a. Ti programi naj bodo osnova za izdelavo načrta perspektivnega razvoja občine.
2. KLI Logatec, KZ Logatec, KZ Ziri in zasebni kmetijski proizvajalci naj sprejmejo ukrepe za širše poslovno sodelovanje, da bi lahko lesno predelovalni industriji KLI zago-
tovili tudi tiste količine lesa iz logaških gozdov, ki sedaj odtekajo drugam, zlasti pa izven območja naše občine.
3. Z uveljavitvijo organizirane prodaje lesa združenih kmetijskih gozdnih posestnikov naj samoupravna skupnost kmetov usmeri celotno prodajo lesa tudi iz zasebnih gozdov v našo lesno predelovalno industrijo, ta pa naj v okviru zakonitih možnosti organizira odkupno mrežo pri samoupravni skupnosti gozdnih posestnikov.
4. Komisija za statute pri SO Logatec naj pri ocen j-vanju statuta gozdnega gospodarstva Ljubljana preveri, ali vsebuje statut vsa določila, ki bodo dovolj jasno in razumljivo opredelila samoupravne pravice samoupravnih skupnosti gozdnih posestnikov zlasti v zadevah, ki so v zvezi z gospodarjenjem v zasebnih gozdovih. V statutu naj se samoupravnim skupnostim gozdnih posestnikov zagotovi pravica neposrednega odločanja o vseh zadevah, ki so v zvezi s prometom lesa in neposrednim povezovanjem s tržiščem.
5. Zbor delovnih skupnosti se zavzema za ustanovitev republiškega organa, ki bi skrbel za uveljavljanje javnega interesa v gozdovih, zlasti v pripravi gozdno-gojitvenih načrtov.
G. Podpiramo tudi stališče Skupščine SR Slovenije, da se zniža stopnja prometnega davka na žagan les od 20 na 8 %■
7. S tem sklepom in priporočilom je treba seznaniti tudi Izvršni svet SRS, da bi jih lahko upošteval, ko bo pripravljal spremembe in dopolnitve zakona o gozdovih.
Predsednik občinske skupščine Vinko Haložan
dnevu že*uz>
V NAŠEM KOLEKTIVU IMAMO SKUPNO 490 2ENA. TO JE ŠTEVILO, KI GA NE MOREMO PREZRETI IN USTVARJA POMEMBEN DELE2
V DOHODKU PODJETJA.
DELOVNI DAN 2ENE, MATERE NE TRAJA SAMO 8 UR, AMPAK OD JUTRA DO VEČERA. MNOGOKRAT TO PREZREMO, SAJ SE NAM ZDI TO SAMO PO SEBI UMEVNO.
ZA 8. MAREC BI SE MORALI SPOMNITI NA VSE, KAR DAN ZA DNEM OPRAVLJAJO NA DOBRO VSEH' NAS. LEPO IN PRAV JE, DA SE JIH SPOMNIMO VSAJ OB NJIHOVEM PRAZNIKU IN SE JIM ZAHVALIMO ZA NJIHOVO DELO.
Nezgode v letu 1970
Pritrditi jc potrebno, da je največja naša skrb usmerjanje k čim intenzivnejšemu tehničnemu in gospodarskemu napredku. Vedno poudarjimo potrebo po večji proizvodnji, razširitvi asortimana, vse kvalitetnejših uslug, utrditve rentabilnosti, skratka, povečanje bruto dohodka. Vse te elemente ekonomičnosti skušamo torej vedno obdržati v prvem planu.
Prizadevanje na raznovrstnih ravneh tega plana pa ni in ne more biti popolno in učinkovito, če hkrati pozabljamo vnašati v prvi plan še en važen faktor, to je zdravega in pri varnem delu zaposlenega človeka, ki se ves in z vsemi močmi mora posvetiti ustvarjanju na svojem delovnem področju.
Ta faktor si včasih mno^i zaradi nerazumevanja, površnosti in predsodkov težko p cd-stavljajo v zvezi s pro'-zvodnjo, ali že celo s poudarkom na raznih rentabilnostnih računih. Mnogim jc odmaknjen, nevi-
den, skratka, ni v zavesti, da se delo organizira in vodi zaradi ljudi, ki nam dajejo in ustvarjajo, ki od tega dela žive in žele v starosti uživati prislužene sadove ne kot invalidi, ali do kraja izčrpani.
Zaradi takšnih pojavov in okolnosti nastaja vrzel v proizvodnji in njene verižne reakcije uničuje sadove doseženega dela. Za sabo pušča poškodovane in obolele ljudi, manjšo proizvodnjo, manj uspehov.
Spričo dejstev, da smo pri nas v letu 1909 imeli dosti nesrečno leto glede poškodb pri delu pa tudi za lansko leto ne moremo trditi, da ni bilo zaradi poškodb pri delu dosti nejevolje, je bilo delo slabše, manjša proizvodnja, itd.
Tako se le ne moremo pohvaliti z vidnim upadanjem števila nezgod pri delu.
Če primerjamo pregled poškodb pri delu in na poti na delo ali domov v zadnjih dveh letih, ugotovimo naslednje:
	1969	1970	Indeks
število zaposlenih	1000	1918	1,02
število nezgod	146	135	0,93
nezgod na 100 zaposlenih	14,6	13,3	0,93
število izgubljenih del. dni	2073	1646	0,80
poprečna teža poškodb	14,2	12,2	0,86
Iz navedene primerjave je	da se	število poškodb z leti le	
razvidno, da se je število ne-	počasi	zmanjšuje.	Vsekakor
zgod v lanskem letu znižalo za	vpliva	na upadanje nezgod in-	
7 %, izgubljeni delovni dnevi	tenzivno delo pri vzgoji in iz-		
pa celo za 20 %. Tako vidimo,	obraževanju delavcev, nadalje		
da smo določen uspeh dosegli	uvedba sodobnih metod dela,		
pri znižanju težjih poškodb, saj	tehnoloških postopkov in boljša		
lani nismo imeli nobene po-	organizacija dela.		
škodbe, ki bi terjale hujše te-	Vsaka beseda, ki služi v prid		
lesne posledice. Tako smo imeli	varnejšemu in boljš		emu delu,
lani lc lažje poškodbe, ki pa so	ni zaman in sc v kratkem do-		
še vedno številne. Z ozirom na	bro obrestuje.		
to, da jc bilo v preteklem letu	Cc	si ogledamo i	tevilo po-
število nezgod nižje in še te	škodb	po obratih,	ugotovimo
niso bile težje, lahko trdimo,	naslednje:		
		štev. iz ub.	resnost
slev. nezg.		del. dni	
na 100 zap.		na 100 zap.	poškodb
obrat drobnega pohištva	10,6	152	14,3
obrat stavbnega pohištva	15,6	59	3.8
obrat žage	21,7	260	11,6
stranski obrati	9,6	112	11,7
obrat plastike	—	—	—
Najštevilnejše so še vedno poškodbe na obratu žage. To j 2 razumljivo', kajti dela so najnevarnejša, tako da so delavci pri delu bili izpostavljeni mnogim nevarnostim. NajrcsncjŠ3 poškodbe so sc pojavljale v obratu drobnega pohištva. Cc primerjamo nezgode po spolih, ugotovimo kot vedno, da so sc moški številneje poškodovali,
predvsem zaradi zahtevnejših, težjih in nevarnejših del, ki jih opravljajo.
Iz pregleda nezgod po mesecih je težko sklepati, zakaj v nekaterih primerih poškodbe naraščajo (januar, junij, november). Morda so delavci v teh mesecih bolj utrujeni od dela, ki ga še bolj stopnjevano opravljajo tudi doma ali pa
vplivajo vremenski pogoji na porast števila nezgod.
Značilno je tudi za poškodbe, da so najštevilnejše v začetku in ob koncu tedna. Ob začetku tedna so nezgode številne zaradi še preslabe prila-
gojenosti delu, ob koncu tedna pa zaradi psihične in telesne utrujenosti.
Po izvoru poškodb ugotovimo, da so se poškodbe pojavljale:
štev. po.sk.
izgublj. del. dni
resnost poškodb
iveri, tujki	17	136	8,0
transp. in udarci s predmeti	65	855	13,0
stroji — naprave	25	265	10,6
orodje	10	80	8,0
pot na delo, pot z dela	18	313	17,4
Delo pri transportu jc pri nas še vedno najproblcmatič-nejši vir poškodb. Z uvedbo sodobnih sredstev transporta in z izločanjem ročnega dela bi v
veliki meri prispevali k znižanju poškodb.
Pregled poškodb po delih telesa:
(Nadalj. na 3. str.)
	štev. nezg. na 100 zap.	štev. iz-ub. del. dni na 100 zap.	resnost poškodb
poškodbe prstov rok	4,4	66	15
poškodbe rok	1,4	16	7,5
poškodbe nog	4,3	43	10,0
poškodbe trupa	1,1	13	12,1
poškodbe glave	0,7	9	6,7
poškodbe oči	1,0	9	9,6
Nezgode v letu 1970
■(Nadalj. z 2 str.)
Visoko število poškodb nog kaže, da nastanejo številne poškodbe ravno pri transportu, pri padcih predmetov na noge. Znatne poškodbe na prstih rok so razumljive, saj so vedno le
prsti v največji meri izpostavljeni nevarnostim pri delu.
To trditev nam potrjuje tudi naslednji pregled nezgod po vrstah poškodb, kjer vidimo, da so padci predmetov in stiski med predmete najštevilnejši.
štev. nezg. na 100 zap.
štev. iz-rub.
del. dni na 100 zap.
resnost poškodb
udarci in padci predmetov	4,5	61	13,5
urezi in obrusi	2,1	20	9,7
ubodi s tujki	1,5	9	6,2
padci in spahi	1,6	19	11,4
odlctavanjc tujkov	0,8	9	12,5
stiski	2,3	27	11,8
Če nazadnje analiziramo še poškodbe po vzrokih, ki so pri-
vedli do poškodb, ugotovimo, da so bili najznačilnejši naslednji:
štev. nezg.
itev. izgub.
del. dni na 100 zap.
resnost poškodb
nepravilen način dela	29	38	11,8
slab transport	12	19	14,7
napaka na izdelku	14	9	0,0
neupoštevanje določil varn.	16	26	14,0
neskladnost dela	7	7	9,3
neurejeno del. okolje	18	25	12,6
slaba zaščita	14	20	12,7
slabo vzdrževanje naprav	7	4	5,4
Najštevilnejše so bile poškodbe zaradi nepravilnega načina dela, kar jc v dokajšnji meri povezano tudi s slabimi delovnimi pogoji.
Nadalje jc opaziti, da varnostna disciplina ni na primerni stopnji, kajti zaradi neupoštevanja določil varnosti smo imeli kar 16 nezgod.
Letos, z vključitvijo nove žage upamo, da sc bo delalo učinkovitejše in bolje in s tem prispevalo k zmanjševanju števila poškodb pri delu. S tem bomo mnogo prispevali k vsestranskemu cilju: doseči boljše pogoje za delo.
DELAJ VARNO!
Marjan Lapanjc
Prešeren in naš čas
Pozdravljeni ljudje dobre volje!
Veseli smo, da ste prišli oh tej uri in posedli stole, ki so prazni čakali na vas. In zakaj prav za vas? Zato, ker morajo biti ljudje, ki si vzamejo čas, da stopijo k oknu za svojim mirom, da sedejo h knjigi in klavirju, da si preberejo pesem o daljnih pticah in ljubezni. Zato, ker morajo biti ljudje, ki jim je dano sprejeti besedo, ton in barvo na platnu v odmoru, ki predrami dušo, da sc strese v čudnem nemiru.
Prešeren bi bil brez vas prazen in nebogljen. Zakaj, bi vprašali? Zato, ker zaživi le v stiku z bralcem oziroma poslušalcem. Skozi vas sc preceja in znova poraja. Poezije bi bile drugače le knjiga, ki poleg tega, da jo postaviš v salonsko knjižnico, kamor vabiš goste na po/irek, ne bi imela nobene vrednosti.
In žal, danes nekateri tej stvari nič boljše ne strežejo. Res je, kar pravijo, da ima vsaka medalja dve strani, vendar to ni razlog, da piše na eni strani: Vse za denar in ugled, na drugi strani pa nič.
Nikakor ne morem oprostiti tistim, ki hodijo v gledališče zato, da bi videli kako sc sosedi poda nov kožušček ali kost;m s Pontc Rossa. Gledališče ub'ra modne strune lepo in prav. Toda to mu ne daje pravice, da izločijo iz svoje srede enega najboljših igralcev. Sever umre sam pod Pohorjem.
Radiotelevizija sc trudi za popestritev svojega programa.
Gledalci in poslušalci pa večkrat ne sežejo dlje kot do četrtkovega    večera, Marjana
Kralja ali Mestece Pevtona.
Večina našega tedenskega tiska služi za poneumljanje ljudi. Cc stopiš v trafiko, je prodajalka menda edina oblečena ženska.
Uredništva literarnih listov so hermetično zaprta. V njih se dolgočasijo kofetarji in besedni mešetarji.
Prava umetnost pa životari. Ohranja sc tam, kjer sta doma idealizem in pogum upreti M družbenim normam, ki hočejo kulturo prekrojiti v potrošniško blago. Seveda, pa se moramo polno zavedati, da sc ti problemi pojavljajo v vseh časih in vseh družbah le v različnih oblikah. Ljudje so ostajali brez velike začetnice. Najobčutljivejša sprememba, ki je lahko nastala v teku časa, jc bilo prelivanje materialne posesti z enega razreda na drugega. Klali so sc po ulicah in na bojiščih. Človek le mali človek in humanizem puhla beseda.
In mi, ki živimo v brezrazredni družbi! Kaj niso ra/.like med delovnimi ljudmi prevelike. Tisti, ki nekaj veljajo, sc vozijo z avtomobili na svoje
vikende, medtem ko sc starka nekje na Kozjanskem komaj preživlja ob občinski podpori 15 jurjev.
Cc nam ravno umetnost ni blizu, zakaj ne bi pokazali već topline do sočloveka. Tu trčimo na umetnost srca, umetnost ljubezni, česar je polna Prešernova poezija.
Poučni konec:
V Dol. Logatcu, 8. februarja 1971 ob 19.30 uri.
Prešernovo proslavo jc obiskalo kakih 40 mladoletnikov in mladoletnic, ki so v svoji vnemi, za standardnimi užitki med recitalom prosto debatirali,, vpili, žvižgali in se naslajali nad lastno ničevostjo. Pri-čakovili smo hujšega navdušenja. Rešila pa nas jc devalvacija, kajti med drugimi artikli so sc podražila tudi jajca, s katerimi bi nam vneti poslušalci gotovo brezplačno postregli.
Hvala za sprejem. Hvala za Prešernov večer. Hvala devalvaciji. Hvala vsem za vse.
Andrej Zigon
Sindikat KLI živi z delavci
22. januarja je bil občni zbor. naše sindikalne organizacije, na katerem je bilo prisotnih 83 delegatov iz vseh naših delovnih enot. Poleg delegatov so sc občnega zbora udeležili tudi nekateri vodilni uslužbenci, predstavniki samoupravnih organov in predsednik občinskega sindikalnega sveta Logatec.
Predsednik naše sindikalne organizacije je podal pismeno poročilo, o delu našega sindikata v preteklem mandatnem obdobju.
V poročilu so bili prikazani uspehi podjetja v preteklem letu. Ugotovljeno je, da smo letni plan količinsko in vrednostno presegli, zato smo z uspehom lahko zadovoljni. Prikazano je bilo tudi gibanje osebnih dohodkov po posameznih mesecih in posameznih obračunskih enotah v preteklem letu. V primerjavi s poprečnimi osebnimi dohodki drugih podjetij lesne stroke smo na prvi polovici lestvice.
Tudi plan za letošnje leto je šel zelo široko v obravnavo, saj so ga obravnavali poleg samoupravnih organov tudi zbori delovnih ljudi v vseh enotah. V poročilu je navedeno, da bo realizacija gospodarskega načrta zahtevala napore celotnega kolektiva, ker je treba upoštevati da bo letos prišlo do mnogih sprememb na gospodarskem področju z ozirom na nove stabilizacijske ukrepe. Nujna je solidarnost in razumevanje vseh članov našega kolektiva, da bomo izvršili postavljene naloge.
Povezava izvršnega odbora sindikalne organizacije s samoupravnimi organi je bila v pretekli mandatni dobi zadovoljiva. Ni bilo primera, da bi moral izvršni odbor sindikata sprejeti ukrepe zoper sklepe delavskega sveta.
V poročilu je bilo navedeno tudi delovanje sindikata na področju rekreacije. V preteklem letu je bilo organizirano letovanje v Dramlju, Savudriji in Fiosi. Na dopustu na morju je bilo preko 200 članov našega kolektiva in njihovih svojcev. Organizirana sta bila dva izleta na Plitvička jezera. Pojavila se je želja, da bi kupili svoj počitniški dom. Da bi dobili jasnejšo sliko, kakšno je mišljenje celotnega kolektiva, je bila izvedena anketa v kateri se je preko 70 % članov našega kolektiva odločilo za nakup lastnega doma. V zvezi s tem pa
je nastalo vprašanje, kje dobiti denarna sredstva. Izvršni odbor je bil mnenja, da bi se del sredstev lahko dobil, če bi člani kolektiva delali 4 proste sobote, ostala manjkajoča sredstva pa bi se dobila še iz sredstev podjetja. V zvezi s tem je bil izveden referendum, na katerem se je vsak član kolektiva opredelil glede predloga. Rezultat je bil negativen, zato se počitniški dom ne bo kupil. Nov odbor se bo moral v bodoče odločiti za najprimernejšo varianto, ki bo ustrezala zahtevam in željam članov našega delovnega kolektiva.
Poleg navedenega se je odbor ukvarjal še z organizacijo proslave za 8. marec, dedka Mraza, ob priliki državnih praznikov je obiskoval bolnike, za prvi maj je obdaroval upokojence. V okviru naše sindikalne organizacije so organizirana tudi športna društva, in sicer: smučarsko, kegljaško, strelsko, košarkaško in šahovsko; tem je naša organizacija nudila denarno pomoč, za sodelovanje na raznih tekmovanjih.
V diskusiji so delegati opozorili na nekatere bistvene stvari, ki jih ni v poročilu in ki se tudi v praksi premalo izvajajo, čeprav gre za eno izmed osnovnih dejavnosti naše sindikalne organizacijo: nenehno izobraževanje in seznanjanje naših članov 7. vlogami samo-upravljalcev v sedanjem sistemu gospodarjenja. Nujno je, da bi bil vsak član našega kolektiva seznanjen z vsemi samoupravnimi akti podjetja. Nepoznavanje in premajhna angažiranost neposrednih proizvajalcev pri sprejemanju samoupravnih aktov je precejšen vzrok za morebitno nezadovoljstvo in nezaupanje v kolektivu. Zelja delegatov je bila tudi, da bi se sindikat bolj zanimal za gibanje osebnih dohodkov v podjetju, zlasti o najnižjih.
Zelja je, naj se tehnologija še izboljša ter s tem dvigne produktivnost, ne pa s prevelikim fizičnim obremenjevanjem naših delavcev, katerih starostna struktura v našem podjetju se vedno bolj dviga.
Delegati so bili seznanjeni s popravki norm in točkovnih ocen. V večji meri bi se morali zavedati, da imamo podjetje v domačem kraju, zato se moramo boriti, da ga ne samo obdržimo, ampak še razširimo. Veliko smo vložili v razvoj tehnologije  in  razširitve podjetja.
Ker smo pretežni izvoznik, bomo imeli morda v zvezi z novimi stabilizacijskimi ukrepi še večje možnosti za nadaljnji razvoj.
Delegati so izrazili željo, da bi se pogoji za stanovanjsko posojilo razširili tudi na bližjo okolico Logatca. In na koncu so se delegati potegovali, da bi bila prehrana v menzi količinsko in kakovostno boljša.
Nov izvršni in nadzorni odbor OSO KLI:
1. Domine Brcnčič
2. Zofka Bolčina
3. Nuška Čepon
4. Tatjana Leskovcc
5. Pavel Jereb
6. Anton Nagode
7. Miha Rupnik
8. Karel Istenič
9. Verica Gantar
10. Marija Jereb
11. Jože Kobal
12. Jože Cuk
13. Rihard Bogataj
14. Marija Cepon
15. Peter Kune IG. Boris Jereb
17. Majda Kobal
18. Vinko Mihove
19. Jože Pišlar
20. Jožefa Albreht
Vodilni funkcionarji v OSO KLI so:
Novi odbor je že imel prvo sejo, na kateri so člani izvolili
za predsednika osnovne sindikalne organizacije Jožeta Piš— larja, za tajnika Tatjano Leskovcc, blagajnika Verico Gantar in za predsednika nadzornega odbora Miha Rupnika.
Občni zbor je sprejel naslednje sklepe:
1. Osnovna sindikalna organizacija naj v bodoče posveti večjo skrb nenehnemu izobraževanju članov na področju samoupravljanja, ter večje angažiranosti neposrednih proizvajalcev pri sprejemanju samoupravnih aktov. Potrebna je-tudi še večja informiranost članov kolektiva o raznih sklepih in ukrepih najvišjih organov upravljanja.
2. Sindikat naj nenehno budno spremlja gibanje osebnih dohodkov v podjetju, ker ravno delitev teh povzroča večkrat nezadovoljstvo v kolektivu. Zlasti sc mora prizadevati za povišanje najnižjih osebnih dohodkov in skrbeti, da so ne ustvarjajo prevelike _ razlike med najnižjimi in najvišjimi osebnimi dohodki.
3. Člani občnega zbora podpirajo ukrepe naše vlade, ki so nujno potrebni za stabilizacijo našega gospodarstva.
4. Sindikalna organizacija naj v bodoče posveti večjo skrb za izboljšanje standarda svojih članov. Novi odbor naj bolj kontaktira z neposrednimi proizvajalci, prisluhne njihovim težavam ter jim pomaga z nasveti ali pa z denarno pomočjo.
Tatjana Leskovcc
Motiv iz preteklosti
Mladi morajo hoteti
Kaj je pravzaprav namen razgovora pred člani konference ter člani aktiva! Spregovoriti o problemih mladih ni več težko vsaj tistemu, ki jih pozna. Gledati na te probleme enostransko pa bi bilo obsojanja vredno. Zato si oglejmo le nekaj dejstev.
Danes je v KLI zaposlenih 1030 delavcev, od tega je kaka 1/3 starih do 27 let. Iz tega je razvidno, da je mladine v našem kolektivu okoli 300, vendar lahko ugotovimo, da so aktivni le 3, 4 mladinci. Zakaj je taka nezainteresiranost mladih? Je samo en opravičen vzrok, samo za tiste, ki se vozijo iz okoliških vasi in so vezani na prevozna sredstva, da se ne morejo udeleževati sestankov in pokazati aktivnost, toda za ostale domačine — Lo-gatčane pa takih opravičil ni.
Smo člani podjetja, za katerega se ve, da jc v dobrem gospodarskem položaju in med prvimi v republiškem oziroma v državnem merilu. Kdor je vsaj malo zasledoval vsa dogajanja v podjetju, lahko vse te stvari dobro pozna, vsi pa vemo, da si jc naše podjetje ustvarilo lep ugled tudi izven meja domovine. Poznavanje notranje ureditve oziroma zakonodaje podjetja, njegovega gospodarjenja, plana in doseganja proizvodnje je pogoj za uspešno in aktivno delovanje v vseh samoupravnih organih in družbeno-političnih organizacijah.
V kakšni meri mladi v našem podjetju sodelujejo v samoupravnih organih pa je drugo vprašanje. V čem bi se pokazala prisotnost mladih v teh organih, v čem bi se odražala njihova aktivnost? Res je, mladi so preveč pasivni, premalo zainteresirani za vsa dogajanja v podjetju. Poglejmo resnici v oči in sami sebi odkrito pri-i znajmo, da večina mladih n*J bi sodelovala na sejah drugače, kot da samo z dviganjem rok potrjuje predloge, ob tem pa ne bi izrazili svoje mišljenje, ki je velikokrat precej drugačno. Mnenja sem, da se mladi v prvi vrsti bojijo starejših, posebno strokovnih delavcev, kar pa seveda v nobenem pogledu ni sprejemljivo. Mislim, da bi bil drugi problem, ki pa v večji meri vpliva na to, da bi se prisotnost mladih v samoupravnih organih ne čutili tako, kot bi se morala, to pa je prav njihovo neznanje, neusposobljenost oziroma nepoznava-
nje osnovnih stvari, ki so pri delu mladega samoupravljalca neobhodno potrebne.
Naša skrb za delo mladih v samoupravnih organih bi se morala sorazmerno z naraščanjem števila tudi večati. S tem pa bi se tudi večala aktivnost naše organizacije, prisotnost mladinske organizacije v podjetju bi se bolj začutila. Žalostna pa je prav nasprotna ugotovitev, da na tem področju nismo opravljali svoje naloge, s tem pa tudi izgubili enakopraven položaj z ostalimi družbeno-političnimi organizacijami.
Mladinska organizacija jc prav tako politična organizacija, kot je sindikalna organizacija ali ZK in ima navsezadnje enake dolžnosti in enake pravice. Na žalost pa se mladi teh dolžnosti v okviru mladinske organizacije ne zavedamo, pravic pa preko nje nočemo izkoristiti. Res je, da bi se mladinska organizacija ukvarjala tudi z organiziranjem športnih tekmovanj, kulturno zabavnih prireditev in podobno, vendar pa je njena osnovna naloga delati predvsem na področjih, o katerih sem že prej govorila.
Jasno je, da bomo vse zastavljene naloge izvršili samo v primeru, če bomo složni v delu, če se bomo vsi angažirali in pri tem tako vsak po svoje prispevali k poživitvi dejavnosti mladinske organizacije v našem podjetju. Poleg tega pa bomo pri izvajanju začrtanega programa zelo potrebovali' pomoč sindikalne podružnice, organizacije ZK, samoupravnih organov in seveda razumevanje in interes vseh vodilnih v podjetju. Lahko rečem, da smo pri vseh pomembnejših dogodkih v podjetju stali do sedaj ob strani, malo sicer po lastni krivdi, delno pa tudi zaradi premajhnega interesa. Da bomo opozorili nase, da nas bo celotno podjetje vzelo bolj resno kot doslej in pa predvsem, da bomo vzbudili zaupanje mladih, moramo naše delo organizirati, biti mora smotrno, usmerjeno predvsem na področju, ki je del našega vsakdanjega dne, predvsem pa obdelati tiste probleme, ki so specifični za mladega proizvajalca. Le tako bomo opravičili svoj obstoj, smotrnost mladinske organizacije, hkrati pa postali enakovredni ostalim družbenopolitičnim organizacijam v podjetju.
Mogoče bo kdo pripomnil, da v svojem članku samo kritiziram. Delno jc to res, vendar s tem ne kritiziram samo mladine našega podjetja, člane komiteja, ampak hočem prikazati stanje, kakršno dejansko je v našem podjetju oz. mladinski organizaciji. Vendar si moramo biti na jasnem, da s takim stanjem mladine v našem podjetju ne moremo več nadaljevati in moremo ukreniti marsikaj, da se to stanje izboljša. Kakšne so naloge mladinske organizacije v podjetju, kaj se lahko doseže preko nje, spoznavamo in bomo še spoznali v času »Akcije 75«, ki je prav v tem času v teku. To akcijo je organizirala republiška konferenca ZMS predvsem z namenom, da obudi mladinsko organizacijo v podjetju iz spanja, da jim pomaga priti iz anonimnosti in usmeriti njeno dejavnost na področja, v katerih se pogovarjajo vse ostale organizacije, to je o problemih, ki zadevajo celotno podjetje.
Republiška konferenca ZMS je pričela s to akcijo v času, ko stoji naše gospodarstvo pred novim obdobjem" stabilizacije. Vsako podjetje bo bolj ali manj s temi ukrepi prizadeto, vsako podjetje bi se moralo potruditi, da bo premagalo vse ovire, ki jih bo stabilizacija prinesla. Da bi se tudi mladi čim bolj vključili v ta proces, da bi tudi mladi v čim večji meri sodelovali in se seznanili s stabilizacijskimi ukrepi in pripomogli k premagovanju ovir poleg opravljanja dela pri strojih, je RK ZMS sklenila posvetiti več pozornosti mladinskim organizacijam v podjetjih. Glavne naloge oziroma cilji te akcije so: usposobiti mladino, jo pritegniti k delu v okviru mladinskih organizacij, čim bolj seznaniti z notranjo ureditvijo podjetja in navsezadnje poučiti, kako naj deluje v okviru samoupravnih organov. Lahko rečem, da je ta akcija zelo potrebna in bi bila dobrodošla že prej, v marsikaterem aktivu bo prišlo do velikih sprememb, ki bodo mladinsko organizaciio prikazale v povsem drugačni luči kot doslej.
Kot najbolj pomembna naloga je vsekakor usposabljanje oziroma izobraževanje mladih in je prav zato postavljena na prvo mesto. V okviru te točke bomo organizirali predavanja, na katerih bomo natančneje obdelali vse teme.
Druga važna postavka je razvojni načrt podjetja. V okviru te naloge mora vsak aktiv pregledati obstoječi razvojni načrt, ugotoviti, kako je določena kadrovska politika, kako je predvideno reševanje socialnih problemov in navsezadnje, kaj bo podjetje napravilo v prihodnjem obdobju za boljši razvoj in dvig standarda vsakega posameznika v podjetju. Mnenja sem, da nas kot mlade ljudi v podjetju mora ta načrt zanimati, saj sem prepričana, da nas bo večina po 10 do 20 letih še vedno zaposlenih v tem podjetju, s tem v zvezi pa je prihodnost podjetja za vse nas zelo interesantna.
Pod tretjo točko nas zanima samoupravljanje kot specifičnost naše državne ureditve. Predvsem pa nas zanima, koliko mladih je v našem podjetju vključenih v te organe, kako sodelujejo, se z njimi povezati, jih usposobiti, da bodo postali samoupravljala v pravem pomenu besede.
Kadrovska politika je važen faktor pri načrtovanju v vsakem podjetju. Zato bo to področje potrebno predelati posebej, zbrati podatke o številu štipendistov, pogovoriti se o strokovni strukturi v podjetju, razpravljati o izobraževanju že zaposlenih itd. V okviru tega ne bi bilo napačno, da poskrbimo za štipendiste tako, da se z njimi organizira razgovor, na katerem bi se pomenili o raznih problemih in bi tako že v času študija zainteresirali štipendiste za delo v podjetju oziroma jih s samim podjetjem natančneje seznanili. Prepričana sem, da vsi poznate problem, da naše podjetje kljub velikemu številu razpisov ne sprejme prijav za štipendije, da se večina štipendistov po končanem šolanju odloči za drugo podjetje, pri nas pa strokovnih delavcev primanjkuje. Zato bi zanimanje za štipendiste veliko pripomoglo k njihovemu interesu oziroma za vključitev v naš kolektiv še za časa študija.
To so v glavnem naloge, s katerimi se bo v prihodnje ukvarjal naš aktiv. Upam, da ne bomo pri izvajanju programa ostali osamljeni, da bo čim več mladih ljudi sodelovalo pri uresničevanju začrtanega programa in se s tem čim več mladih delavcev našega podjetja veliko naučilo.
Cilka Mihcvc
Z
Ob 25-letnici telesne kulture v Slovenji in Logatcu vam predstavljamo dva telesno-' vzgojna delavca v Logatcu, to sta Zoran Mrak in Drago Arhar.
Obiskali smo ju na domu in jima postavili nekaj vprašanj:
Kdaj ste se pričeli aktivno ukvarjati s telesno kulturo in postali njen funkcionar?
Razlika v delu takrat in danes?
Največja tekmovanja in akcije, pri katerih ste sodelovali ali jih izvedli?
Kaj v Logatcu pogrešate na športnem področju?
Ali družba dovolj skrbi za razvoj telesne kulture v občini?
Kateri športni objekti so najbolj potrebni v Logatcu?
Kaj svetujete mladim športnikom?
Ali ste za vsoje delo dobili dovolj priznanj in kakšna priznanja?
Zakaj v zadnjih letih ne sodelujete v takšnem obsegu kakor prej ?
Ali ste pripravljeni še delati na področju telesne kulture?
DRAGO ARHAR, rojen 12. septembra 1927, Cevica 54, pomočnik direktorja
S telesno kulturo se je ukvarjal že pred vojno. Po vojni pa je kot predsednik mladine prevzel tudi mesto predsednika TVD »Partizan«. To je bilo leta 1948. 2e istega leta so organizirali prvo akademijo in nastop, ki je bil nato tudi vsa nadaljnja leta v praksi. Po letu 1948 jc vseskozi naraščalo število oddelkov, porajale so se tudi prve športne panoge. Poleg večletnega predsedniškega dela je deloval tudi kot izprašani republiški sodnik smučarskih skokov.
»Razlika v delu takrat in danes je v tem, da so takrat pri delu več pomagali učitelji telesne vzgoje in šole, danes pa ne pomagajo v tolikšni meri. Mladina pa mislim, da je skoraj ista, samo delati je treba z njo.
Od akcij, ki sem jih izvedel ali pa pri njih pomagal, so bili: razni nastopi, letna taborjenja, republiška in državna smučarska prvenstva, Pokal Kongs-berg, sodil pri poletih v Planici, za Poldov memorial pa sem vodil računsko pisarno. Največje doživetje pa je bila proslava 50-lctnicc telesne kulture v Logatcu.
Naši gasilci so zborovali
V nedeljo 31. januarja 1971 so se kot vedno vsako leto zbrali člani prostovoljnega gasilskega društva KLI Logatec, da se pomenijo o svojem delu. Udeležba na občnem zboru je vsekakor pomemben dokaz zavesti gasilskega dola v podjetju.
Marsikdo podcenjevalno gloda na njihovo delo in prizadevnost in jo ocenjuje zgolj kot priložnostnega konjička, ki služi le njihovi osebni zabavi. V resnici pa so ti ljudje vedno in vsak trenutek pripravljeni stopiti v akcijo za reševanje družbenega premoženja, ne oziraje se na nevarnost, ki se ji pri tem izpostavljajo.
Po razčlenitvi njihovega dela v preteklem letu lahko izrečemo res pohvalne besede. Udeležba na mnogih tekmovanjih in njihova uvrstitev je bila takšna, da ne dopušča dvoma
v njihovo dejavnost. Tudi program dela, ki ga je sprejel novi upravni odbor, potrjuje vsestransko pripravljenost za delo v letu 1971.
Njihov dokaj obširen program akcij obsega:
skupne sektorske vaje z vaškimi gasilci na območju podjetja,
udeležbo na vseh proslavah in tekmovanjih,
ureditev črpalke pri vodnem bazenu zaradi hitrejše izvedbe akcije na območju lakirnice obrata drobnega pohištva,
tečaje za izprašane gasilce,
izvedbo preventivnih predavanj za delavce po obratih,
graditev gasilsko koče.
Brez dvoma je program dela zastavljen tako, da bo pritegnil v njihove vrste čim širši krog ljudi iz vrst naših delavcev, zlasti pa mladincev.
Arharjem
V Logatcu precej pogrešamo finančna sredstva, zlasti pa je premalo podpore s strani podjetij ter premalo resnosti pri mladih. Hkrati pa mislim, da občina po svojih zmožnostih dovolj skrbi za šport. Delovne organizacije bi lahko dale veliko več sredstev v te namene, saj bi bila ta sredstva dobro
naložena za razvoj njihovih otrok. Zajeti pa bi bilo treba tudi večji krog ljudi ter organizirati akademijo in letni nastop, ker bi s tem pokazali staršem, kaj so sc njihovi otroci naučili.
V Logatcu bi bilo potrebno zgraditi celoten športni park z bazenom, večjo smučarsko skakalnico, pa tudi vlečnica za alpske panoge bi bila potrebna. Ce bi bilo dovolj denarja, smatram, da bi bilo potrebno finan-sirati vse dejavnosti, če bi le delale, ko pa denarja ni, pa bi podprli vsaj tiste, ki najbolje delajo.
Mladim pa svetujem, da postanejo bolj resni ter zavzeti za šport, saj se bo z izgradnjo nove tovarne stvar obrnila na bolje.
Moralnih priznanj I strani družbo do predkratkim ni bilo, rajši nasprotno. Zadnja leta se je le malo izboljšalo — za priznanja sc tudi nikoli nisem boril in delal. Dobil pa sem republiško in zvezno priznanje za delo pri TVD »Partizan«, priznanje ob GO-letnici OZTK ter red dela druge stopnje — srebrno medaljo.
Z delom pa sem prenehal zaradi premajhne resnosti odbornikov, premajhne pomoči s strani športnih učiteljev in trenerjev, predvsem pa zaradi denarnih težav. (Zgradili smo košarkarsko igrišče in plastično skakalnico. Ko je bilo treba plačati, ni bilo denarja oziroma podpore pri ostalih dejavnikih.) Sem pa tudi precej obremenjen s svojim službenim "delom.
Vprašujete, če bi še pomagal?
Seveda bi po svojih močeh, a samo takrat, če bi bili poleg resni ljudje, ki bi znali tudi pomagati.
Še več kot mladostna razposajenost?
Na krajevni konferenci SZDL so bile izrečene nekatero utemeljene pa tudi neutemeljene pripombe o komunalnih storitvah v Logatcu. Komunalno podjetje jc vedno pripravljeno urediti komunalne zadeve, v kolikor le obstojajo možnosti za realizacijo. Največkrat pa pozabljamo, da ostane Komunalno podjetje brez moči, da bi preprečilo ravnanje posameznikov, ki delajo nepotrebno škodo na družbenem premoženju. Krivdo za takšna dejanja običajno kar samodejno zvalimo na Deško vzgajališče v Logatcu. To pa ne drži vedno. Tudi med nami so posamezniki, ki v želji po napačnem uveljavljanju kršijo splošno priznane družbeno veljavne norme. Tako je skupina mladostnih objestnežev iz Gorenje vasi (Tomazin, Jože Nagode in Andrej Lampe) uni-
čila vso razsvetljavo v Gorenji vasi. To, seveda, ni edini primer uničevanja logaške razsvetljave, saj smo v lanskem letu izmenjali ogromno žarnic. Povzročena škoda znaša okrog _ 2.500 N dinarjev, in jc prav, da jo povzročitelji tudi povrnejo.
Občani sami moramo biti toliko kritični, da vedno v vsaki situaciji objektivno gledamo na možnosti, ki jih imamo pri Komunalnem podjetju, kajti sredstev še vedno ni dovolj, da bi lahko uredili vse, kar si občani žele.
Logalk« NOVICE — Glasilo kolektiva Kombinata lesno predelovalne Industrije Logatec. Ureja uredniški odbor: Ing. Anton Antlćcvlć, dipl. Inc. Rudi Povsič, dipl. Inc. Marija Horvat, oee. Tatjana Leskovcc, Marjan Lapajne, Jožica Pocorclec, OlRa Miheve. Odgovorni urednik : Albin Cuk. Tisk: Učne delavnice, LJubljana, Bežigrad 8
6619
23
Odlok o javnem
V drugi polovici lanskega leta smo ponovno občutili pomanjkanje vode. Zato bo treba misliti na povečanje oz. pridobitev novih vodovodnih virov. Da bi se to lahko zgodilo, je bila občinski skupščini predložena zahteva za podražitev vo-darine. Podražitev jo skupščina odobrila in bo uveljavljena s 1. 2. 1971.
V predzadnji številki našega lista je bil objavljen prispevek ing. Robiča o stanju in možnostih kmetijstva v naši občini. Za zasedanje občinske skupščine dne 1. februarja 1971 je ing. Robič pripravil še obširnejše poročilo o tem vprašanju in nakazal tudi smernice za nadaljnji razvoj kmetijstva. Po dveurni razpravi, v kateri je aktivno sodelovalo veliko število odbornikov, je bila imenovana komisija petih odborni-
Kako bo z
Samoprispevek in drugi dohodki sklada
Od 1. julija do 31. decembra 1970 se je v skladu za gradnjo šol in zdravstvenega doma zbralo 150.590,00 din samoprispevka občanov. Tega prispevka je sicer nekoliko več, ni pa še zbran, ker ga zasebni obrtniki niso plačevali sproti in ga bodo morali obračunati pri plačilu davkov v letošnjem letu. Se vedno ugotavljamo tudi izogibanje plačila pri nekaterih občanih, ki so zaposleni v drugih občinah, medtem ko so delovne organizacije v naši občini svojo obveznost sproti izpolnjevale.
V skladu za gradnjo so zbrana še naslednja sredstva:
50.000,00 din od občinske zveze za telesno vzgojo;
260.000,00 din od občinske skupščine in rezervnega sklada;
420.000.00 din od investicijskega sklada TIS;
210.000,00 din iz rednega proračuna TIS.
Razen tega je bil skupščini predložen predlog za spremembo odloka o javnem vodovodu. Bistvena novost v tem odloku je določilo o obvezni vgraditvi vodomerov pri vseh uporabnikih vode do 31. 12. 1974. Ugotovljeno je namreč, da steče iz rezervoarja dvakrat več vode, kot je plačana na podlagi pavšalne ocenitve. Upravljalci vo-
kov, ki naj temeljito prouči predlagane ukrepe ing. Robiča in predloge odbornikov ter o tem še enkrat seznani občinsko skupščino.
Skupščina se bo torej na eni prihodnjih sej še 'enkrat lotila tega, mogoče najbolj perečega problema, in v okviru svojih možnosti storila to, kar je sploh mogoče. Tu so predvsem možnosti različnih oblik kreditiranja tistih kmečkih gospodarstev, ki imajo možnost in tudi
Skupno je imel sklad za gradnjo v letu 1970 109 milijonov 590,00 din dohodkov. Od tega je bilo plačano za načrte vseh šolskih objektov 21 milijonov din (231.000,00 din še dolgujemo), 880.000,00 din pa smo vezali pri Ljubljanski banki z namenom, da si bomo pridobili pravico do kredita za izgradnjo naših objektov.
In koliko bomo zbrali v letu 1971:
samoprispevek občanov približno 330.000,00 din;
prispevek delovnih organizacij 270.000,00 din;
občinski proračun oz. skladi 500.000,00 din;
skupaj pribl. 1,100.000,00 din.
Tudi ta sredstva bomo vezali pri banki z namenom, da bi si pridobili pravico do kredita.
Kaj bomo storili letos?
Do konca aprila moramo plačati za načrte šolskih objektov še 231.000,00 dinarjev in okrog 40.000,00 din za načrt zdravstvenega doma.
iu odložen
dovoda so prepričani, da bo po vgraditvi vodomerov vsak uporabnik pazil, da ne bodo ogromne količine vode odtekale brez potrebe.
Na zadnji seji so odborniki sklepanje o tem odloku odložili in ga vrnili svetu za gradbeništvo v dopolnitev.
Vinko Haložan
voljo za preusmeritev svoje proizvodnje.
Po ugotovitvah ing. Robiča je od skupno 582 kmečkih gospodarstev le okrog 100 takšnih, ki imajo pogoje za nadaljnji obstoj in razvoj. Za vse druge bomo morali poskrbeti kako drugače. Nekateri se bodo morali zaposliti, za starejše in za delo nesposobne pa bo vsekakor morala poskrbeti družbena skupnost.
Vinko Haložan
V načrtu smo imeli za letos začetek gradnje vseh šolskih objektov. Zaradi vsesplošne akcije za stabilizacijo pa letos ne moremo dobiti republiškega kredita za gradnjo šol. Računali smo narmeč, da nam bo republiška izobraževalna skupnost odobrila kredit v višini 40 % od predračunske vsote, tj.   približno  4,600.0D0,00 din.
IN
MEMORIAM
V soboto dne 20. februarja 1971 nas je nenadoma pretresla vest, da se je smrtno ponesrečil JOŽE GANTAR, žagovodja na žagi »Hrušica«.
Rodil se je 8. februarja 1943 na Martinjhribu. Končal je gozdarski tehnikum v Postojni in se 1. februarja 1969 vključil v delo našega kolektiva. Postal je žagovodja na žagi »Hrušica«. Svoje naloge je opravljal vestno in z vso odgovornostjo. Takega bomo ohranili v trajnem spominu.
Ker bomo morali na ta kredit počakati najmanj eno leto, se bo upravni odbor sklada najbrž odločil, da se letos zgradi zdravstveni dom. Toliko sredstev imamo namreč že sedaj.
Razen izgradnje zdravstvenega doma bi morali letos urediti tudi lastništvo gradbenih parcel v šoli v Gor. Logatcu in v Rovtah. V Rovtah bi verjetno lahko začeli z akcijo za zbiranje dodatnih prispevkov in prostovoljnega dela.
Vinko Haložan
KLI - 142 KRVODAJALCEV
V letošnji krvodajalski akciji je oddalo kri 200 krvodajalcev. Samo Kombinat lesne industrije Logatec je daroval kri 142 krvodajalcev.
Vsem darovalcem krvi se organizacija Rdečega križa zahvaljuje za njihovo humano dejanje.
Občinski odbor Rdečega križa Logatec
V občinski skupščini razprava o kmetijstvu
šol io zdravstvenega doma?
33
41
Razdejanju v Pakistanu
V mesecu januarju 1971 je podjetje zaposlilo 8 delavcev in sicer:
v delovno razmerje za določen čas sta bila sprejeta
v obrat stavbno pohištvo Go-stiša Peter
za montažo na stavbi pa je bil sprejet Knaus Ludvik.
Iz JA pa so se vrnili:
Mihelič Ludvik, Rožmanec Bernard, Martinšek Stanislav, Brence Jože, Skvarča Alojz in Mivšek Viktor.
Delovno razmerje pa je prenehalo naslednjim delavcem:
Nagode Jakobu, Sušteršič Maruški, Jene Ani, Subašič Devadu, Pogorele Jožici, Kus Francu in Simšič Antonu.
Dne 31. januarja 1971 je bilo v podjetju zaposlenih 1022 delavcev.
Prepcluh
Gibanje delovne sile po mesecih v letu 1970
Stanje na dan 31. 12. 19G9 —
1003 delavcev.			
Stanje na dan 31. 12.			1970 —
1021 delavcev.			
Leto 1970			
Januar	5	5	1003
Februar	15	7	1011
Marec	5	8	1008
April	24	2	1030
Maj	8	16	1022
Junij	3	15	1010
Julij	16	5	1021
Avgust	4	9	1016
Sept.	13	6	1023
Oktob.	8	3	1028
Nov.	2	4	1026
Dec.	2	7	1021
Skupaj	105	87	1021
Prišlo: moški 79, ženske 26.
Odšlo: moški 70, ženske 17.
Prenehanje del. razmerja: skupaj prenehalo 87 delavcev od tega: moških 70, žensk 17.
Način prenehanja:
sporazumno I podjetjem Je odpovedalo 32 delavcev,
v JA 19 delavcev,
samovoljna zap. dela 15 del.,
izključitev iz podj. 1 delavec,
invalidska upokojitev 3 del.,
osebna upokojitev 10 del.,
umrla 2 delavca,
zapor 2 delavca,
prenehanje po čl. 26 odst 2 3 delavci.
Sprejeti po kvalifikaciji: NK delavci 76 PK delavci 3 K V delavci 13 VK delavec 1
SSU Višja Visoka Vajenci
Skupaj sprejetih 105
od tega iz J A 13 pripravniki 3
Sprejeti v naslednje obrate: drobno pohištvo 35 delavcev, stavbno pohištvo 26 delavcev, pom. dejavnost 16 delavcev, plastika 2 delavca, uprava 6 delavcev, žaga 17 delavcev, monterji 3 delavci, skupaj 105 delavcev.
Prenehanje delovnega razmerja po obratih:
v DE drobno poh. 27 del., v DE stavb. poh. 20 del., v DE žaga 20 delavcev, pom. dejavnost 4 delavci, uprava 10 delavcev, plastika 2 delavca, monterji 4 delavci.
Zaposleni po stopnjah strokovne izobrazbe na dan 13. 12. 1970:
visoka strok, izobrazba 6 del., višja strok, izobrazba 10 del., srednja strokovna izobrazba 42 delavcev, nižja strok, izobrazba 27 del., visokokvalif. 25 delavcev, kvalificirani 140 delavcev, polkvalifcirani 30 delavcev, nekvalificirani 798 delavcev, vajenci 15 delavcev, skupaj 1021 delavcev.
10. III. ameriški CS bv vestem PRIŠLI SO V CORDU-RO.
12. —14. III. ameriški CS bv
vestern STO PUŠK.
13. —14. III. fr.-it. bv zgodovinski film BURNE NOCI LADY HAMILTON.
17. III. ameriški vestern ZANKA ZA NEDOLŽNEGA.
19.—20. III. francoski CS bv avanturistični film ŠEHEREZADA.
24. III. ameriška VV bv komedija MOJE ZENE PA NE!
26. —28. III. ameriški bv vojni film SIMFONIJA HEROJEV.
27. -28. III. italijanski CS bv kriminalka GANGSTERJI V MILANU.
V Aziji je država, ki se imenuje Pakistan. To je dežela, ki meji z Indijo, Irakom in še drugimi državami. To je gorata in še zaostala dežela. Pred tedni smo slišali in tudi čitali v časopisih, da je to deželo opustošil velik ciklon in neurje. Reke so prestopale bregove, divjal je hud vihar, smrt pod ruševinami je našlo več sto tisoč ljudi.
Ccz noč so ljudje postali siromaki brez strehe, obleke in hrane. Pojavile so se tudi razne nalezljive bolezni. Vse države sveta so nesrečnim ljudem takoj nudile pomoč, med njimi tudi Jugoslavija. Tudi v naši šoli smo zbirali denar za nesrečne ljudi. Dolžni smo drug
drugemu pomagati, ker tudi nas lahko doleti podobna katastrofa, kot je že bila pred nekaj leti v Skopju. Bil je hud potres, tako da je veliko ljudi ostalo brez domov. Tudi njim smo pomagali. Izkazale pa so se tudi druge države. Sedaj je na svetu več organizacij, ki pomagajo človeku v stiski. Pri nas je najbolj poznan sklad »Lačni otrok«. V časopisu sem brala, da ga je ustanovil zagrebški inženir Paleček.
Tako vidimo, da so med nami še dobri ljudje, ki z veseljem pomagajo bližnjemu v nesreči.
Verica Menart,
4.a razred
Nagradna, kri.	ži|i	
■■■■■■■■■■■■■■■■■H		
i	2	3	4	5		6	7	'8	9 '
10					■	11		-	
12									
13					■	u		15	
					17		18		
19	20			"S1 j	21	22			
23					24				
Vodoravno: 1. telovadba, 10. območje, 11. politično zatočišče, 12. morska žival, 13. obdelovalec polja, 14. Kajnov brat, 16. prvi bas Slovenskega okteta, 18. avstralski noj, 19. pri-trdilnica, 21. žlahtni plin, 23. vulkan na Siciliji, 24. mesna juha.
PRAVILNA REŠITEV NOVOLETNE KRIŽANKE
1. Srečno novo leto, 14. Notranjsko, 15. red, 16. eden, 17. tat, 18. teme, 19. Ziri, 20. as, 21. krokar, 23. II, 24. naravnost, 27. NN, 28. Aci, 29. Po-laris, 32. kit, 34. ion, 36. Ra-mona, 37. akord, 38. Pir, 39. Anam.
Navpično: 1. pogorje,-2. praoče letalcev, 3. vrsta poldivje-ga kozla, 4. očala, 5. srbska specialiteta, 6. šapa, 7. vrsta grozdja, 8. oziralni zaimek, 9. vzklik veselja, 15. turški veljak, 17. odmev, 20. začetnici generalnega direktorja KLI, 22. začetnici komercialnega direktorja KLI.
NAGRADE ZA NOVOLETNO KRIŽANKO SO PREJELI:
1. Dolničar Drago 50 din
2. Menard Janez, mehanična delavnica, 30 din
3. Antončič Andreja 10 din
4. Dolničar Tilka 10 din
5. Puc Maruša 10 din