GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA „BORIS KIDRIČ” KIDRIČEVO Štev. e Junij 1972 LETNIK X. Poročilo delavskega svela y JjodOČe: SÌSteiTl delitve prilagajati proizvodnemu procesu Sedanji delavski svet je bil izvoljen 28. aprila 1970; predsedoval mu je Ivan Beras, vodja oddelka obračuna osebnih Delavci v proizvodnji dohodkov. Sestava delavskega sveta po kvalifikacijah je bila naslednja: Delavci v administraciji Visokostrokovni 5 Višjestrokovni 1 Sredn j estroko vni 10 NižjeSitrokovni 1 17 — pravilnik o delovnih razmerjih —• pravilnik o izdajanju časnika — pravilnik o požarno-var-nostni zaščiti — pravilnik o varstvu pri delu — pravilnik o kreditiranju izgradnje, nakupa in adaptacij stanovanjskih hiš — pravilnik o dodeljevanju stanovanj — poslovnik o delu komisije za odpis osnovnih sredstev —■ pravilnik o izobraževanju in strokovnem izpopolnjevanju. Delavski svet je z vso pozornostjo spremljal dosežene proizvodne rezultate in finančno poslovanje podjetja. Iz sklepov delavskega sveta je razvidno, da je skrbel za enostavno in razširjeno reproduk- cijo, saj so bila v ta namen odobrena precejšnja finančna sredstva za modernizacijo in rekonstrukcijo proizvodnje. S sprejetim pravilnikom o organizaciji dela in sistemizaciji delovnih mest smo sistemizirali vsa delovna mesta, kar nam bo olajšalo sprejem pravilnika o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. (Nadaljevanje na 2. strani) NKV Skupaj VKV 18 KV 18 PKV 7 Delavski svet je na seji 12. junija 1970 sprejel statutarna dopolnila, s .katerimi je določeno, da imamo v podjetju 12 kolektivnih izvršilnih organov, ki so bili izvoljeni na tej seji: —- odbor za proizvodnjo in poslovno politiko — odbor za finančno poslovanje in delitev dohodka —- odbor za perspektivo podjetja — odbor za organizacijo dela in sistemizacijo — odbor za kadre in izobraževanje —- odbor za samoupravne odnose — odbor za družbeni standard — odbor za obveščanje — odbor za varstvo pri delu — odbor za izume, tehnične izboljšave in koristne predloge —- odbor za splošni ljudski odpor — komisija za obravnavanje kršitev delovnih dolžnosti. Delavski svet in kolektivni izvršilni organi so poslovali do sprejema statuta v okviru svojih pristojnosti, ki so bile določene 's statutarnimi dopolni- li. Razpravljali so o vseh pomembnejših zadevah sprotnega poslovanja podjetja in posvečali veliko pozornost izboljšanju poslovnih rezultatov. S sprejetjem statuta je delavski svet sprejel tudi novo makro organizacijo podjetja, katero smo kasneje nekoliko spremenili, ker se je v kasnejših razpravah pokazalo, da sprejeta makro organizacija ni bila najprimernejša. Zaradi sprejema novega statuta so samoupravni organi posvetili precej 'skrbi usklajevanju splošnih aktov z zakonskimi predpisi in novim statutom. Delavski svet je tako sprejel naslednje nove splošne akte: — pravilnik o organizaciji dela in sistemizaciji delovnih mest — samoupravni sporazum o osnovah in merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov v črni in barvasti metalurgiji SRS — novi statut podjetja zahteva in vztraja —- pravilnik o oblikovanju cen za proizvode in storitve ter o pogojih za prodajo proizvodov in opravljanje storitev na domačem tržišču —■ pravilnik o izvajanju kontrole vinjenosti — pravilnik o odpravninah —- pravilnik o socialni zaščiti delavcev — pravilnik o merilih in določanju tajnih podatkov narodne obrambe in ukrepih za njihovo izvajanje in zavarovanje — samoupravni sporazum o ustanovitvi poslovnega združenja aluminijske industrije Jugoslavije. Spremenjeni oz. dopolnjeni pa so bili naslednji splošni akti : — dopolnila statuta I—IV —• pravilnik o delitvi osebnih dohodkov vseh delovnih enot Sindikat Na 7. redni seji Predsedstva OOS TGA — bila je 19. junija — so člani predsedstva obravnavali trenutno najaktualnejše dogodke v podjetju: — spremembo pravilnika o delitvi osebnih dohodkov, — realizacijo sklepa 3. redne seje TZS — spremembe v kadrovski strukturi sindikata, — izid volitev v samoupravne organe in — razdelitev dotacij za leto 1972. Predsedstvo je največ razpravljalo o spremembah pravilnika o delitvi osebnih dohodkov, kar je po mnenju članov kolektiva trenutno najbolj pereče vprašanje v podjetju. V tem smislu je predsedstvo zavzelo tudi določeno stališče in sklepalo. Predsedstvo TZS zahteva, da je nujno potrebno takoj nadaljevati z delom pri oblikovanju novega Pravilnika o delitvi osebnega dohodka. Določena je bila komisija za pripravo pravilnika, izvoljen je bil predsednik te komisije, tu pa se aktivno delo tudi neha. Predsedstvo meni, da je bilo dovolj časa in pogojev, da bi vzporedno z delom pri sistemizaciji delovnih mest pripravljali in oblikovali tudi novi pravilnik o delitvi osebnih dohodkov, tako da bi bil čim-krajši čas za sprejem pravilnika o delitvi osebnih dohodkov. Predsedstvo je sklenilo, da naj centralni DS ne sprejme sprememb in dopolnitev pravilnika o delitvi osebnih dohodkov — ocenitev novih delovnih mest, ampak naj bi ta delovna mesta bila ocenjena po novem pravilniku, ki bo veljal za vso delovno skupnost. V novem pravilniku o delitvi osebnih dohodkov naj v nobenem primeru ne bi bilo sprejeto pavšalno ocenjevanje delovnih mest. Obračun po pravilniku, ki bo sprejet, naj bi se začel za vse člane kolektiva od 1. junija 1972 naprej. Obenem je treba pregledati stopnje kvalifikacije glede na zasedbo delovnih mest; zahtevati, da je odstopanje možno z ustrezno prakso na delovnem mestu samo za razliko ene kvalifikacijske stopnje. (Nadaljevanja na zadnji str.) Menjava izmen Poročilo delavskega sveta (Nadaljevanje s 1. strani) V bodoče: sistem delitve prilagajati proizvodnemu procesu IZOBRAZBENA STRUKTURA ZAPOSLENIH Samoupravni organi se dobro zavedajo, kako pomembna je izobrazbena struktura zaposlenih in vzgoja novih kadrov. V ta namen deluje v okviru kadrovsko-socialnega sektorja izobraževalni center, ki s sodelovanjem službe varstva procesa. Podjetje je začelo sistematično vzgajati kadre v obliki plačane šolnine na raznih srednjih, višjih in visokih šolah; za posamezne profile kadrov, katere na »trgu delovne sile« ni mogoče dobiti, pa vodimo 'smotrno štipendijsko politiko. Dolgoročna kadrovska politika našega podjetja bo predvsem v tem, da bomo pri delu, vodstev DE, organi- znali razpoložljivi kadrovski zacij združenega dela in zu- potencial razmestiti na taka manjih izobraževalnih ustanov, delovna mesta, da bo za pod- kot so n. pr. DU Ptuj, Institut jetje kot celoto najbolj učin- za tuje jezike Maribor, ŽTP kovit. Maribor in drugi, usposablja Stanje kvalifikacijske struk- in vzgaja kadre, katere nujno ture glede na sistemizacijo in potrebujemo za uspešno uprav- dejansko zasedbo delovnih ljanje in vodenje proizvodnega mest: Kvalifikacija Sistemizacija Dejanska zasedba 1970 1971 Visoka šola 31 25 23 Višja šola 15 9 11 Srednja šola 132 114 129 Nižja strokovna šola 50 64 63 VKV 224 188 185 KV 1.019 543 555 PKV 391 863 839 NKV 60 86 102 Skupaj 1.922 1.892 1.907 GOSPODARJENJE Proizvodni pokazatelji za pretekli dve leti so naslednji: Proizvedene količine 1970 1971 Indeks Glinica 120.450 118.305 98,22 Aluminij 41.565 39.190 94,29 Al. zlitine 10.706 7.653 71,48 Anodna masa 22.921 22.974 100,00 Proizvodnja kalcinirane gli- kar nam močno zmanjšuje nice je bila v primerjavi z le- konkurenčnost. Tako visoke torn 1970 nižja za 1,78 %, pro- podražitve električne energije izvodnja primarnega alumini- in ostalega reprodukcijskega ja za 5,71 %, zlitin je bilo materiala so močno obremeni- proizvedenih za 28,52% manj, le lastno ceno naših proizvo- medtem ko je proizvodnja a-nodne mase porasla za 0,23 %. Povprečno število obratovalnih peči je bilo v l?tu 1971 za 0,89 % manjše 'kot v preteklem letu, proizvodnja pa je napram programu zaostajala tudi v obeh elektrolizah. Poraba električne energije na proizvedeno tono aluminija se je v letu 1971 povečala za 2,39 %; še poseben problem pa je pomenila cena električne energije. 2e v začetku leta nam je dobavitelj začel zaračunavati za 10 % višjo ceno kot v letu 1970. Dosežena povprečna cena električne energije je v letu 1971 napram letu 1970 narasla za 15 %, a v drugem pol- dov, kar nam je precej znižalo rentabilnost. Rentabilnost podjetja se kaže v ustvarjenem dohodku oz. v ustvarjenih sredstvih, katere je možno uporabiti za razširjeno reprodukcijo. Velik vpliv na rentabilnost imajo cene. Zaradi padca cen aluminija na 'svetovnem tržišču in neurejenega stanja aluminijske industrije na domačem trgu, ter zaradi devalvacije dinarja se je rentabilnost podjetja zmanjšala napram preteklem letu, kar se je odra>-zilo predvsem na akumulativ-nosti. V letu 1971 smo obračunavali le minimalno amortizacijo, dočim smo v letu 1970 izločili za 48 milijonov din a- Priprava materiala letju 1971 kar za 21 %. Vsako zviševanje cen električne energije pa je za našo tovarno nevzdržno, saj nam že dosedanja cena električne energije onemogoča normalni razvoj. Udeležba električne energije v lastni ceni aluminija znaša v svetu od 70 do 15 %, pri nas pa že po sedanjih cenati 23 %, za anodne kline mortizacijskih sredstev več, kakor so nam določali zakonski predpisi. Pogoji gospodarjenja se iz leta v leto slabšajo, :kar je razvidno iz strukture najvažnejših elementov celotnega dohodka za leto 1970, 1971 in 1972. Zaradi neprestanega povečevanja materialnih stroš- kov kot posledice stalnega zviševanja cen surovinam doma in iz uvoza, se je podjetje znašlo na robu rentabilnosti. Akumulacije lani skorajda ni bilo, kar je domala nerazumljivo, ker je v svetu normalna akumulacija aluminijske industrije vsaj 20 % (stopnja a-kumulacije v letu 1970 je zna- šala. 12,70 %, v letu 1971 le 3,50 %, za leto 1972 pa je predvideno 0,77 %). Zaradi lažjega razumevanja si oglejmo strukturo celotnega dohodka po zaključnem računu za leto 1970 in 1971 in gospodarskem načrtu za leto 197,2: Obnova peči STRUKTURA CELOTNEGA DOHODKA ZA LETO 1970 Elementi celotnega dohodka Znesek Struk- tura % 1. Celotni dohodek 377.395 100,00 2. Vrednost porab, sredstev 297.055 78,72 3. Vrednost porab, materiala 228.449 60,54 4. Amortizacija 68.606 18,18 a) obračunana 68.606 18,18 b) obvezna 23.518 6,23 c) razlika 45.088 11,95 5. Dohodek — od tega 80.344 21,28 a) Ostanek dohodka 6. Akumulacija (ostanek dohodka 3.464 1,92 + razlika nad min. amortiz.) 48,552 7. Povprečno uporab, sredstva 380.294 Stopnja kumulacije 12,70 % Iz gornje tabele je razvidno, da je znašala dosežena stopnja akumulacije v letu 1970 — 12,70%. STRUKTURA CELOTNEGA DOHODKA ZA LETO 1971 Elementi celotnega dohodka Znesek Struk- tura % 1. Celotni dohodek 385.006 100,00 2. Vrednost porab, sredstev 299.460 77,78 3. Vrednost porab, materiala 277.725 72,13 4. Amortizacija 21.735 5,65 a) obračunana 21.735 b) obvezna 21.735 c) razlika — 5. Dohodek — od tega 85.546 a) ostanek dohodka 6. Akumulacija (ostanek dohod. 13.006 3,38 + razi. nad min. amort.) 13.006 7. Povprečno uporabljena sredstva Stopnja akumulacije 363.961 3,50 % Iz gornje tabele je razvidno, da je znašala dosežena stopnja akumulacije za leto 1971 komaj 3,50%. STRUKTURA CELOTNEGA DOHODKA PO GOSPODARSKEM NACRTU ZA LETO 1972 Elementi celotnega dohodka Znesek Struk- tura % 1. Celotni dohodek 443.115 100,00 2. Vrednost porab, sredstev 359.333 81,09 3. Vrednost porab, materiala 330.954 74,69 4. Amortizacija 28.380 6,40 5. Dohodek — od tega 83.872 18,91 a) ostanek dohodka 6. Akumulacija (ostanek dohodka 3.000 0,68 + razi. nad min. amort.) 3.000 7. Povprečno uporablj. sredstva Stopnja akumulacije 380.000 0,77 % OSEBNI DOHODKI Osebne dohodke smo v letu 1971 obračunavali na podlagi točkovnega sistema (Pravilnika o delitvi osebnih dohodkov iz leta 1965 s spremembami in dopolnitvami) in mesečne neto vrednosti točke 1,48 din ter na podlagi sklepov delavskega .sveta o izplačilu dodatnih o-sebnih dohodkov potem, ko smo bili seznanjeni z ustvarjenim dohodkom. Za leto 1971 smo izplačali poleg rednega mesečnega osebnega dohodka še dvakrat po 50 % povprečnega: enomesečnega osebnega dohodka brez dodatkov za nočno delo v izmenah ter 63,5 % povprečnega enomesečnega osebnega dohodka po zaključnem računu za leto 1971 in samoupravnem sporazumu po enakih merilih 'kat ostala dodatna izplačila. Povprečna neto vrednost točke, upoštevajoč tudi izplačilo v letu 1972 po zaključnem računu oz. samoupravnem sporazumu, znaša za leto 1971 — 1,68 din. (Nadaljevanje na 4. strani) K ČLANKU: 0 čem razpravlja vodstvo 55 33 V majski številki »Aluminija,« je bil objavljen sestavek pod gornjim naslovom. V uvodu 'sestavka navaja pisec, da je na zadnjih sejah sekretariata OOS TGA stekla beseda največ o neinformiranosti v podjetju, politični situaciji... itd. V tretjem odstavku pa je napisano, da so na sindikatu proučevali tudi nezadovoljivo ali pa celo napačno informiranje delavcev. Kdo je poklican za točno in pravočasno informiranje članov kolektiva, vemo. Vemo tudi, da obstaja pri DS odbor za obveščanje, ki je prvi poklican, da rešuje v podjetju dezinformacije. In ne na koncu: vemo tudi, da ta odbor še ni imel seje in da še ni ukrenil ničesar .. . itd. Ugotovitev, da odbor za obveščanje še nii imel 'seje, je popolnoma napačna. Odbor za obveščanje je imel 5 rednih sej. Na teh sejah je razpravljal o oblikah obveščanja, o izhajanju tovarniškega časopisa »Aluminij«, o spremembah in dopolnitvah pravilnika o izdajanju časnika »Aluminij«. Svoje stališče o obveščanju je odbor posredoval delavskemu svetu, ki' je v zvezi s tem skl enil : »Delavski svet se strinja s Sklepi odbora za obveščanje št. 44. in 45 z dne 13. januarja 1971 in sklene, da so dolžne službe podjetja in vodstva delovnih enot poročati o delu in problematiki poslovanja podjetja članom delovne skupnosti v taki obliki, da bodo poročila razumljiva pretežnemu delu članov delovne skupnosti in primerna za, objavljanje v tovarniškem glasilu »Aluminij«. Konkretnejše podatke, ki so zanimivi za člane delovne ■skupnosti, vendar prekonkret-ni za objavo v tovarniškem časopisu, pa je treba razmnoževati in objavljati na oglasnih deskah.« Ta .sklep delavskega sveta je bil celo dvakrat posredovan osnovni organizaciji sindikata našega podjetja. Očitno pisec sestavka pod gornjim naslovom s tem sklepom ni bil seznanjen. Ob tej priložnosti lahko tudi ugotovimo, da so organi upravljanja sproti seznanjali člane delovne skupnosti s svojim delom, predvsem pa s svojimi odločitvami. Med letom je bilo pripravljenih tudi več informacij, katere so si člani delovne skupnosti jemali na vratarnici —• ob odhodu z dela. K.-n. Kvantometer nova kvaliteta kontrole aluminija in zlitin V laboratoriju za kontrolo aluminija smo precej časa ugotavljali, da s klasičnim načinom analitske kontrole tako surovega aluminija iz elektroliz kakor tudi aluminija in zlitin iz livarne ne bo mogoče slediti zahtevam kupcev glede kvalitete naših proizvodov. V ta namen smo iskali ponudbe za aparat, ki bi ustrezal našim zahtevam po hitri in učinkoviti kontroli aluminija in zlitin. Po pregledu ponudb in razgovorih z uporabniki kvantometrov za analize aluminija in zlitin smo se odločili za aparat, proizveden pri firmi ARL v Švici —- tipa »Kvantometer 31.000«. Kvantometer je aparat, ki sloni na spektralni analizi. Sestavljen je iz optično mehaničnega dela, usmernika kot izvora energije za obločni plamen in elektronskega dela za odčitavanje rezultatov. Količina posameznih elementov v vzorcu je podana z velikostjo električnih napetosti za vsak element. Prednost kvantometra pred običajnim spektrografom je v tem, da ima kvantometer fotoelektrični sistem za merjenje intenzitete spektralnih črt v nasprotju s spektrografom, kjer je intenziteta navedenih črt podana z potemnitvijo fotografske plošče. Seveda je pri starem načinu analize prisoten subjektivni faktor pri odčitavanju. Pri kvantometru pa je navedeni faktor izločen, ker apa- rat po elektronskem sistemu in merilnem instrumentu (digitalnega voltmetra) pokaže določeno vrednost posameznega elementa v vzorcu, kateri je potem naprej skupaj s številko vzorca in datumom analize zabeležen na posebnem registratorju (Kienzle). Čas trajanja analize je zelo kratek in znaša s pripravo vzorca na stružnici okrog 3 minute. Na dan je tako možno analizirati 480 vzorcev. Naš program predvideva a-naliziranje 385 vzorcev na dan pri kontroli surovega aluminija vseh peči v hali A in B, 20 vzorcev čistega aluminija in 15 vzorcev zlitin med pripravo in litjem šarž v livarni. Pri sedanjem sistemu črpanja surovega aluminija kontroliramo s kvantometrom surovi aluminij od okrog 180 peči na dan, v livarni 20 vzorcev čistega aluminija in okrog 15 vzorcev zlitin. Skupno torej opravimo okrog 670 določitev na dan. Zaradi ekonomičnosti aparata in potreb livarne po stalni kontroli materiala uvajamo delo v treh izmenah. Pri izvajanju kontrole po navedenem programu sodeluje 10 delavcev; od tega opravljajo analize s kvantometrom štirje posebej izšolani kemični tehniki, vzorce na stružnici pripravljata dva laboranta, jemljejo pa jih in vlivajo v ustrezen format v livarni — štirje vzor-čevalci. Ekonomičnost aparata se kaže v tem, da bi bilo po dosedanjih analitskih metodah za navedeno število določitev po- Foto: Kerbler trebnih najmanj 28 delavcev. Razen tega odpade še uporaba kemikalij v vrednosti okrog 30.000 din letno in nabava raznih aparatov za izvajanje klasične analitske kontrole. Posebna prednost aparata pa je v tem, da lahko opravljamo kontrolo šarž med pripravo in pred litjem. Pri ugotovljeni neustrezni kvaliteti jc tako možna, še pravočasna, korekcija. kvalitete materiala v peči Stojan Kerbler — „Skupna pomlad” S samostojne razstave fotografij, ki je od 9. junija do 6. julija 1972 odprta v galeriji Gorenjskega muzeja v Kranju pred litjem in s tem zmanjšanje odpadkov na minimum. Za brezhibno kontrolo kvalitete s kvantometrom so potrebne daljše priprave in dobro izšolani analitiki. Tako je potrebno za vsak element pripraviti ustrezne merne krivulje in ugotoviti vpliv ostalih elementov v vzorcu. V ta namen jc treba pripraviti lastne interne standarde, ki morajo biti brezpogojno homogeni. Navedeni standardi nam služijo še za kalibriranje aparata in ugotavljanje občasno pojavljajočih se napak. Poudarjam, da je za kvalitetno analizo potreben kvaliteten vzorec, zato pa je potrebno kar najboljše sodelovanje z zaposlenimi v livarni. Če smo še pred uporabo kvantometra lahko delali določene napake pri pripravljanju šarž v livarni, danes to ni več mogoče, ker kvantometer vsako napako takoj odkrije. Dopisujte v ALUMINIJ Dosedanje izkušnje pri delu s kvantometrom kažejo, da je potrebno pri pripravi šarž čimtesnejše sodelovanje laboratorija in livarne. Prepričan sem, da bomo le ob tesnem sodelovanju z določenimi obrati, predvsem pa z livarno, dosegli pri kontroli aluminija in zlitin to, da ne bo več nobenega odpadka v materialu. Mislim, da se bodo v tem primeru, kakor tudi pri nabavi drugih aparatov za izvajanje hitre in kvalitetne kontrole, stroški nabave v primerjavi s koristmi zelo hitro amortizirali. V bodoče: sistem delitve prilagajati proizvodnemu procesu (Nadaljevanje s 3. strani) Gibanje neto osebnih dohodkov je razvidno iz naslednje tabele: Kvalifikacija 1970 Osebni 1971 dohodki Indeks Visokokvalificirani Kvalificirani Polkvälificirani Nekvalificirani 1.973,49 1.574,71 1.243,11 971,67 2.338,97 1.866,80 1.496,55 1.049,47 118,52 118,55 120,39 108,01 Skupaj delavci 1.568,45 1.826,07 116,43 Visokostrokovni Srednjestrokovni Nižjestrokovni 3.093,25 2.305,03 1.556,55 3.603,91 2.690,59 1.649,62 116,51 116,73 105,98 Skupaj uslužbenci 2.261,13 2.596,91 114,85 Skupaj 1.643,96 1.915,07 116,49 zmanjšali lastno ceno ob u-strezni kvaliteti. S pomočjo avtomatske obdelave podatkov, razvite razvojne službe, priprave dela in izpopolnjene organizacije podjetja, bo možno optimalno izkoristiti instalirane naprave. Zaradi nekaterih deficitnih proizvodov bo potrebno v bodoče razmisliti tudi o preusmeritvi ali dopolnitvi proizvodnje — proizvajati artikle, katere tržišče potrebuje in jih je možno plasirati z naj večjim dohodkom. PROBLEMATIKA CEN IN TRŽIŠČA Cene aluminija so bile v letu 1970 določene v znesku 7.492 din za tono, kar je predstavi j aid po takratnem tečaju 12,50 din za USA dolar ceno 600 dolarjev za tono. Po prvi ih drugi devalvaciji dinarja, je ostala dihärska cena nespremenjena in se je dolarska cena povečala na 440 USA dolarjev ža tono. Kljub 'težki situaciji na svetovnem tržišču, kjer viške aluminija prodajajo po Cenah od 400 do 420 dolarjev, veljajo cene na domicilnih tržiščih za'-padnoevropskih držav in Amerike med 530 in 550 dolarji. Z devalvacijo januarja 1971 so narasle domače in uvožene surovine za najmanj 20%, nekatere pa- celo več: boksit premog el. energija smola al. fluorid kriolit petrolkoks käust. soda 26,94 % 55.00 % 37.00 % 36,86 % 160,41 % 118,09 % 33,60 % 33,60% Te podražitve in znižanje izvoznih cen so predstavljale za naše podjetje povečanje stroškov za okrog 4 milijarde S din. Pri obstoječi dinarski ceni proizvodnja aluminija ne more pokrivati produkcijskih stroškov in je nujno korigirati cene. Zaradi disparitetnih tečajev pri uvozu aluminija iz vzhodnih dežel je praktično nemogoč sporazum o formiranju domačih cen aluminija med proizvajalci in predelovalci, ker slednji težijo za čim-večjim uvozom primarnega a-luminija. Zaradi takšnega položaja a-luminijske industrije so se že dvakrat sestali predstavniki družbeno-političnih organizacij in samoupravnih organov proizvajalcev in predelovalcev aluminija v Jugoslaviji. Formulirali so naslednje zahteve po čimhitrejši rešitvi nastalega položaja. 1. aktivirati mehanizem ZIS za reguliranje cen aluminija iz leta 1970 na bazi vsaj 530 dolarjev; toliko znaša povprečna domicilna cena zapadnih držav; 2. da je regulirati uvoz primarnega aluminija in polproizvodov z zaščitnimi carinami, katere imajo razvitejše države Evrope; 3. ukiniti disparitetele tečaje za uvoz aluminija, oziroma, uvoziti le toliko aluminija, kolikor ga ne morejo zagotoviti domači proizvajalci; 4. da je za izvoz aluminija in polfabrikatov priznati izvozno stimulacijo v višini 6 % plus 5 %, kot je to bilo priznano za ferolegure; 5. da je izvršiti liberalizacijo cene glinice zaradi različnih namenov uporabe, odnosno, da je priznati ceno na bazi 110 dolarjev za tono; 6. ne spremeniti cene električne energije iz leta 1971, ker so že te cene daleč nad cenami električne energije v deželah, ki stimulirajo proizvodnjo in razvoj predelave aluminija. Osnovni princip povečanja proizvodnje pri nas bi naj bil v finalizaciji, tovarni predelave in nadaljnji rekonstrukciji in modernizaciji obstoječih kapacitet. Predvsem moramo stremeti za tem, da bi pri tehnologiji proizvodnje z raznimi procesnotehnološkimi ukrepi PROGRAM SAMOUPRAVNEGA DELA V LETU 1972 V letu 1972 bodo samoupravni organi našega podjetja pred odgovornimi odločitvami pri sprejemu novega pravilnika o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Ker je delo pri novi sistemizaciji bilo precej podaljšano, sedanji delavski svet ni bil v stanju, da sprejme novi pravilnik o delitvi dohodka in osebnih dohodkov, ker mu je že prej potekla mandatna doba. Zaradi uresničevanja nove organizacije podjetja bo potrebno razviti učinkovit samoupravni sistem v okviru organizacij združenega dela. Člani kolektiva so že seznanjeni o tem, da nova organizacija podjetja in tudi novi pravilnik o delitvi dohodka in osebnih dohodkov ne bo nekaj statičnega, ampak se bo vedno bolj razvijal in sistemsko prilagajal proizvodnemu procesu, ker je le taka organizacija lahko učinkovita. Ta naloga spremljanja, dopolnjevanja in spreminjanja splošnih aktov podjetja s spreminjajočo se organizacijo dela, bo v bodoče še posebej odgovorno delo novoizvoljenih 'samoupravnih organov; tega bodo mogli uspešno opravljati le ob podpori celotnega kolektiva in ob sodelovanju z družbeno-političnimi organizacijami. Novoizvoljenim samoupravnim organom želimo obilo uspeha pri njihovem bodočem delovanju ! Komisija: Ivan Beras, s. r. Anton Banko, s. r. Maks Šajn, s. r. Penjenje Orodje Obvestilo ZA CLANE KOLEKTIVA — O IZIDU VOLITEV I. V CENTRALNI DELAVSKI SVET: 1. Iz OZD »Tovarna aluminija: 1. Alojz Levanič mat. št. 852 Elektroliza A 2. Lovro Jeza /! 2925 Elektroliza A 3. Adolf Kosi i 109 vodstvo Aluminija 4. Franc Ceti ' 2829 Elektroliza B 5. Aniton Kozoderc /‘ 2828 obrat Livarne 6. Ludvik Mlinarič " 1171 Elektroliza B 7. Janko Špoljar ' 1108 Elektroliza B 8. Franc Kolarič ,J 247 Anodna masa 9. Jože Žnidar " 480 Livarna 10. Leopold Planinc " 3075 Elektroliza A 11. Drago Dodlek " 2085 Anodna masa 12. Alojz Krajnc " 1648 Elektroliza A 13. Mirko Štumberger 3625 Elektroliza A 14. Alojz Krajnc " 1560 Livarna lo. Maks Jabločndk 2. Iz OZD »Tovarna glinice«: 290 obrat Energetika 1. Oto Težak mat. št. 433 Glinica 2. Karel Kopušar " 3656 Glinica 3. Stanko Kovačec J/ 176 Glinica 4. Štefan Gunžer 818 Glinica 5. Stanko Črnila " 3619 Glinica-vzdrževanje 6. Franc Lah " 2701 Energetika-kotlama 7. Martin Turk " 599 Energetika 8. Jože Zupančič ° 214 Energetika 9. Martin Mojzer " 223 Glinica 10. Jožefa Firbas " 591 Glinica 11. Janko Kolarič " 3482 Energetika-kotlarna 12. Jože Novak 3083 Glinica 13. Klotrlda Letonja 2436 Glinica 14. Viktor Žnidar " 1765 Glinica 15. Feliks Vajdič " 800 Glinica 3. Iz OZD Vzdrževanje in delovna sredstva: 1. Ladislav Fajt mat. št. 618 Avtomati j a 2. Ivan Horvat " 2232 Službe vzdrževanja 3. Anton Fajfa.rič " 1337 Strojno vzdrž. glin. 4. Peter Gegič 1362 Stroj. del. aluminija 5. Maks Korpič " 1755 Stroj, vzdrž. glinice 6. Beno-Franc Vehovar 487 Elektro delavnica 7. Ivan Ogrinc " 2167 Strojno vzdrž. glinice 8. Avgust Vrabl 423 Stroj, delavn. glinice 9. Stane Hojak 3219 Službe vzdrževanja 10. Milan Mojzer " 185 Gradb. vzdrževanje 11. Franc Jakovič " 2958 Stroj, vzdrž. glinice 12. Stanko Horvat " 3690 Elektro vzdrževanje 13. Franc Širec 2903 Elektro vzdrževanje 14. Viktor Markovič 3496 Elektro vzdrževanje 15. Franc Klemenčič 1967 Gradb. vzdrževanje 4. Iz OZD Skupne službe: 1. Ciril Kovač mat. št. 2844 Komercialni sektor 2. Anton Kurilič 75 Promet 3. Anton Brglez 1746 Finančni sektor 4. Stanko Meško " 3388 Elektr.-rač. center 5. Franc Auer, dipl. ing. 87 Razvoj 6. Jurij Zupanc " 847 Promet 7. Branko Kolarič " 348 Razvoj 8. Janez Kostanjevec " 3242 Splošni sektor 9. Marija Gerečnik 1994 Sl. tehn. kontrole 10. Majda Babnik 117 Finančni sektor 11. Stanko Klinc " 718 Promet 12. Erika Feguš 2797 Finančni sektor 13. Andrej Toplek 225 Splošni sektor 14. Herman Škrinjar, dipl. ing. " 3771 Sl. tehn. kontrole 15. Ivan Lajh 405 Sl. tehn. kontrole II) V DELAVSKI SVET ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA: 1. Iz OZD »Tovarna aluminija«: 1. Franc Jerič 2. Boris Gajser 3. Konrad Ferk 4. Ludvik Gajski 5. Franc Menam mat. št. 1487 3729 1414 2343 ” 3308 Elektroliza B Elektroliza A Elektroliza A Elektroliza B Elektroliza A (Nadaljevanje na 5. strani) Iz strojne delavnice Aluminija Na delo — z vso odgovornostjo! Volitve v nove samoupravne organe so za nami, kar pomeni, da se pričenja novo obdobje v samoupravnem sistemu našega podjetja, ki je v fazi, ko se bo potrebno lotiti mnogih problemov, katere bo treba tudi sistemsko reševati. Seveda morajo pri tem vsi novoizvoljeni člani samoupravnih organov skupno s celotnim kolektivom dati od sebe vse, da bodo problemi reševa-ni z vso odgovornostjo in zavestjo, da delamo vse za lastne koristi in v interesu nadaljnjega razvoja našega podjetja in samoupravnega sistema. Besede »z vso odgovornostjo« bomo večkrat slišali, pa tudi v preteklosti smo domala vedno in povsod poudarjali odgovornost, kajti brez te si ne moremo zamisliti dobrega - plodnega dela in resničnega samoupravi j anj a. Preteklost je to tudi dokazala, ko mnoge seje svetov delovnih enot niso bile sklepčne, ker ni bilo prave razprave v smeri izboljšanja proizvodnje, ni bilo resničnih ukrepov za reševanje določenih problemov v proizvodnih obratih. O tem smo tudi poročali- z željo, da bi taki člani sprevideli svojo napako in vložili ves svoj trud in vpliv na področju, ki je življenjsko pomembno za vso našo delovno skupnost. Seveda je bilo tudi precej napak, za katere niso bili krivi člani svetov delovnih enot; zanje sicer sedaj ni več opravičila, ampak se moramo truditi, da bi nekatere zadeve, ki niso bile v skladu z resničnim samoupravljanjem, ■odpravili, da bo sleherni član teh organov resnično sprevidel, da je le pravi proizvajalec in resnični upravljavec svojega dela v obratu ali podjetju. To pa lahko vsak sporna l!e tedaj, če ga pri tem preveva misel na polno odgovornost pred celotnim kolektivom, pred volivci, kateri so mu dali polno zaupanje. Že pri izbiranju kandidatov za nove organe upravljanja je bilo jasno opaziti, da so proizvajalci res temeljito in povsem konkretno obravnavali posamezne kandidate, podali o njih svoja mnenja. To pa naj sočasno tudi pomeni, da se pretežna večina proizvajalcev le zaveda, da smo pred odgovornimi in zahtevnimi nalogami, katere bomo morali uresničiti z vso pazljivostjo in odgovornostjo. Takim zahtevam pa so kos lahko le tisti člani delovne skupnosti, ki imajo mnogo volje do samoupravnega dela in interes za dobro gospodarjenje svojega kolektiva. Nikakor ne bi smeli trditi, da pretežna večina članov delovne skupnosti ni marljiva pri svojem vsakdanjem delu, vsekakor pa lahko mirno trdimo, da ,niso vsi vedno voljni in pripravljeni delovati v samoupravnih organih, bodisi, da jim pač to delo »ne leži«, da nimajo volje do takega dela ali pa, da jih je nekdo pač predlagal proti njihovi volji in tako spravil v organe upravljanja. Taik način logično ni škodljiv le za posameznika, ki je zaradi tega vedno pod udarom kritike, ampak še toliko bolj za samoupravljanje v delovni skupnosti, :ki prav zaradi takih in podobnih primerov ne uspeva tako, kot bi moralo v vsakodnevnih prizadevanjih za reševanje nelahkih problemov. Ko je moral vsak predlagani kandidat podpisati, ali se strinja 's predloženo kandidaturo, je bila po njem že prevzeta tudi moralna odgovornost do delovanja v organih samoupravljanja, saj je s svojim podpisom zajamčil svojim volivcem in predlagateljem, da bo delal v teh organih s polno mero odgovornosti — za izboljšanje proizvodnje in reševanje sprotnih problemov. Kolikor vem, je prav pri sedanjih volitvah prišlo tudi do tega, da so domala vsi predlagani kandidati enakih ali vsaj domala enakih kvalitet, kar pomeni, da ni bilo važno in pomembno, kateri kandidat bo izpadel na volitvah, če so jih namreč ponekod predlagali nekaj več, kot pa so jih volili. Vse to ima brez dvoma pozitivne posledice zategadelj, ker so bili predlagani res taki tovariši in tovarišice, od katerih lahko pričakujemo, da bodo s svojim delom resnično pripomogli k še večjim proizvodnim in samoupravnim uspehom. Mislim, da se ves kolektiv zaveda nalog, ki so in še bodo pred nami v tem letu; med njimi je treba omeniti pripravo osnutka pravilnika o delitvi dohodka in o delitvi osebnih dohodkov naše delovne skupnosti, pa ostalih aktov, ki so potrebni po novi samoupravni 'shemi in na podlagi končane prve faze sistemizacije delovnih mest. Razumljivo je, da tako delo zahteva celega človeka, vso pomoč in podporo celotnega kolektiva, ki je po svoje dolžan pomagati z mnenji, predlogi in pripombami, da bi naši pravilniki bili kar najbolj konkretni, pravični in zares plod aktivnosti in 'soodločanja celotnega kolektiva. Tako delo zahteva polno trezne presoje in jasnih odločitev posameznika in večine, saj si je domala nemogoče zamisliti dober pravilnik, če ni sodelovanja kolektiva. Vsi dosedanji očitki, da take in podobne pravilnike napravijo drugi, tako pač, kot njim najbolje ustreza, se ne bi smeli več ponavljati, iker s tem predvsem deklasiramo sami sebe, ko priznavamo našo neaktivnost in neodločnost pri reševanju in urejanju tako pomembnih aktov in pravilnikov! Čeprav je torej beseda »odgovornost« prepletala ves ta sestavek, še enkrat ponovno poudarjam, da brez odgovornosti posameznikov in vseh zaposlenih ne moremo pričakovati realnih in dobrih uspehov, ampak si lahko obetamo le ponovni polom in nadaljevanje neučinkovitosti samoupravnih organov, bolje rečeno: vseh nas, saj bi namreč tedaj, če bi delali nasprotno od naših hotenj in možnosti, dali vedeti vsem, da nismo zainteresirani za probleme okrog bas in da nas ne muči misel o tem, kakšna bo naša nadaljnja usoda — naša perspektiva. Vsekakor si vsi skupaj želimo, da bi novoizvoljeni delavski sveti in centralni DS začeli delovati z vso odgovornostjo in zavestjo, da delamo predvsem za svojo osebno korist, pa tudi za korist naših otrok in ne nazadnje: za korist naše družbe, ki od nas vseh tudi precej pričakuje. Delo, ki se je že pričelo, bo tudi jasno pokazalo, ali sploh srno sposobni reševati tudi take in podobne probleme! F. M. OBVESTILO (Nadaljevanje s 4. stani) 6. Franc Hergula mat. št. 1453 Elektroliza B 7. Stanko Menoni 3421 Elektroliza A 8. Franc Korošec " 436 Elektroliza B 9. Ivan Levičnih " 2394 Livarna 10. Ciril Horvat /J 3016 Livarna 11. Lovro Kozoderc " 3598 Elektroliza A 12. Franc Lepej " 3298 Elektroliza A 13. Ivan Soršak " 2782 Elektroliza B 14. Pavla Metličar 2787 Livarna 15. Jože Rožman 907 Obrat energetike 16. Rudi Mlinarič " 502 Obrat energetike 17. Franc Godec 3697 Livarna 18. Vinko Horvat 3407 Tehn. pripr. dela 19. Stojan Kerbler, dipl. mg. ° 3264 Oper. pripr. dela 20. Zvonko Letonja 2053 Skupina na zalivanju 21. Viktor Dajčar " 3387 Anodna masa 2. IZ OZD »Tovarna glinice«: 1. Stanko Gaj št mat. št. 270 Glinica — rdeči del 2. Franc Bauman ' 2825 Glinica — rdeči del 3. Anton Dobnik 2817 Glinica —• beli del 4. Justin Repič ' 704 Glinica — rdeči del 5. Ivan Pšajd ’ 806 Energetika -kotlarna 6. Jože Zelenjak ' 266 Glinica —- beli del 7. Janez Sukič • 2492 Glinica — vodstvo 8. Stanko Pulko • 496 Glinica —• rdeči del 9. Franc Meško '■ 1038 Glinica •—• rdeči del 10. Ivan Modrič ’ 2696 Glinica — vodstvo 11. Janez Hertiš 3713 Glinica —■ rdeči del 12. Ciril Brunčič 1957 Glinica - vzdrž. skup. 13. Martin Turk '■ 599 Energetika-kotlama 14. Hedvika Pulko 2388 Energetika-kotlama 15. Stanko Kokol » 2268 Energetika-kotlama 16. Herman Kacjan 3412 Glinica - vzdrž. skup. 17. Janez Rožman 1984 Glinica — rdeči del 18. Anton Furjan ' 2546 Glinica — rdeči del 19. Andrej Gornik 3411 Energetika-kotlama 20. Franc Junger 808 Glinica —- rdeči del 21. Janez Sršen 2858 Energetika-kotlama 3. Iz OZD Vzdrževanje in delovna sredstva: 1. Matija Frčeč mat. št. 146 Strojno vzdrževanje 2. Jože Menoni " 2290 Strojno vzdrževanje 3. Konrad Kramberger 408 Strojno vzdrževanje 4. Mirko Zaspan " 420 Strojno vzdrževanje 5. Alojz Komik U 1711 Strojno vzdrževanje 6. Anton Kores " 2627 Službe vzdrževanja 7. Jože Kodela " 3193 Elektro vzdrževanje 8. St-evo Žnidarič " 670 Elektro vzdrževanje 9. Franc Pišek " 2020 Strojno vzdrževanje 10. Ciril Jazbec 692 Avtomacija 11. Mira Verbančič " 2235 Službe vzdrževanja 12. Ivan Ivančič 3068 Gradbeno vzdržev. 13. Mihael Kramberger " 3323 Avtomacija 14. Maks Primožič " 3434 Elektro vzdrževanje 15. Ludvik Špehonja 3318 Avtomacija 16. Jože Smolinger 2441 Strojno vzdrževanje 17. Jože Švagan " 2904 Strojno vzdrževanje 18. Stanko Hertiš " 226 Strojno vzdrževanje 19. Stanko Meglič " 296 Služba vzdrževanja 20. Ivan Kostanjevec 3236 Elektro vzdrževanje 21. Stanko Vidovič 3382 Gradbeno vzdržev. 4. Iz OZD Skupne službe: 1. Nežika Artenjak mat. št. 2786 Promet 2. Vida Lončarič " 1385 Fin. sektor 3. Pavla Elsner 2599 Kadr. soc. sektor 4. Rozika Klančnik 111 Komerc. sektor 5. Alojz Kapun 1688 Kornere, sektor 6. Stanko Meglič " 3740 ERC 7. Viktor Prelog " 714 Promet 8. Frančka Turk " 3890 Splošni sektor 9. Franjo Vrbanec 3605 Fin. sektor 10. Lovro Mesarič 5' 2835 Promet 11. Danilo Mihelič " 1820 Promet 12. Aleksander Sankovič 2764 SVD 13. Anton Arnuš " 498 Promet 14. Angela Kampi " 47 Sekt. za org. i.n načrt. 15. Franic Lejko, dipl. ing. n 2617 Razvoj 16. Anica Klajnšek " 2231 Splošni sektor Ì7. Janez Mesarič " 2298 Promet 18. Anton Bri ek " 2992 Promet 19. Peter Kropeč " 2578 Sl. tehn. kontrole 20. Olga Kilibarda f/ 3250 Sektor tehn. kontrole 21. Davorin Meško " 1036 Promet VOLIVNÀ KOMISIJA Nasipavanje glinice S tem sklepom je bilo določeno: dan volitev, volilne enote, število članov, ki bodo voljeni v centralni delavski svet in v delavske svete organizacij združenega dela in imenovana komisija za volivni imenik in volivna komisija. Volivno komisijo so sestavljali: Salamon Gvidon, kot predsednik volivne komisije. Katica Perič, kot član, Kati Kmetec, kot član, Frido Klančnik, kot namestnik predsednika volivne komisije in Katica Bednjički in Cilka Podbreznik, kot namestnika članov volivne komisije. Naloga volivne komisije je bila: izvesti volitve in ugotoviti izid volitev v skladu z določbami Pravilnika o volitvah delavskega sveta in svetov delovnih enot z dne 30. marca 1970. Volivne priprave so se pričele takoj po sprejetju omenjenega sklepa centralnega de- centralnega delavskega sveta, da mora biti vsaka organizacijska enota zastopana v bodočem delavskem svetu organizacij združenega dela z najmanj enim članom. Zbori so tudi določili člane volivnih odborov in sestavili kandidatno listo, katere je volivna komisije po pregledu dokumentacije povsem potrdila in 1. junija 1972 razglasila na oglasnih deskah posameznih organizacij združenega dela. Tega dne je volivna komisija imenovala tudi volivne odbore za posamezna volišča in določila posamezna volišča. Pripomb ali pritožb k delu zborov in zastran kandidatnih list —• volilna komisija ni sprejela. Na volitvah, ki so bile 8. junija 1972 od 5. do 23. ure za vse organizacije združenega dela je bila v povprečju dosežena 80,4% volivna udeležba, saj je od skupnega števila Oko Poročilo o delu volivne komisije Uspešno opravljene volitve v samoupravne organe DELAVSKI SVET JE NA SEJI 9. MAJA 1972 SPREJEL SKLEP ŠTEV. 195/72 O RAZPISU VOLITEV V CENTRALNI DELAVSKI SVET IN SVETE ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA. lavskega sveta — s tem, da so družbeno-politične organizacije v podjetju sklicale sestanke ožjih skupin delavcev, na katerih so se dogovorili o tem, katere potencialne kandidate naj bi na zborih delavcev predlagali, da jih zbori evidentirajo kot kandidate na volitvah v centralni delavski svet in delavske svete organizacij združenega dela. Te skupine so se ponekod (OZD Vzdrževanje in delovna sredstva, OZD Skupne službe) dogovorile tudi za takoimenovane volivne ključe, t. j. za število članov, ki naj bi bili voljeni v delavske svete organizacij združenega dela iz posameznih organizacijskih enot. S temi predlogi so družbeno-politične organizacije v podjetju nastopile na zborih delavcev, ki so MU v času od 22. do 29. maja 1972. Na zborih delavcev so istočasno predlagali in evidentirali kandidate za volitve članov centralnega delavskega sveta in delavskih svetov organizacij združenega dela. Udeležba na zborih delavcev je ponekod bila le zadovoljiva, tako da so bili zbori komaj sklepčni. Za sklepčnost pa je po pravilniku o volitvah delavskega sveta in svetov delovnih enot zahtevana navzočnost najmanj 1/5 delavcev. Vsi zbori so dosledno npoštevali pri predlaganju in evidentiranju kandidatov za člane delavskih svetov organizacij združenega dela sklep 1892 delavcev podjetja glasovalo 1521 delavcev. Volivna udeležba po posameznih organizacijah združenega dela je bila naslednja: — v organizaciji združenega dela Tovarna aluminija je volilo 436 delavcev od 555 delavcev, vpisanih v volivni imenik, kar je 78,5% volivna udeležba; — v organizaciji združenega dela Tov. glinice je volilo 307 delavcev od 377 delavcev, vpisanih v volivni ime- nik, kar je 81,4% volivna udeležba; — v OZD Vzdrževanje in delovna sredstva je volilo 380 od 458 delavcev, vpisanih v volivni imenik, kar je 82,9 % volivna udeležba in — v organizaciji združenega dela Skupne službe je volilo 398 delavcev od skupnega števila 502 delavcev, vpisanih v volivni imenik, kar je 79,2 % volivna udeležba. Ce upoštevamo dejstvo, da bi volilo še 91 delavcev iz celotnega podjetja, ki so bili tega dne na delu, pa niso volili, ostali so bili namreč upravičeno odsotni (na rednem dopustu, v bolniškem staležu in na orožnih vajah), bi lahko bila volivna udeležba največ 85 %. Doseženi volivni rezultati so razvidni iz zapisnikov o delu volivnih odborov in zapisnikov o delu volivne komisije. Zapisniki o delu volivne komisije so bili 13. junija 1972 objavljeni na oglasnih deskah posameznih organizacij združenega dela in dostavljeni vodstvom posameznih organizacij združenega dela in centralnemu delavskemu svetu. S povzetkom volivnih rezultatov je volivna komisija v obliki »obvestila članom kolektiva o izidu volitev« seznanila vse zainteresirane člane kolektiva. Volivna komisija je povsem osvojila ugotovitve volivnih odborov, razen z nekaj manjšimi nebistvenimi popravki za volišči organizacije združenega dela Tovarna aluminija in organizacije združenega dela Vzdrževanje in delovna sredstva. Volivna komisija je ugotovila relativno majhen odstotek neveljavnih glasovnic, kar kaže na dobro delo volivnih odborov. Od skupnega števila 1521 glasovnic je bilo neveljavnih 118 glasovnic ali 7,7 % za volitve članov centralnega delavskega sveta in 179 glasovnic ali 11,7 % za volitve članov delavskega sveta organizacij združenega dela. Opazna odstopanja v številu neveljavnih glasovnic so bila le za volišče pri organizaciji združenega dela Tovarna aluminija, ki je imela 22 % neveljavnih glasovnic za volitve članov delavskega sveta organizacije združenega dela in 14,2 % neveljavnih glasovnic za volitve članov centralnega delavskega sveta. Volivna komisija ugotavlja, da je med neveljavnimi glasovnicami bilo največ neizpolnjenih glasovnic, prečrtanih glasovnic in takšnih glasovnic, ko je volivec obkrožil več kot 15 oziroma 21 kandidatov in je zaradi tega bila glasovnica neveljavna. Volivna komisija ni imela večjih težav pri ugotavljanju izidov volitev, ker so volivni odbori dobro opravili svoje naloge, t. j. med drugim ugotovili volivne rezultate. Volivna komisija je morala v skladu s sklepom centralnega delavskega sveta paziti, da je v delavskem svetu organizacije združenega dela zastopana vsaka organizacijska enota z najmanj po enim članom. Zato je morala odločiti le za dve organizacijski enoti v organizaciji združenega dela Tovarne aluminija: za organizacijsko enoto Anodna masa in org., enoto Skupina na zalivanju katodnih blokov, kdo sta izvoljena predstavnika teh organizacijskih enot (Viktor Dajčar in Zvonko Letonja), ker bi sicer ti dve organizacijski enoti ne bili zastopani v delavskem svetu organizacije-združenega dela, če bi upoštevali samo najvišje število doseženih glasov. Nadalje je volivna komisija odločila, da vsakemu kandidatu za člana centralnega delavskega sveta in delavskega sveta organizacije združenega dela v organizaciji združenega dela Vzdrževanje in delovna sredstva odbije po en glas, ker volivni odbor ni dostavil volivni komisiji po ene glasovnice za volitve članov centralnega delavskega sveta in delavskega sveta organizacije združenega dela, katero pa je pri ugotavljanju volivnih rezultatov upošteval. Izvoljenim članom centralnega delavskega sveta in delavskega sveta organizacij združenega dela je volivna komisija izstavila ustrezna potrdila o izvolitvi. Volivna komisija ni prejela nikakršnih pritožb ali ugovorov k delu volivnih odborov, poteku volitev, ugotavljanju volivnih rezultatov in k posameznim izvolitvam članov. Ob koncu se volivna komisija zahvaljuje članom volivnih odborov za dobro opravljeno delo, enako tudi članom komisije za volivni imenik in predstavnikom družbeno-poli-tičnih organizacij v podjetju za uspešno sodelovanje z volivno komisijo. Novoizvoljenim članom centralnega delavskega sveta in delavskih svetov organizacij združenega dela pa želi volivna komisija prav uspešno de- lo. Kidričevo, 17. junija 1972 VOLIVNA KOMISIJA Pri malici Po končani sindikalno-politični šoli Bili smo v „Manili“ Občinski sindikalni svet je organiziral politično sindikalno šolo v Ptuju; te soi se Udeležili tudi naši člani kolektiva., Šola se je pričela meseca februarja, končala pa meseca maja. Ob zaključku šole, t. j. 12., maja, smo imeli ekskurzijo v bratsko občino Koprivnica. Smoter te ekskurzije je bil: obisk znanega kolektiva »Podravke«. Pri ogledu posameznih obratov »Podravke« smo ugotovili, da je to zelo lepo in organizirano urejeno podjetje. Imajo najsodobnejšo strojno opremo, skratka : sodobno avtomatizirano proizvodnjo. Po ogledu objektov smo imeli razgovore s tamkajšnjimi predstavniki sindikalne organizacije, ko smo izmenjali mišljenja, izkušnje, pozitivne in negativne pojave v delu sindikalnih organizacij. Mesečno —• delavci z visoko strok. izobrazbo 3.180 din Visok delež ustvarjenega dohodka, katerega so lansko leto vlagali v razširjeno reprodukcijo, je omogočil širitev obratov, modernizacijo in mehanizacijo proizvodnje. Zaradi mehanizacije in avtomatizacije proizvodnje so tudi opustili sistem nagrajevanja po normah, uvedli pa so sistem nagrajevanja od proiz- del umetnin, kajti velik del umetnin so poslali na neko drugo razstavišče. Tam je bila odprta tudi svetovna razstava umetniških fotografij. Razstavljal je tudi KerbLer ing. Stojan iz Kidričevega. Nato smo si še ogledali rekreacijski center na Šoderici. Tam smo imeli tudi skupno kosilo. Na poti domov smo si še ogledali znano pokopališče v Varaždinu, katero se po svoji ureditvi in lepoti uvršča če ne na prvo, pa vsaj na tretje mesto v Evropi. Ekskurzija sindikalnih absolventov v »Podravki«; med njimi so tudi člani iz našd. tovarne (Foto: Horvat) če jo opazovalec pravilno vrednoti. Po vsem tem smo se odpeljali naprej proti Borbi, kjer je bil v restavraciji slovesen Apeliram, da naj bi se v bodoče ob organizaciji podobne sindikalne šole prijavilo čimveč tovarišev iz celotnega Združena gospodarska organizacija »Podravka« zaposluje okrog 3.200 delavcev, ima 12 temeljnih organizacij združenega dela z okrog 50 delovnimi enotami. Ena od TOZD je tudi »Sana« v Hočah pri Mariboru. Trinajsta TOZD je »Pik« Umag; ta pa še ni konstituirana, ker se želi odcepiti. Združeno podjetje jih. pri tem ne bo oviralo, saj prepuščajo povsem kolektivu, da se svobodno odloči. Še nekaj drugih podatkov o združenem podjetju živilske industrije »Podravka« v Koprivnici! Od ustvarjenega dohodka so doslej vsa leta vlagali polovico v sklade, polovico za osebne dohodke. Zaradi tega so povprečni osebni dohodki v podjetju nekoliko nižji od povprečja, v SR Hrvatski. Kljub temu pa osebni dohodki, gledano tudi s stališča slovenskih razmer, niso tako nizki. To kažejo naslednji podatki o povprečju osebnih dohodkov v letu 1971 — po kvalifikacijskih in izobraževalnih skupinah: Mesečno — nekvalificirani delavec 1.180 din Mesečno —• polkvalifi- cirani delavec 1.330 din Mesečno — kvalificirani delavec 1.460 din Mesečno — visokokvalificirani delavec 2.080 din Mesečno — delavci s srednjo izobrazbo 1.710 din Mesečno — delavci z višjo izobrazbo 2.370 din Spajanje Pomladna razglednica zaključek sindikalne šole. Udeležil se ga je tudi predsednik občinskega sveta ZSS Ptuj Simon Pešec. Aplavz, katerega je bil deležen ob sklepnem govoru predsednik sveta Avgust Lah, najlepše potrjuje, da so slušatelji sindikalne šole skozi vse štiri mesece skupnega dela in učenja postali vzoren kolektiv, katerega spajata tovarištvo in vzajemnost, saj smo res bili kot ena družina — ne glede na kvalifikacijski ali inteligenčni položaj posameznikov. Občinska organizacija zveze sindikatov pa je tako pridobila lepo število perspektivnih sindikalnih delavcev. Ni bistvena ekskurzija, ampak je važna politična sindikalna šola, v katero se je vpisalo 10 članov našega kolektiva. Uspešno je končalo to šolo 7 članov našega kolektiva. Vzrokov, zakaj niso vsi tovariši končali te šole, ne bi navajal, ker mi okoliščine niso popolnoma znane. Čudim pa se temu, zakaj 'se ni nihče od članov sindikata iz proizvodnje prijavil za to šolo; omenjeno število slušateljev je bilo samo iz vzdrževalnih obratov. Mislim, da je vodstvo OOS v proizvodnih obratih premalo angažiralo svoje člane, predvsem pa je bilo zaželeno, da bi se prijavili za omenjeno šolo predvsem vodstveni organi OOS. voda. Uvedli pa so tudi zaščitni sistem kvalifikacije, to je, da vsak delavec prejema tak o-sebni dohodek, kot je za njegovo kvalifikacijsko skupino določen, ne glede na to, kakšno delo trenutno opravlja. To omogoča večjo elastičnost pri organizaciji proizvodnje in razporejanju delavcev na delo, kot ga trenutno zahteva proizvodnja. Kar zadeva nagrajevanje za opravljeno delo, imajo drug način. Važna oblika nagrajeva-nja za opravljeno delo je dodatek za delovni staž. Ta znaša za vsako leto delovne .dobe, katero ima delavec izven sedanjega podjetja, 0,5%, za vsako leto delovne dobe v podjetju pa 1% k osebnemu dohodku, ki mu pripadajo glede na njegovo kvalifikacijo in delovni uspeh. Tudi svojim upokojencem izplačujejo posebni dodatek za minulo delo. Kar zadeva stanovanjsko politiko, dajejo prednost individualni gradnji (posojilom), a kljub temu zgradijo vsako leto po en stanovanjski blok s 30 stanovanji. Zelo važen pa je še podatek, da 20% vseh stanovanj, s katerimi razpolaga podjetje, imajo nekvalificirani delavci, kar je tudi dokaz, da uspešno rešujejo socialno diferenciacijo. Po vseh teh razgovorih simo se odpeljali v Hlebine, kjer je znana hlebinska galerija. Tam smo si ogledali samo majhen V nadaljevanju naše poti proti Ptuju smo se odpeljali proti Vinici. Nedaleč od Vinice smo si ogledali nacionalni park Opeka. Ta nacionalni park je poln lepote zaradi najrazličnejših eksotičnih dreves in grmičevja, skratka: lepota, katero lahko da samo narava, kolektiva, predvsem še mlajši člani kolektiva. Ob dobri organiziranosti ijn dobri volji mlajših članov kolektiva bi lahko tako šolo organizirali tudi v našem podjetju, katero je eno od največjih v ptujski občini. Lahko trdim, da smo imeli dobre predavatelje, kateri so nam tudi o vseh zapletenih ih perečih vprašanjih glede delavskega samoupravljanja dai-jali konkretna napotila in pojasnila. Predvsem so bile zanimive razprave o medsebojnih odnosih, kakšnih maj bi bili v kolektivu — misllim na relacijo: nadrejeni — podrejeni. Ne bi bilo odveč, če bi od čaisa d,o časa organizirali v kolektivu predavanja na širši ravni, kajti marsikateri član kolektiva se ne zaveda svojih pravic in dolžnosti. Nekateri člani kolektiva sploh ne preštudirajo pravilnikov, katere imamo v podjetju na razpolago. Prenekaterim članom kolektiva so marsikatere stvari nejasne samo zaradi pomanjkljivega poznavanja določenih hotenj in ciljev podjetja, kakor tudi vse družbe. Uspeh šahistov v Umagu V času od 18. do 24. maja 1972 je bil v Umagu tradicionalni XV. mednarodni šahovski festival v počastitev Dneva mladosti in 80. rojstnega dne maršala Tita; tega se je udeležila tudi šahovska ekipa iz Kidričevega. Zbrane domače in inozemske ekipe so pozdravili: predsednik Šahovske zveze Jugoslavije, predsednik Skupščine občine Umag in direktor festivala Ivo Krajnc, ki je zaželel vsem navzočim prijetno bivanje, obilo športnih užitkov in fair borbe. Z zastavami okrašeno naselje Katoro pri Umagu in veliki transparenti s šahovskimi napisi: GENS UNA SUMUS (En narod smo) so bili poleg ostalih propagandnih napisov uspela turistična reklama za prijazno istrsko mestece in sodobno turistično naselje. ZAHVALA Ob smrti mojega moža Jožeta CARA se iskreno zahvaljujem za vso izkazano materialno pomoč sindikalni organizaciji Tovarne aluminija Kidričevo in njegovim sodelavcem iz delovne enote Aluminij. Prisrčna hvala pevskemu zboru »Svobode« Kidričevo, godbi sindikata tovarne, govornikom in vsem tistim, ki so meni in hčerki karkoli pomagali. Vsem, prav vsem še enkrat: stotera hvala! Kidričevo, 7. j imi j a 197,2 Frančiška Car s hčerko Dorotejo Za tekmovanje je bilo prijavljenih 186 ekip, od katerih je vsaka štela po 4 člane in dve rezervi. Bile so razdeljene v deset jakostnih skupin. V prvi jakostni skupini so igrala vsa moštva iz I. zvezne lige z vodilnimi jugoslovanskimi velemojstri, ki so se borili za prehodni pokal maršala Tita. Letošnji zmagovalec na 64 črno-belih poljih je bilo moštvo »Crvene zvezde« iz Beograda. V II. do IV. jakostno skupino so bila razvrščena razna močna šahovska društva iz države in inozemstva (Avstrije, Nemčije, Bolgarije, Finske, Italije itd.), v katerih so igrali priznani šahovski mojstri in mojstrski kandidati. V V. do X. jakostno skupino pa so bile razvrščene vse ostale ekipe, ki so v glavnem tekmovale v okviru sindikata večjih delovnih organizacij. Ekipa TGA iz Kidričevega je tekmovala v postavi: JANKO BOHAK, MARTIN MAJCENOVIČ, JURIČA ŠKARJA in IVAN BERAS, razvrščena je bila v III. skupino in je zasedla v močni konkurenci prvo mesto. Poglejmo vrstni red: 1. TGA Kidričevo 2. POLIZEI Wien 3. KIRCHHEIM — Teck 4. ELEKTRODISTRIBUCIJA Beograd 5. PTT Beograd 11 točk 6. PIK Bečej 10,5 točk 7. IMT Beograd 10 točk 8. RESNIK Resnik 10 točk 9. Welser Sportclub 1912 9,5 točk 10. ZORB Beograd 9,5 točk 11. ZORKA Subotica 9 točk 12. pOBEDA Beograd 9 točk 13. ISKRA Ljubljana 9 točk 14. NAPRED Beograd 9 točk 15. Gimnazija Indjija 8 točk 16. ŠD Umag I. 7,5 točk 17. Askö Finkestein Vilach 7 točk Tekmovanje je potekalo po švicarskem sistemu, ker ta sistem omogoča še najbolj realno razvrstitev. Po vsakem kolu igrajo namreč vodeča moštva med seboj, kar izključuje možnost, da bi neka ekipa igrala z lažjimi, druga pa s težjimi nasprotniki. Naša ekipa je igrala takole: I. kolo TGA Kidričevo - Zorka Subotica 3:1, II. kolo TGA Kidričevo - ŠD Umag 4 : 0, III. kolo TGA Kidričevo -IMT Beograd 4 : 0, IV. kolo TGA Kidričevo - POLIZEI Wien 2,5 :1,5, V. kolo TGA Kidričevo - Elektrodistribucija 3 :1. Zmagovalci vseh desetih skupin so prejeli na svečanem zaključku pokale in spominske zastavice. Celotna šahovska ekipa se zahvaljuje osnovni organizaciji sindikata, ki je njeno udeležbo na mednarodnem šahovskem festivalu tudi finančno podprla. Ivan Beras mladosti: Ob Dnevu Troboi: TIP - ILI - TGI 16.5 točk 13 točk 12.5 točk 11.5 točk Iz primopredajne postaje Kidričevo: CQ, CQ kliče YU 3 DEV Sindikat zahteva in vztraja V počastitev 80-letnice rojstva predsednika TITA in Dneva mladosti je bil v Ptuju v organizaciji Tovarne avtoopre-me Ptuj troboj sindikalnih ekip : TAP — TGA — garnizij a JLA Ptuj. Poleg šahistov so bili odlični še strelci v posta/vi: Novak, Kosi, Pulko, Korpar in Ratajc, saj so z 822 krogi premočno zmagali pred ekipo TAP in JLA. Ostale naše ekipe (nogome- Aluminij kot sindikalna grupa. Predsednik te grupe je ANTON KOSI. OOS V OZD VZDRŽEVANJE IN DELOVNA SREDSTVA: Formirana je peta sindikalna grupa dz članov: — pro j ektivno-konstrukci j ske-ga oddelka — oddelka za investicije, oddelka tehnične kontrole in priprave dela — skladišča. Za predsednika je bil izvoljen MILAN MILOSAVLJEVIČ in dva člana. Tovarniški zbor sindikata je te spremembe sprejel z željo, da v trenutni situaciji, ob organizacijskih spremembah v tovarni, ne bi bila zmanjšana aktivnost in prekinjeno dosedanje delo kadrov v sindikatu, ljudi, ki so seznanjeni z delom in problemi še v preostali mandatni dobi—■ do redne konference sindikata, ki bo-predvidoma februarja 1973. Med drugim je bila na predsedstvu izražena želja in zahteva, da na.j bi v podjetju uredili »bife« (enega ali več), kjer bi labiko kupovali brezalkoholne pijače, cigarete in podobno-Bife naj bi posloval v sklopu obrata družbene prehrane TGA- Znano je, da je bil po uvedbi tople malice v tovarni ukinjen obstoječi bife, s čemer je člamom delovne skupnosti bila odvzeta možnost za nakup-raznih osvežujočih brezalkoholnih pijač, cigaret in podobnega. Še huje občutijo to pomanjkanje naši gostje in šoferji, ki opravljajo prevoze naših proizvodov iz ali v podjetje- Predsedstvo meni, da je treba to pomanjkljivost čknprej odpraviti in upa, da bo to v kratkem tudi storjeno. Kidričevo, 20. junija 1972 SEKRETARIAT OOS TGA PTUJ KMETIJSKI KOMBINAT PTUJ NA TRDNI RAZVOJNI POTI Letošnje izvajanje najvažnejših nalog v vseh delovnih okoliših, delovnih e-notah in obratih Kmetijskega kombinata Ptuj se opira na lanski prav dober u-speh poslovanja in na zavest, da v pogojih stabilizacije ni lahko doseči novih uspehov, čeprav so vse veje proizvodnje kombinata za Jugoslavijo zelo Eomembne. Zato tudi pričakujejo v ombinatu primerno pomoč družbe pri uresničevanju nalog, katere sam ne more izpolniti. Najbolj zanimiva pa je pripravljenost kombinata Ptuj, da bi se povezal na širšem območju okrog sebe, pa tudi izven njega — z vsemi, ki si želijo sodelovanja. Tako bodo doseženi boljši pogoji in rezultati dela za vse sodelujoče. Najbližnja je združitev Kmetijskega kombinata Ptuj in Tovarne mesnih izdelkov »Košaki« Maribor — po dogovorjenih pogojih, zapisanih v pogodbi, v duhu vseh dogovorov in razprav v obeh kolektivih, na sestankih in razgovorih predstavnikov obeh podjetij. ZAHVALA Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem in sodelavkam za darilo, katerega so mi izročili ob tej priložnosti, tov. Andreju Gorniku pa za prisrčne besede na poslovilnem večeru. Hvala tudi sindikalni organizaciji za lepo darilo in poslovilne besede. Vlado Martinkovič ZAHVALA Zahvaljujem se OOS proizvodne enote Aluminij za prejeto pomoč, katero so nudili meni in moji družini — v času moje bolezni. Še enkrat hvala! Martin Šimenko Nova vas pri Markovcih Pomerili so se v malem nogometu, kegljanju, namiznem tenisu, streljanju in šahu — za prehodni pokal. Največ uspeha in prehodni pokal je osvojila ekipa TOVARNE AVTOOPREME — Ptuj s 24 točkami pred TGA Kidričevo — 22 in ekipo garnizije JLA Ptuj s 14 točkami. V posameznih disciplinah so bili najboljši naši šahisti v postavi: Majcenovič, Škarja, Beras, Fridl in Antonič. Oba dvoboja so gladko dobili s 5:0. taši, kegljači in igralci namiznega tenisa) so bile v nekoliko slabši postavi in zato niso dosegle pričakovanih rezultatov. Nogometaši in kegljači so o-svojili drugo mesto, namiznoteniška ekipa pa tretje — zadnje mesto. Troboj bo odslej vsako leto v mesecu maju. Letošnja prva prireditev je dobro uspela, predvsem po zaslugi prizadevnega organizatorja IVANA KLARIČA iz tovarne »Avto-oprema« Ptuj. Rezultati troboja so naslednji: Kegljanje: 1. TAP — 372 2. TGA — 336; 3. JLA — 314 kegljev; Streljanje: 1. TGA — 822 krogov; 2. TAP — 677; 3. JLA — 616 krogov; Šah: TGA —TAP 5:0 — TGA—JLA — 5:0, JLA—TAP 3:2; Nam. tenis. TAP—TGA 5:0 TAP—JLA 5:3 JLA—TGA 5:0: Mali nogomet: TAP—JLA 2:2 JLA—TGA 2:3 TGA—TAP 2:3. Kidričevo, 6. junija 1972 D. 2. (Nadaljevanje s 1. strani) Na tej seji je predsedstvo potrdilo tudi spremembe v kadrovski strukturi sindikata, spremembe, ki so nastale po novi organizaciji podjetja. V OZD Skupne službe je priključena OOS Promet s tem, da ostane kot sindikalna skupina, dosedanji predsednik FRANC TOŠ pa je vključen v IO OOS OZD Skupne službe. V komisijo za družbeni standard in socialno politiko je vključen JURIJ ZUPANC. V komisijo za rekreacijo, šport in kulturo JOŽE SORŠAK. V obratu družbene prehrane je formirana sindikalna grupa; izvolila si bo tričlanski odbor. Komercialni sektor in FRS — nova sindikalna grupa. Za KSS, sektor za načrtova- Slovo od tov. Adolfa Voduška ob odhodu v pokoj. Foto: Horvat vanje in organizacijo dela, splošni sektor in ERC bo formirana nova sindikalna grupa. Na osnovi te razporeditve je treba nanovo izvoliti iz dosedanjega IO predsednika in podpredsednika, 'ker sta ta odšla v drugo OZD. OOS OZD GLINICA: Priključena je OOS Energetika s tem, da ostane kot sindikalna grupa. Predsednik grupe je ANDREJ GORNIK, člana pa FRANC KOREN in ŠTEFKA LETONJA. Predsednik bo vključen v IO OOS OZD Glinica. V komisijo za kadre in izobraževanje je vključen JANKO KOLARIČ. V komisijo za rekreacijo, šport in kulturo — FRANC CAJNKO. V komisijo za družbeni 'standard in isocialno politiko je vključen FRANC LAH. OOS V OZD ALUMINIJ: Del OOS v DE Energetika bo priključen OOS v OZD ] ZAHVALA Ob nepričakov-ani in mnogo prerani izgubi dragega moža in očka VILIJA ZAJCA j se iskreno zahvaljujem j njegovim sodelavcem iz OZD Vzdrževanje, tovarniškemu odboru sindikata, godbi na pihala, pevskemu zboru, prijateljem, znancem in vsem, ki so ga 'spremljali na ajegovi zadnji poti, vsem, ki so z venci in cvetj-em okrasili njegov prerani grob, govornikom za tople poslovilne besede in vsem, ki so nam izrekli sožalje in sočustvovali z nami. Žalujoča žena in hčerka IZDAJA DELAVSKI SVET TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA »BORIS KIDRIČ« KIDRIČEVO UREDNIŠKI ODBOR: Franc Vrlič — predsednik, člani: Stojan Kerbler, dipl. inž., Franc Kolarič, Milan Nežmah, Janez Sukič in odgovorni urednik tovarniškega časopisa Stane Tonejc, dipl. inž. Tisk: ZGP »Pomurski tisk« v Murski Soboti. Rokopisov in slik ne vračamo.