Avstrijsko šolstvo v 1.1890. s posebnim ozirom na Kranjsko. (Dalje.) elativno je bilo na avstrijskih ljudskih šolah uuiteljev starih raanj , kot 20 let l-3°/o, 20-25 let 13'5°/o, 25 30 let 24-5°/o, 30-40 let 29*3°/o, 40—50 let 2O-O°/o, 60-60 let 7'7°/o, več kot 60 let 3-8°/o; učiteljic inanj kot 20 let 2-6°/o, 20-25 let 21-5°/o, 25 -30 let 28'9°/o, 30 40 let 3O-4°/o, 40--50 let ll-9°/o, 50-60 let 3-8°/o in nad 60 let O-9°/o; sploh pa: manj kot 20 let l'5°/o, 20-25 let 15'O°/o, 25—30 let 25-3°/o, 30 40 let 29-5°/o, 40—50 let l8-5°/o, 50—60 let 7'00/o, nad 60 let 3 2°/o. Na Kranjskem je učiteljev manj kot 20 let starih 0"0°/o, 20—25 let 2-4°/o, 25-30 let 29-9°/o, 30 -40 let 25-8°/o, 40-50 let 26-O°/o, 50-60 let 12-7°/o, nad 60 let 3_°/o; učiteljic je manj kot 20 let starih (>8o/o, 20-25 let lO_°/o, 25-30 let 52"O°/o, 30-40 let 29-9°/o, 40—50 l«t 4-7°/o, 50—60 let l-6°/o, več kot 60 let O-8°/o; sploh pa: manj kot 20 let 0_°/o, 20-25 let 4-3°/o, 25-30 let 35'l°/o, 30-40 let 26'7°/o, 40-50 let 20'9°/o, 50 -60 let 10-r/o, več kot 60 let 27°/o. Po mestih in trgih avstrijskih je učiteljev manj kot 20 let 98 ali O-9°/o, 20-25 let 1320 ali ll'5o/o, 25-30 let 2513 ali 21'9°/o, 30-40 let 3422 ali 29'9°/o, 40-50 let 2602 ali 22-7°/o, 50-60 let 1039 ali 9-l°/o, vec kot 60 let 463 ali 4-O°/o; uciteljic manj kot 20 let 61 ali l-4°/o, 20-25 let 841 ali 19_°/o, 25-30 let 1309 ali 29-9°/o, 30-40 let 1474 ali 33-7°/o, 40-50 let 531 ali 12-1 °/o, 50-60 let 138 ali 3_°/o, nad 60 let 24 ali O-5°/o. Po deželi je učiteljev manj kot 20 let 299 ali l-4°/o, 20—25 let 3076 ali 14'6°/o, 25-30 let 5462 ali 25'8>, 30-40 let 6130 ali 29'00/», 40-50 let 3921 ali 18-6°/o, 50-60 let 1471 ali 7-0>, več kot 60 let 765 ali 3-6°/0; uciteljic pa manj kot 20 let 131 ali 4-l°/o, 20-25 let 783 ali 24-70/«, 25—30 let 873 ali 27-50/«, 30—40 let 825 ali 26-()>, 40-50 let 368 ali ll-6°/o, 50—60 let 152 ali 4-80/«, več kot 60 let 42 ali 1-3°A>. Med posameznimi kronovinami je razdelitev učnih mooij po stanu bistveno različna. Uzroki se ne dajo natančno dognati; tičati utegnejo deloraa v etnografiških in ekonomiških razlikah posaineznih kronovin, deloma v različnih, vsled kterih se dovoljuje, oziroraa zabranjuje učiteljem in učiteljicara zakon, delorna tudi raorebiti v prenizkih letnih prejemkih. Med šolami po mestih in trgih in med šolarai po deželi razlocek ni velik. Po mestih in trgih je učiteljev 36"8> samcev, 6O'6n/o rnož, 2*6°/o vdovcev; po deželi pa 36*1 °/° samcev, 61*9°/o mož in 2*O°/o vdovcev; uciteljic pa po mestih in trgih 87#4°/o samic, 10'5% žena in 2"1> vdov, po deželi 87* 1> samic, 10-40/« žena in 2-5% vdov. Glede stanu so na Kranjskem štiri glavarstva brez uoiteljevvdovcev in ločencev, osem glavarstev je brez vdovelih in looenih učiteljic, polovica glavarstev tudi brez omoženih. V obče je na Kranjskem razdelitev učiteljev po stanu zelo ista kakor v Avstriji sploh, učiteljic je pa relativno več samic in manje žena in vdov, kakor v Avstriji sploh. Službovanje na javnih ljudskih šolah sicer ni vezano na kako posebno veroizpovedbo, vender postane odgovorni vodja po šolski noveli le oni, koji ima vsposobljenost za pouk one veroizpovedbe, kteri po zadnjem petletnem povprečku pripada vecina njegovih učencev. Razdelitev glede veroizpovedbe po avstrijsklh kronovinah nam kaže sledeča tabela: Kronovine Nizja Avstrtja Zgornja Avstrija Solnograska Stajerska Koroska Kranjska Primorska Tirolskas Preda. Ceska Moravska Slezija Galicija Bukovina Dalmacija Sploh Stevilo uciteljev _ 'o cc _ 4570 93(1 267 1451 503 408 531 1575 12261 4210 774 2359 45 259 30179 izpovedbe _ c: ^i >to „ 2   — 1 — — 2   8 5 ± 138F 10 2 1413 jske 4) 62 o o — 11 42 — 1   150 46 88 4 17 — 429 ocne o M _ 3 — — — _ — 1     1 — 1 283 41 330 i/ero- ske .-Ł cfl 92 — — — — — 1 — 31 79 2 17 4 — 226 drugo r a ,o o a 3 1 — — — — _ — — _ — — 4 Stevilt uciteljic veroizpovedbe iske a 1289 255 41 416 102 127 356 1177 1464 511 81 1206 43 108 7176 liske _o _ 1 1 — — — — 2 — _ — — 157 3 — 164 _ "eo 5c s •V 27 2 — 7 1 — — — 7 4 1 5 3 — 57 ¦y o •Cfl it 2   - — — — — _ — — 1 23 1 27 _ _ cfl 57 2 — — — — 14 — 7 7 — 21 11 — 119 drugo « a .a o 3 — — — — — — _ _ — _ 3 3 — 9 Stevilo uciteljslva iske "cS M c 5859 1191 308 1867 605 535 887 2752 13725 4751 855 3565 88 367 37355 veroizpovedb( liske _o "cfl _ ba 3 1 — 1 — — 4 — 8 5 2 1538 13 2 1577 jske 4> be a cS > 89 10 — 18 43 — 1 — 157 50 89 9 20 — 486 ocne c _ "t be 5 — — — — — I — — 1 _ 2 306 42 357 sploh ske cS N 149 2 — — — — 15 _ 38 86 2 38 15 — 345 druge _? o3. o a 6 1 — — _ — —       - 3 3 — 13 Povsod so pri učiteljih in pri učiteljicah v ogrorani večini rimski katoliki, le v Bukovini ne. Tri kronovine, raed njimi tudi naša Kranjska druge veroizpovedbe pri učiteljstvu javnih šol sploh ne poznajo. Relativno je v Avstriji sploh med učitelji 92'6°/o rimskih katolikov, 4 4°/o grških katolikov, lg3°/<> evangeljcev, l'Oo/o grških orijentalcev, O*7°/o izraelitov, 0*1 brezvercev in inovereev; med učiteljicarni 95'0n/n rimskib katolikinj, 2-2> grških katolikinj, 0"7> evangeljk, 0-40/« grških orijentalk, l*6°/o izraelitinj, 0*1% brezverk in inoverk; sploh pa je med učiteljstvom 93#1> rirasko-katoliške, 3 9% grško-katoliške. l#2°/o evangeljske, O*9°/o grško-orijentalske, istotoliko izraelitske, Ol0/« nobene ali pa kake druge veroizpovedbe. — Primerjava med učiteljstvom in prebivalstvorn po veri nas privede do sledečega zaključka: Kronovino Nižja Avstrija Zgornja Avstrija Solnogi aška Štajerska Koroška Kranjska Primorska Tirolska s Predail. Geška Moravska Šlezija Galicija Bukovina Dalmacija Povprek Izmed 100 učiteljev je 9593 008 98-92 100 — 99 05 93*36 100*- 98*13 100- 98*60 97*20 90-40 98*99 22*70 68*76 89*78 9701 011 0 02 004 10-22 0*89 ce o Na 100 prebivalcev pride 1*45 0*83 0*95! 6*6 il 011 1.65 113 102 9*39 017 4*50 1*21; 2*44 0-10193()6r 0*17 0 08197-65 ,99-43 99-94-7'> 9U-84 ,98-57 ,99-53 96*17 95*30 0-27 1*76 0*21 0*86 84*33 0-74 0*06 87 65 3*37 010 001 0*00 0 01 0 01 0*07 0*28 0 00 000 001 000 0*02 0 67|jl4*38 69*71 — 83*36 16-51 0*0^91-06 2-28 1-88 220 0-47 082 518 007 029 0-37 2*18 2-69 13-99 0 65 2-53 007 1-82 4*84 0*12 014 0 00! 0 09 0*01 0 16 001 OOtOOl 0 02 0*00 0 76 0*10 0 08 0 02 1-62 003 1*99 0*01 1 *66 002 11 -66 0*02 12 79 0 59 0 06 0*01 4*79 005 Kvalifikacija učiteljskega osobja je lahko različna. Podlaga začasnemu nameščenju za podučitelja ali učitelja je zrelostno spriceva 1 o, stalnemu nameščenju pa spričevalo o učiteljski vsposobljenosti za občne ljudske šole. K stalnemu nameščenju za meščanske šole je treba sprioevala učiteljski vsposobljenosti za mežčanske šole; prvo se dobi po koncanem učnem tečaji na pripravnici na podlagi dobro prebitega izpita, drugo po najmanj dveletnem, popolnoma zadovoljivern poučevanji na občnih ljudskih šolah, zadnje po najmanj triletnem popolnoma zadovoljivem poučevanji na obonih ljudskih šolah, obe po doticnih izpitih ugodnega vspeha. E. L. (Konec prihodnjič.)