27. št. V Ljubljani, dne 26. septembra 1913. Rudar izhaja trikrat na me-jsec in sicer prvi, drugi in četrti četrtek v mesecu z datumom naslednjega dne. Naročnina za celo leto 4 K, pol leta 2 K in četrt leta 1 K. Posamezne številke po 10 v. Glasilo slo ven ^ skih rudarjev. Reklamacije so proste pošt-1 nine. Nefrankirana pisma se ne sprejmejo, Rokopisi se 4 ne vračajo. Inserati po dogovoru. Uredništvo in uprav-ništvo je v Ljubljani Ilirska ulica 22, prvo nadstropje Socialni boji delavstva na Irskem. Irski boji so znani po vsem svetu. Nemirna dežela je to. ki1 je delala1 Veliki Britaniji že mnogo1 preglavic. Ali sedanji boj v Dublinu je nekaj novega. Doslei se je moral svet zanimati za irsko nacionalno gibanje, za Home Rule, včasi za zarote in za atentate, pa za nasprotja med irskim katoličanstvom in angličainsko državno cerkvijo. sedaj vidimo nenadoma velik delavski boj, v katerem1 ne veljajo dosedanje običajne fraze nič. Ali' kakor vsako večje gibanje v tej, deželi, spremlja tudi stavko dublinskih transportnih delavcev prelivanje krvi. Med Angliio in Irsko je v vsakem oziru velika razlika. Zeleni otok je v splošnem razvoju Velike Britanije zaostal za dobro stoletje. Velikanska industrija Anglije sega pač tudi nekoliko sem čez, vendar pa: daje gospodarskemu življenju Irske še vedno veleposestništvo glavni značaj, če1 se še upošteva velika zanemarjenost dežele v kulturnem pogledu, ie razumljivo, da se tudi delavsko gifcaje ni moglo tako' razviti, kakor na Angleškem: Deloma utemeljujejo to tudi irski nacionalni boji. Kar se je v deželi sploh zanimalo za javno življenje, je bilo nacionalistično. Bogataši in reveži so> poznali le enega sovražnika; Angleža, ki je Irski odrekal vse pravice. V nacionalnih bojih ie igrala tudi katoliška cerkev veliko vlogo. Irska narodnost ie služila cerkvi za plašč, s katerim1 je odevala svoje interese. Zaraidi teh interesov je katoliška cerkev z vsemi močmi ovirala ljudsko izobrazbo. Katekizem je bil v deželi glavni nauk. Vse drugo je bilo nepotrebno, ker je po nazorih katoliške duhovščine preveliko znanje škodljivo. Nevednost ie povzročala silno revščino prebivalstva1. In revščina je zopet pospeševala nevednost. Oboje pa je storilo, da ie bil irski delavec do zadnjega časa pravi suženj. Delavske plače so tudi v veliki industriji tako nesramno nizke, da je vsako kulturno življenje delavstva onemogočeno. Delavci se hranijo1 beraško, stanujejo pa kakor živina. Katoliška duhovščina jih je vedno tolažila z boljšim življenjem na drugem svetu in v imenu nebeškega kraljestva jih ie neverjetno' izkoriščala. Nacionalisti pa so jim pripovedovali, da bo vse dobro če oni zmagajo in postanejo neodvisni od Anglije. V teh razmerah je postalo delavstvo povsem topo. Med zavednimi delavci je bilo irsko ime na najslabšem glasu. Odtod so velekapitalisti jemali stavkokaze. Kamor je prišel Irec v tujino, je bi! nesimpatičen. V Ameriki postajajo večinoma policisti in so sovraženi zaradi brutalnosti. s katero nastopajo. Če pa ne dobe take siužbe, pa škodujejo svojim tovarišem z nizkimi plačami, za katere delajo. Zunai se to še nekoliko popravlja, ker ne ostane vpliv naprednejšega delavstva brez uspeha. Doma so bile razmere slabše. Naraščajoče izkoriščanje v vseh strokah je sčasoma porodilo nekoliko strokovnih organizacij. Ali te so bile omejene na kvalificirane delavce. torej na manjšino. Po starejšem vzoru angleških strokovnih organizacij so se ločile po kategorijah. Vsled1 tega so bile majhne in za vsak uspešen boj nesposobne. Če je v kakšni tovarni ena kategorija stopila v stavko, so ostale mirno dalie delale. Pomožni delavci pa sploh nikdar niso prišli do stavke. Kvalificirani delavci se niso' brigali zanje, oni pa za kvalificirane ne. To se ie zelo izpremenilo, odkar se je ustanovila zveza transportnih delavcev, ki se je polagoma razširila na nekvalificirane delavce sploh. Velike zasluge za to organizacijo si ie pridobil Jim Larkin. ki je prepričan socialist in uživa odkritosrčno sovraštvo vsega kapitalističnega podjetništva na Irskem. Če pripisujejo izkoriščevalci vso organizacijo izključno vplivu njegove agitacije,.ki jo seveda imenujejo hujska-rijo. tedaj je to kajpada pretirano. Vsa energija posameznega človeka ne more delati čudežev. Razmere pa so pomagale, da je padlo seme agitacije na rodovitna tla. Odkar ie- vprašanje lati-fundij deloma rešeno, se je začelo delastvo; čim je moglo nekoliko svobodneje misliti in je bilo na to navedeno, baviti se s svojim položajem1. Naposled tudi velikanski razvoj angleškega delavskega gibanja ni mogel ostati brez posledic na Irskem, in zlasti veliki boji zadnjih let so pomagali, da so se irskemu delavstvu odprle oči. Kapitalistično podjetništvo, ki podtika v svoji kratkovidnosti vsak dogodek in uspeh individualnemu delu kakšnega posameznika, je smatralo- Larkina za glavnega krivca nevarnosti, ki ie zapretila izkoriščanju. Jim Larkin je sindikalist. Jim Larkin je anarhist. Jim Larkin je re-volucionarec — s takimi napadi hoče kapitalistično in malomeščansko časopisje oblatiti moža*. ter misli, da ustavi vse gibanje, ako uniči njega. Toda Larkin ni ne sindikalist, ne anarhist; ih če hi tudi njega spravili s sveta, bi s tem vendar ne ugonobit organizacijo, ki ima danes svoje korenine v spoznanju delavstva. Irska organizacija transportnih delavcev (Irish Transport and General Workers union), ki je razdeljena na različne oddelke po kategorijah, pa vendar popolnoma centralizirana, šteje danes v deželi 50.000 članov, izmed katerih jih je v Dublinu samem dvajset tisoč. Mnogo delavcev ie z njeno pomočjo že doseglo čedne uspehe. Celo poljedelski delavci, ki so najbolj zanemarjeni in izkoriščani. so dosegli letos po leti na teden po tri šilinge priboljška. Stare, manjše strokovne organizacije. so se prva leta pokrivem bale. da jim bo delala konkurenco. Nekdanje antipatije so se pa izpremenile v simpatije, zakaj organizacija transportnih delavcev ie postala pri vsaki večji stavki izredno važna, ter daje impuls vsemu gibanju delavstva na Irskem. Lep uspeli naše organizacije v Velenjem. Že večkrat smo trdili, da se je pričelo v Velenjem od strani naših zaupnikov smotreno delo za urejenje razmer, ki so naravnost kričali po odločilnih in delavnih možeh. Delo, katerega so se naši tovariši lotili, polagoma tudi prinaša zaželjenih uspehov. Vsaj smo že neštetokrat poudarjali, da je mogoče marsikaj izvesti koristnega, ako se rudarji poprimejo svoje strokovne organizacije, ki vsebuje v sebi naravnost neizčrpljiv in neusahljiv vir napredka. In tako se imajo rudarji v Velenjem zopet zahvaliti žilavemu delovanju svoje organizacije za lep napredek, katerega so ravnokar z njeno pomočjo dosegli. Na shodu, katerega je sklicala podružnica Unije rudarjev avstrijskih dne 15. avgusta t. !., se je sklenilo, predložiti upravi premogovnika spomenico, v kateri je bila izražena zahteva po zvišanju plačila za pogojno delo (Geding) za kopače, učne kopače, vozače ter za zvišanje gosposke in mesečne plače vsemu pri premogovniku vposlenemu delavstvu. Nadalje zahteva glede dobavljanja SYeže pitne vode y jamo dvakrat na dan in napravo kopelj pri jami, ki naj bo dostopna vsemu pri premogovniku vposlenemu delavstvu. Na shoda, ki se je s to spomenico temeljito pečal, je poročal sodrug Siter iz Trbovci j, ki je na podlagi podatkov dokazal. da so plače ostale ene in iste, med tem ko je draginja vseh življenjskih potrebščin stalno naraščala. Okolnost, da plače niso sorazmerno naraščale z vedno naraščajočo draginjo, jo povzročila, da je neizogibno morala med rudarji zavladati splošno pomanjkanje in beda posebno. ker dosedanje plače že davno oddaleč ne odgovarjajo najskromnejšim dejanskim potrebam. Po shodu in sklepu zahtev, se je cela vrsta navzočih rudarjev vpisala v organizacijo. Zaupniki so spomenico predložili upravi podjetja in rudarskemu uradu v Celju, vsakemu po en izvod. Z ozirom na v spomenici izražene zahteve, se je dne 27. avgusta t. 1. vršila obravnava, pri kateri se je glede pogojnega dela sklenila tabela, katero se je nastopnemu zapisniku priklopila. Zapisnik sestavljen v obratni pisarni jame »Franc Jožef« v Velenjem. Predmet: Obravnava glede izraženih zahtev v spomenici, katero so dne 15. avgusta t. 1. izročili rudarji premogovnika v Šaleški dolini. 1. Obratno vodstvo izjavi, da je pripravljeno sestaviti tabelo, v kateri naj bi bile določene pogojne plače za delavce, vposlene v odkopih (Abbau), ki bi naj poskusoma stopila' vi veljavo dne 1. septembra 1913. Potem takem bi bilo pričakovati, da se bodo zaslužki na delovnih prostorih pri neenakih delovnih razmerah zjednačili. Kot podlaga plačilni tabeli se določuje za povprečno deilo, ki ga izvrši kopač tekom šilita, 4 krone za kopača za šilit. Za učne kopače velja kot plača 90 odstotkov plače kopačev. Plača oziroma zaslužek odkopnih vozačev je določena v tabeli. Tabelo se kot veljajoči del tega zapisnika zapisniku pridruži. V teh pogojnih plačah so zapopadena le ona dela, ki jih je treba vršiti v odkopih in manjša dela (poprave tirov ali pa zgradbe (Zimmerung) na odkopnih progah. (Abbaustrecken), v kolikor se za opravilo teh del rabi manj kakor četrt šilita. Razstrelila (Sprengmittel) bodo odkopni kopači dobivali brezplačno. Obratno vodstvo namerava, kar se tiče prožnih kopačev (Strecken-hauer) tudi za te sestaviti podobno tabelo, pri kateri, ako bo to mogoče, se bo is to tako vpošte-valo brezplačno oddajanje razstrelil. Kar se tiče jamskih tesarjev, se je v zadnjem času uvedla kontrola, oziroma prevzemanje pogojnega dela za vsak dan posebej, da se neugodne delovne razmere takoj dožene. Izidi uvedbe, ki se je obnesla, je zadovoljiv. Za delo pri zagradbah, katerega se ne more vršiti pogojno (v akordu), se določa' za preračunavanje zaslužka plačo za šilit v znesku 3 kron in 60 vin. 2. Obratno ravnateljstvo izjavlja, da bo kopačem plačilo za gosposke šilite od 2 K 60 vin. povišalo na 3 krone. Pri uporabi kopačev za delo na dnevu, priznava obratno vodstvo prostovoljno pri) Burnem delovnem času plačevati kopačem njihovo gosposko šihtno plačo 3 krone, v kolikor se bodo dotična dela vršila ob delavnikih. V kolikor so kopači na odkopih primorani praznovati, so obvezani delati na dnevu po 10 ur na dan. za kar jim spada gosposko šihtna plača v znesku 3 K 60 vin. Poleg tega pa je vsakemu kopaču prosto dano tudi ob delavnikih, kadar se jih porablja na dnevu, delati po 10 ur za šihtno plačo po 3 K 60 vin. Kar se tiče zahteve glede zboljšanja plače za ključavničarje, kovače, strojnike in kurjače, obratno vodstvo povdarja, da je meseca julija kurjačem povišalo plačo za 9.1 odstotek, kovačem, ključavničarjem, tesarjem in mizarjem pa za 11.7 odstotkov. Končno je strojnikom dne 1. marca 19(3 obratno vodstvo povišalo plače na 105 oziroma na 120 kron. Vozačem, ki ne opravljajo svoje delo pogojno, se njihova gosposko šihtna plača po preteku prvega službenega leta poviša za 6 odstotkov. To povišanje stopi v veljavo z dnem 1. septembra.^Kar se tiče starejših in oženjenih delavcev na 'cinevu, si obratno vodstvo pridržuje. v ozira vrednih slučajih dotienikom priznati draginjsko doklado. 3. Jamskim delavcem se bo dobavljala sveža pitna voda dvakrat na dan. Dobavljanje bodo opravljale posebne za to določene osebe s pomočjo novih vozičev za prevažanje vode. 4. Obratno vodstvo jemlje željo delavcev glede naprave kopelji na znanje, vendar pa si mora napravo iste pridržati na poznejši čas. Naprava kopelji bo mogoča ob priliki, preuredbe in naprave vodovoda, kar se bo zgodilo v doglednem času. Delegatje zadruge jemljejo predstoječe na znanje ter izjavijo, da bodo vsebino tega zapisnika delavstvu naznanili. Obratno vodstvo je potem, ko je predložilo v upogled izkaze glede zaslužkov in podalo pojasnila na podlagi sestave v plačilnem gibanju od leta 1910 naprej ter pjukazalo na okolnost, da je na podlagi dotič-nega povišanja znašal tekom tega časa večji zaslužek delavcev 55.000 K, dasi so razmere pod- jetja zelo neugodne, izjavilo, da na nadaljne zahteve pristati ne more. Odločilni odgovor na spomenico z dne 15. avgusta bo sledil najkasneje do 31. avgusta tega leta. Današnji razpravi so kot oblastveni zastopniki prisostvovali: rudniški nadkomisar See-feldner in koncipfist namestništva dr. Otmar Pirkmaier. Po prečkanju sklenjeno in podpisano. Velenje, dne 27. avgusta 1913. Sedeldner. L. r., c. kr. rudniški nadkomisar. P. Waldhai n 77 4 48 2 97 107 5 14 3 27 48 3 76 » n 78 4 52 2 98 108 5 16 3 28 49 3 78 M n 79 4 56 2 99 109 5 18 3 29 5-0 3 j 80 n n 80 4 60 3 00 11‘0 5 20 3 30 51 3 : 82 n n 81 4 62 3 01 111 5 22 3 31 5-2 3 ; 84 n » 8-2 4 64 3 02 112 5 24 3 32 53 3 1 86 n n 8-3 4 66 3 03 1L3 5 26 3 33 5.4 3 : 88 n n 8-4 4 68 3 04 114 5 28 3 34 5'72 3 90 n n 8 7 2 4 70 3 05 1P72 5 30 3 35 5.6 3 92 n n 86 4 72 3 06 116 5 32 3 36 5.7 3 94 . n 87 4 74 3 07 11-7 5 34 3 37 5.8 3 96 » n 88 4 76 3 08 118 5 36 3 38 5.9 3 98 1* n 89 4 78 3 09 119 5 33 3 39 6.0 4 00 2 80 90 4 80 3 10 120 5 40 3 40 6 1 4 02 2 81 9 1 4 82 3 11 12-1 5 42 3 41 6.2 4 04 2 82 92 4 84 3 12 12-2 5 44 3 42 6.3 4 06 2 83 9 3 4 86 3 13 123 5 46 3 43 6.4 4 08 2 84 9.4 4 88 3 14 12 4 5 48 3 44 6.72 4 10 2 85 9' 72 4 90 3 15 12-77 5 50 3 45 66 4 12 2 86 96 4 92 3 16 126 5 52 3 46 6.7 4 14 2 87 97 4 94 3 17 12-7 5 54 3 47 6.8 4 16 2 88 98 4 96 3 18 12-8 5 56 3 48 6.9 4 I 18 2 89 99 4 98 3 19 12-9 5 58 3 49 7.0 4 20 2 90 : 1 10.0 5 00 1 3 20 i 130 5 60 j 1 3 50 Ako vpoštevamo zelo klavrne razmere, ki vladajo drugače v Velenju, tedaj moramo pač piiznati, da je celoten uspeh zelo lep. Vrednost tega uspeha je pa tem večja, ker se je izvršilo vse mirnim potom, potom previdnega in praktičnega postopanja vodstva strokovne organizacije. Naravnost neprecenljive vrednosti pa je moment, ki ga zapisnik in tabela vsebuje in to je, da je določena minimalna plača. Določba, katera kopaču izrecno jamči, da mora pri pogojnem delu v najslabšem slučaju dobiti za šilit vsaj K 3.60 tudi takrat, ako nakoplje manj premoga, kakor za 4 voziče. Za vsaki nadaljni vo~ zič pa ima zagotovljeno po 20 vinarjev. Plačam kopačev naraščajo tudi plače učnih kopačev. Plače za gosposke šilite, kakor je iz zapisnika razvidno, so se za 8urni delavnik od 2.60 na 3 K zvišale, ako pa je rudarja volja delati po 10 ur na dan, tedaj mu naraste plača za gosposki šilit na 3 K 60 vin. Vozači bodo po preteku enega službenega leta dobili 6 odstotkov priboljška na plači itd. Celoten napredek je vsekakor lep. Nastala je v prid rudarjev velika izprememba, sedaj vsak v naprej ve, koliko mu je namenjeno, dc>-čim je bilo popreje določevanje plače oziroma zaslužka odvisno od dobre ali slabe volje gospodov predpostavljenih. * Sedaj pa je od rudarjev v Velenjem samih odvisno, če si hočejo lepe pridobitve obdržati ali ne. In če jih hočejo obdržati tako, da se jim ne bodo polagoma poizgubile, tedaj jim ostaja le eno sredstvo, namreč močna in trdna strokovna organizacija; Vedite tovariši, da ako ne bi bilo strokovne organizacije, Unije rudarjev avstrijskih, da o sedanjem' napredku in pridobitvah ne bi bilo nobenega govora. Vedite pa tudi, da vam je nastala dolžnost sedanje pridobitve .varovati, čuvati in ako bodete upoštevali, da se sčasoma potom močne strokovne organizacije bo dalo napraviti zopet kak korak naprej, tedaj vam bo pamet sama narekovala, da je vsacega posameznika sveta dolžnost biti delaven in navdušen član te organizacije. V naprej vama povemo, da če boste od sedanjih lepih pridobitev sčasoma na mestu, da bi še novih zraven pridobili, morda kai zgubili, te-jdai bo to dokaz, da strokovne organiacije niste dovelj upoštevali, da napram1 njei niste vršili svoje dolžnosti sploh, da ste ostali navzlic le- Boj proletarskih mas za pravico. Ne nahaja se v razvoju človeške družbe ničesar, kar bi tako vplivalo na opazovalca, kakor opazovanje razvoja in napredka izkoriščanega proletarijata. ki stremi za tem, da se dvigne na višjo stopnjo družabnega socialnega in kulturnega stanja. Kakor da bi se z njim čudeži godili, se razvija oni razred, ki je bil še pred kratkim brez vsake pravice, izkoriščan, nezaveden, zaničevan, neizobražen, dočim so bogatejši sloji imeli v svojem zakupu znanje, izobrazbo ter se branili z vsemi sredstvi pred izko-rščanci. Opaža se razvoj med proletarci vseli narodov, razvoj kot naravni zakon. Seveda je razvoi za napredek težaven, razvija se ob velikanskem nasprotstvu onega razreda, ki je imel vedno predpravice. Radi tega se pojavljajo vedno hujša nasprotstva. Boj za osvoboditev, kakor se ga imenuje, je težak, ker hočejo nižji sloji do solnčne svobode, pri čemur jih pa imo-viti razred vedno vznemirja. Siromašnejši sloji si hočejo priboriti svoje pravice z razrednim bojem, bogatejši sloji pa utemeljujejo svoje predpravice s svojim rojstvom in imetjem, ki jim je dedno že več stoletij1. Zadnja leta se ie razvil delavski razred na znatno višjo kulturno stopnjo. Preobrat se opaža. materijalno revščino, ki je zasužnila prole-tarijat, ga spravila ob vsakršne pravice, ne sprejema nižji razred1 več mirno, ne smatraje več za pomoč od zgoraj kakor nekdaj, zaveda se pa svoje moči. Proletarski razred se zaveda svoje gospodarske moči v človeški družbi in ta zavednost vedno napreduje. Kot človek se je začel zavedati svojih pravic, kot državljan ne išče več milosti, ne prosi meščanskega razreda za solnčno toploto, zahteva svoj delavski obstanek, enako' soodločevanje v državi, deželi in občini, zahteva koalicijsko pravo, pravico do izobrazbe. in kakor se že vse človeške pravice imenujejo. Večstoletna krivica nai se izpremeni v enakost, svobodo, v modernost človeške družbe. Boi za pravico se suče v prvi' vrsti za ma-terijalni obstanek. Težavno ie vprašanje, pri katerem so prizadeti razni sloji, kako se nai razdeli oni pridobitek, ki ga daje v državi, deželi in občini gospodarstvo. Kdo naj bo deležen onega zaslužka, ki ga pridelajo proletarske roke. Delavec zahteva pridobitek. ki so ga pridelale proletarske roke, zase, meščanski sloji pa tirjajo in si svojijo vsa sredstva produkcije za svoje, tako tudi pridobitek, ki ga. donaša razna industrija ali zemlja. Sedanji moderni kapitalist se obnaša napram delavcu tako, kakor v srednjem veku graščak nasproti svojemu sužnju. Nekdaj ie ukazoval graščak svojemu sužnju, kako sme stanovati, kateri veri sme pripadati, in smel ga je celo prodati ali izkoriščati po svoji volji do skrajnosti. Sedanji moderni kapitalist pa skuša delavstvu ukazovati, kateri politični stranki naj bi pripadalo, kakšni strokovni organizaciji sme pristopiti, da. dogaja se celo, da mu kapitalist ukazuje, kje srne nakupovati svoje potrebščine ali v kakšno družbo sme zahajati. Kakor se je odpravila ona krivica, ki jo je izvrševal nekdaj graščak napram1 svojemu sužnju, tako se mora odpraviti sedanja' krivica kapitalista. Večina delavstva mora razumeti, da je poleg spoznanja krivice tudi treba odločnosti. Sam idealizem ne prinaša uspeha'. Poleg spoznanja kulturnega napredka in ideala je treba na gospodarskem polju za odpravo podjetniških predpravic močne in odločne delavske strokovne organizacije. Zaradi tega. rudarji, ravno v naši stroki so največji, najmočnejši in najmogočnejši podjetniki. Razume se. da smo med vsemi, ki pripadajo delavskemu razredu dan na dan v največji nevarnosti ob najnižji plači in prav gotovo se ne najde nihče med rudarji, ki: bi ne želel izpre-mernbe. Čisto gotovo je njegov ideal boljša bodočnost, ali ideatosahi proti močnemu kapitalistu. kakor že rečeno, ne opravi nič, treba je torej, da se priklopite vsi rudarji ne glede na narodnost ali verstvo, svoji strokovni organizaciji Uniji rudarjev v Avstriji ter stopite s tem v resen in uspešen boi, Revirna konferenca rudarjev gorenjih planinskih dežel. V nedeljo, dne 7. septembra t. L. se je v Ljubim v hotelu »pri Pošti« vršila revirna konferenca rudarjev gorenjih planinskih dežel. Predsedoval ii je sodrug Schaflechner iz Fons-dorfa. Delegatov je bilo poleg članov revirnega odbora navzočih 39. .Skupine v Št. Kathreinu. Arcbergu in Zillindorru delegatov niso poslale! Nadalje so konferenci prisostvovali so-ciugi: Jaroiim kot načelnik Unije, poslanec Vinko Muhič in Josip Hartman kot zastopnika strokovne komisije v Gradcu, ter Šlager kot zastopnik okrajne politične organizacije v Ljubnu. Iz tiskanega poročila tajnika je posneti, da ie bilo administrativno delovanje precei obširno. Statev ie došlo 1280. odposlano jih je bilo 2364. ustmenih pojasnil in nasvetov 843. Glede agitatoričnega delovanja iz poročila posnemamo, da se je vršilo tekom poroeilnega leta 171 javnih in 50 shodov po § 2 zboroval-nega zakona, izmed katerih jih je kot poročevalec tajnik sami opravil 137. Za ostale shode je tajništvo govornike preskrbelo. Plačilna gibanja' so se vršila v Mitterberg (bakreni rudnik), Griinbach, WoMsegg. Tho-masroith, Gioggnic. Hiittenberg, Fohnsdorf in Ljubnu. Od teh se jih je z delnim uspehom za-miučilo v Mitterberg, Griinbach, Gioggnic, VVolfsegg, Thomasroith. Fohnsdorf in Ljubnu. 1 udi nameravano poslabšanje zaslužka pri pogojnem delu (akord) delavcem pri pečeh v Vor-dernbergu se ie zabranilo; _ Poročilo poukazuje tudi na preporna vprašanja, ki so nastala zaradi izvedbe rudniško-pohcijskih odredb v Šteyereggu. nadalje na posredovanje glede odprave raznih nedostatkev v magnesitnem podjetju v Št. Kathreinu. Tudi boj v Zillingdorfu, ki se je vodil proti mestni občini dunajski, poročilo omenja. Veliko opravka je tajništvu povzročila izvedba novega1 plačilnega zakona. Opetovano je bilo treba napravljati ovadbe na oblasti, da se zakonu pridobi veljavnost. Zlasti ie bilo treba ovaditi rudniške uprave v Griinbach. Gioggnic, Šunk. Haufenreith. Goriach. Št. Štefanu pri Volšperku in Parschlugu. Volitve v bratovske skladbice in rudarske zadruge so se vršile v Ljubnu. Eisenerc, Fohnsdorf, Vordernberg. Koflach in Wiesu. Povsod so zmagali naši kandidatje. dasi so1 nasprotniki zlasti v Eisenerc in Ljubnu proti njim' razvijali mrzlično agitacijo. V Welsu se nam je prvikrat posrečilo spraviti naše sodruge kot prisednike v bratovsko sklad nično razsodišče, v katerem so do sedaj imeli v rokah vse mandate podjetniki. Nove vplačevalnice so se ustanovile v Boekštein i,n Zillindorfu. Opustiti so se morale vplačevalnice v Kaisersbergu, Wiesenavi in Gostlingu in Wiesenavi zaradi tega. ker so se tamošnji obrati ustavili. Nadalje poukazuje poročilo tudi na velikansko fluktuvacijo (prihajanje in odhajanje) delavstva v Ljubnu in Fohnsdorfu, ki znaša včasih celo sto odstotkov. Da vsled velikanskega iz-preminjaniai delavstva organizacija močno trpi, je samoobsebi razumljivo. Poročilo je bilo brez ugovora vzeto na znanje in se ie sodrugu Cvvancgerju za njegovo delovanje izreklo priznanje. j O organizaciji in agitaciji ie govoril' s odru K Cwancger. Poukazal je v prvi vrsti na sklep zadnjega linijskega zbora, glede hišne agitacije, ki še vedno navzlic večkratnemu drezanju in opominjanju ni na celi črti izveden tako, kakor to potreba zahteva, da se v organizaciji doseže potreben napredek. Končffl> je konferenci predložil natančno izdelan navodilnik, po katerem naj bi se hišna agitacija vršila. V razpravi, ki se je na to vršila, so govorili trije sodrugi iz Ljubna in delegatie iz Go-riach, Griinbach. Koflach, Kreuth in Wolfsegga, nadalje sodrugi Muhič in Hartman, ki so se izrekli za predloženi navodilnik ter poudarjali, da uspeh gotovo ne bo izostal, ako se bo v smislu tega opravilnika delovalo. S odru g Miuhič je še izrekel željo, naj bi poročilo prihodnjič obsegalo tudi pregled števila vposlenih in organiziranih rudarjev v okrožju tajništva'. 'Na to je bil navodilnik soglasno sprejet. K tretji točki dnevnega reda »Kai ie s so-cialno-politično zakonodajo in z nezgodnim zavarovanjem1 za rudarje«, govoril je sodrug Jarolim. Govornik ie dejal: socialno-politična zakonodaja za rudarje dospela je do mrtve točke. V zadnjih desetih letih ni storila vlada v soci-alno-političnem oziru za rudarje ničesar. Napravil se ie edinole zakon glede izplačevanja zaslužkov v rudništvu in še ta ne odgovarja vsem željam in potrebam rudarjev, posebno ker so rudarji namesto sedanjega štirinajstdnevnega izplačevanja zahtevali tedensko izplačevanje. Zakoni glede nedeljskega počitka, glede varstva zadružnih delegatov, glede jamske inšpekcije in osemurnega delovnika še vedno niso rešeni. Nadalje je sodrug Jarolim podal obširno pojasnilo o zakonski predlogi glede nameravane uvedbe nezgodnega zavarovanja rudarjev, o kateri' ie pričakovati, da jo državni zbor v svojem prihodnjem zasedanju reši. Vse eno ne bodo smeli rudarji držati križem rok. ker se še ne ve. kako se bo cela zadeva v državnem zboru zasukala. Gotovo bo popreje prodno se zakon uresniči, potreben še kak poseben naskok, zato morajo,rudarji biti veSnoJn za vse slučaje pripravljeni, da v danem slučaju posežejo v boj. da se nezgodnemu zavarovanju pripomore do uveljavljenja. Končno sodrug Jarolim predlaga v sprejetje sledečo, resolucijo: »Dne 7. septembra 1913 v Ljubim se vršeča revirna konferenca vnovič izraža in povdarja, da je samo ob sebi razumljiva dolžnost vlade in državnega zbora, da skrbe za vresničenje potrebnih zakonov o delavskem varstvu, ki bodo v zadostni meri. varovali rudarje pred brezmejno. divjo gonjo za dobičkom rudniških podjetnikov. Temu nasproti konferenca izrecno konštatira, da se vlada, kakor tudi državni zbor udajata odporu rudniških posestnikov, in se na ljubo teh vsakemu zboljšanju, kar se tiče varstva rudarjev, premišljeno ter namenoma izogibata. Da se temu tako dokazuje' dejstvo’, da državni zbor razen plačilnega zakona iz leta 1912, tekom dobe več kakor deset let za izpopolnitev rudarskega varstva ni storil prav ničesar. Navzlic temu dejstvu pa si vlada in državni zbor še vedno prizadevata preprečiti, da bi tozadevni predlogi delavskih poslancev prišli v državnem zboru na razpravo. Dotični predlogi se tičejo: 8urnega del. časa za pri rudništvu vposlene delavce; razširjenja in natančnega dodrževanja nedeljskega počitka; varstva delegatov ter uvedbo rudniških inšpektorjev, ki naj bi jih volili delavci, plačevala pa država. Ker pa je zdravje in življenje rudarjev od uresničenja gori navedenih predlogoy odvisno, smatra revirna konferenca izvedbo in uresničenje teh predlogov za neodložljivo potrebo. Vseh rudarjev pa je dolžnost, da zahtevano varstvo rudarjev v boju z vlado in državnim zborom si potom močne strokovne organizacije pribore. Končno revirna konferenca še konštatira1. da vlada in državni zbor s svojim postopanjem očitno dokazuje, da jima ni prav nič ležeče na tem, da se socialno zavarovanje v doglednem času izvede. Kajti vsled zavlačevanja socialnega zavarovanja niso oškodovani le industrialni delavci, temveč tudi rudarji, ker ie njihovo starostno in invalidno*zavarovanje s izvedbo socialnega zavarovanja v tesni zvezi. Z ozirom na to, da se stavijo takemu socialnemu zavarovanju, kakor bi ga delavci lahko sprejeli, na pot velike zapreke, je Unija rudarjev avstrijskih poleg socialno demokratičnih poslancev, pozvala vlado, naj še pred vresniče-njem socialnega zavarovanja pritegne oziroma včlani rudarje nemudoma pri obstoječih delavskih zavarovalnicah proti nezgodam, da se bo vsaj v tem1 oziru pohabljene rudarje, oziroma njihove vdove in sirote, kar se tiče nezgodnega zavarovanja zjednačilo s ostalim industrijalnim delavstvom. Nato ie po preteku nekaj mesecev vlada izjavila, da je pripravljena nezgodno zavarovanje za rudarje izvesti še pred1 izvedbo socialnega zavarovanja, toda pod pogojem, da se ima usta- noviti ‘posebno, samostojno zavarovalnico, pri kateri naj bi bili rudarji sami zase proti nezgodam zavarovani. Tozadevni načrt ie vlada končno tudi državnemu zboru predložila. Ker pa so se tudi že meščanski poslanci v socialno zavarovalnem! odseku za poklicno zavarovalnico proti nezgodam za rudarje izrekli, ni več za pričakovati, da bi se meščanski poslanci sedaj zavzeli za to. da se rudarje obstoječim teritori-jalnim delavskim zavarovalnicam proti nezgodam priklopi. Uvažujoč te okolnoSti, revirna konferenca uvideva> da bi nadaljni boj rudarjev za uvrstitev v teritoriialne nezgodne zavarovalnice smatrali rudniški podjetniki in njihovi zastopniki v državnem zboru le za dobrodošlo sredstvo, ki bi jim služilo za pretvezo vresničenje nezgodnega zavarovanja z izgovorom na dozdevni odpor rudarjev v nedozirno bodočnost zavleči. Zatorej sedaj revirna konferenca od vlade in državnega zbora pričakuje takojšnjo rešitev zakonskega načrta glede nezgodnega zavarovanja za rudarje.« V nato se vršeči razpravi je govoril en delegat iz Ljubna in poslanec sodrug Muhič, ki je v jedrnatih besedah pozval rudarje na neumorno in odločno delo za dosego nezgodnega zavarovanja. Dejal je: če bodo rudarji izven državnega zbora storili svojo dolžnost in moško nastopali, tedaj- bo delo poslancev v državnem zboru znatno olajšano. Resolucija je bila nato soglasno sprejeta. Sledila ie volitev revirnega odbora. K točki »Raznoterosti« so govorili delegati iz Thomasroith, Vordernberg, Goriach, Wolfs-egg in Koflacha, ki so omenjali razne stvari v revirju in stavili nekaj vprašanj na tajnika. Sodrug Schaflechner ie izrazil željo, naj bi načelstvo Unije prepustilo tudi revirju za gorenje planinske dežele en mandat za strokovni kongres in je v to svrho kot delegata predlaga! sodruga C\vanogerja. Sprejeto. Ker ie bil s tem dnevni red izčrpan, je so-.drug Schaflechner v kratkih besedah ponovil važne sklepe ter pozval delegate v smislu teh sklepov na neumorno delo. da bo poročilo za prihodnjo konfrenco zaznamovalo še večji napredek, nakar je ob pol 6. uri zvečer dobro uspelo konferenco zaključil. ZapIsMlk sejie predstojništva združene bratovske skladbice v Trbovljah, ki se je vršila dne 27. avgusta 1913 v ravnateljstvenii pisarni v Trbovljah. Navzoči: podpisani. Dnevni rsd: 1. Vpokoiitve, 2. Prošnje za v računa n je članskih let. 3. Odloki c. kr. rudniškega urada v Celju z dne 12. aprila 1913, štev. 1349, in z dne 20. juniija 1913, štev. 2654 tičoči se cenitvenega zapisnika glede vrednosti posestva in k njemu pripadajočih pritiklin delavskega konisumnega društva v Hrastniku. IV. Odlok c. kr. rudniškega urada v Celju z dne 17. 7. 1913 štev. 2651. tičoči se izplačila pokojninskih zneskov. V. Stavba bolnišnice, odlok c. kr. okrajnega glavarstva v Celju z dne 24. 6. 1913, štev. 33.416. VI. Prošnje za podporo. VII. Raznoterosti. I. Na podlagi zdravniških spričeval se vpo-kojuje: V Trbovljah: 1. Blažič Jožefa od 1. marca s K 11'66 2. Smodič Ivan II »14. » » „ 20— 3. Pečirer Anton » 20. „ „ » 85'74 4. Voga Vid „ 25. » » „ 23 33 5. Železnik Franc » 59, „ „ „ 2970 6. Hrovat Lovro » 29. „ „ * 35-64 7. Busič Rafael »29. „ „ » 100’— ■ 8. Rehar Ernest »31. „ „ „ 20'— 9. Baida Ivan »31. „ „ » 35-64 10. Zalaznik Anton » 1. aprila » „ 20'— 11. Keše Martin »15. „ „ » 29-70 12. Volaj Franc »15. „ „ „ 26*66 13. Kolenc Terezija »15. „ » „ 14-84 14. Janežič Ivan » 15. maja „ » 29-70 15. Kuhar Avgust »15. „ „ „ 23-76 16. Fakin Vinko »15. „ „ » 29 70 17. Logar Magdalena » 1. junija „ » 11’66 18. Naglar Jožef » 1, » „ » 35-64 19. Trinkaus Elizabeta » 1. » » 10 — 20. Pavelšek Anton »10. „ „ » 20-— 21. Klepej Franc »13. „ , » 20-— 22. Kreže Martin »15. „ » „ 23.76 23. Burkeljc Jakob » 15. » » „ 71 40 24. Jurca Albin »15. „ „ » 20‘— 25. Ulepič Elizabeta »15. » , » 1166 26. Smerkol Jernej »25. » „ , 23-76 27. Klanšek Jernej »25. „ „ » 20*— 28. Činžar Franc „ 1. julija » , 16-66 29. Murn Jurij » 1. » » „ 23 33 30. Brodnik Jožef » 1. » »„ 23 76 31. Šifrer Marija » 1. » » » 13-33 32. Ključevšek Alojzija »7. „ „ » 13-33 „ » 1866 » » 20-— n n 33. Avsec Alojzij »11. » 34. Borštnar Ignacij „ 15. „ 35. Jakopič Jožef „ 1. avgusta 36. Povšner Jožef „ 1. „ 37. Gradišek Franc » 1. » 38. Hribar Anton „ 1. „ 39. Brečko Marija „ 1. „ 40. Puh Ivan » 20. julija 1912 „ 16-66 Zadnji na podlagi pravoreka razsodišča z dne 5. julija 1913, štev. 80. V Hrastniku: 41 60 20-— 23-76 20-— 11 66 od 1. julija s K 23 76 » 1.avgusta« » 23 33 „ 15. junija „ „ 20 — „ 1. » » „ 23-76 » 1. » » » 23-76 41. Bastič Ivan 42. Utenkar Anton 43. Kupec Franc 44. Stradar Franc 45. Sivka Mihael Na Ojstrem: 46. Levgart Ivan „ 1. avgusta „ » 23'76 47. Bedenik Franc „ 1. „ », 41*60 48. Vdova Marija po vpokojenem Gašparoviču Mihael, ki je dne 8. julija 1913 umrl, dobi po pravilih ji pripadajočo pokojnino v znesku K 5 56 na mesec. 49. Vdovi po Antonu Rebov v Hrastniku se prizna rezervni delež po njenem umrlem možu. II. Na predlog gospoda Jožef Zupana se z večino glasov sklene Martinu Bočko vračunati njegovo službeno dobo oziroma članstvo začenši s 25. novembrom 1885. Toda predsednik ta sklep razveljavi, ker ne odgovarja določilom pravil. Prošnja Ernest Čeperlina za uvrstitev v III. pokojninski razred se, ker ni za ta razred predpisanih prispevkov plačeval, zavrne. Blaž Obreza se uvrsti v IV. pokojninski razred, ker je bil 15 let, 8 mesecev in 25 dni član bratovske skladnice. III. Z ozirom na zahtevo rudniškega urada v Celju glede precenitve posestva delavskega konsumnega društva v Hrastniku se z večino glasov sklene, da se pusti precenitev dotičnega posestva izvršiti potom sodniie. IV. Da ne bo treba prodajati vrednostne papirje. pri čem1 bi bratovska skladuica ob sedanjem nizkem1 stanju kurzov utrpela veliko škodo. izrazi predsedništvo soglasen sporazum, da se imajo dodatki k pokojninam izplačati Še le meseca septembra. V. Odlok c. kr. okrajnega glavarstva v Celju z dne 24. 6. 1913, štev. 33.416 se predstojništvu prečita. Sklene se, kakemu stavifelju naročiti, da izdela načrte kakor tudi proračun za novo bolnišnico, v kateri naj bi bilo prostora za 50 postelj. Na podlagi izdelanih načrtov naj se potem preračunajo vzdrževalni in upravni stroški nove bolnišnice. Odgovori se naj c. kr. okrajnemu glavarstvu, da bo zgradba nove bolnišnice le tedaj mogoča, ako bo bratovska skladuica od strani dežele in države v to svrho dobila primerno subvencijo. In ker je njegova ekscelenca gospod namestnik grof Clarv pl. Aldringen ob priliki svojega obiska bolnišnice izjavil, da bo z ozirom na prestano epidemijo legarja za stavbo novega poslopja bolnišnice kako subvencijo gotovo mogoče dobiti, se okrajno glavarstvo naproša. naj dotično prošnjo za podporo primerno podpira. Sklene sc nadalje prositi subvencije ne samo pri deželi temveč tudi pri ministrstvu za javna dela. VI. Od predsednika do sedaj izplačane podpore se naknadno odobre. Nadaljne'podpore se podeli ju dobe po S K: Zuža Franc, Žgajnar Jakob, Žilnik Josip, Premeri Jožef, Poboljšaj Alojzij, Puntar Karel, Moškan Ivan. Miklič Jožef. Majcen Jožef. Majcen Ivan, Levičar Ivan, Čamar Marija, Baloh Alojzij, Bokal Ivan. Bolkovič Alojzija. Brunček Leopold. Las Martin in Hauptman Jožef. Abram Jože dobi 15 K. Avsec Peter 10 K. Bajda Dominik 6 K. Cizei. Karel 6 K, Gričar Jožef 8 K, Onlec Avgust 12 K, Golob Jožef 12 K, Gantar Jožef 12 K, Hribšek Matevž 8 K. Hančič Franc 12 K. Jakopič Jožef 12 K. Jakš Franc 15 K. Kersnik Franc 15 K. Kovač Ivan II. 8 K. Korene Franc 8 K, Kočevar Ivan 10 K, Kravogeli Tomaž 12 K. Kočevar Marija 8 K. Mivec Matevž 20 K, Mrežar Anton 15 K, Oprešnik Jakob 12 K, Pusovnik Karel 15 K. Pavelšek Štefan 12 K, Perpar Anton 8 K. Papež Ivan 10 K, Pirc Jožef 12 K. Rebo! Franc 20 K, Raspotnik Matevž 12 K. Smodič Matevž 12, Sladič Ivan 12, Štravs Robert 12 K. Saje Franc 10 K. Učman Jožef 15 K, Uštar Martin io K, Zakonjšek Franc 12 K, Zakšek Ivan 10 K. Kozlevčar Alojzij 15 K. Utenkar Anton 10 K. Krašen Franc 15 K. Učakar Ferdo 15 K, Letnar Anton 10 K, Vastič Franc 15 K, Jazbec Ivan 10 K, Gaberšek Martin 10 K, Potr-pin Franc 10 K, Kocman Anton 15 K. Kačič Matevž 10 K, Brežnik Jožef 10 K, Tacar Anton* K 31.16, Laznik Ivan 10 K, Drobež Peter 10 K, Oberster Gašpar 20 K, Bizjak Rajmund 10 K* Bevc Jožef 15 K, Bastič Iv. 15 K, Štravs Jožef 20 K in Šuštar Frančiška 10 K. VII. Potrebne poprave v bolnišnici kakor: lesena tla. pleskanje oken in vrat. belitev, prob-kasta stena itdl se dovoli. Gospodu dr. Baumgartenu in bratovsko skladničnim1 uradnikom Pleskoviču in Režunu se zaprošeni dopust dovoli. Bratovsko skladničnim uradnikom1 Pleskoviču. Režunu in Amerju se dovoli vsakemu po 150 K nagrade. Babici Zofiji Lenko se dovoli potrebna drva za podžiga nje kakor tudi dovažanje istih na dom. Perici v bolnišnici Antoniji Zamljen se plača na 60 K mesečno poviša. Dovoli se napravo telefona do nove lekarne. Babica Vrtačnik Julijana v Hrastniku dobi nagrado v znesku po 10 K za vsak mesec. Nabavo nosilnic na kolesih za Hrastnik se sklene. Prošnja, katero so' vložili poduradniki in pazniki, da se jim dovoli prostovoljno zavarovanje pri bratovski skladnici. se postavi na dnevni red' prihodnjega občnega zbora. Izvanrednj občni zbor se sklene sklicati dne 21. septembra t. I. in se mu določi sledeči dnevni red: 1. Prošnja poduradnikov za dovoljenje, da se smejo pri bratovski skladnici prostovoljno zavarovati. 2. Raznoterosti. Na to predsednik sejo zaključi in se zapisnik podpiše. J. Pleskovič, zapisnikar. A. Heinrich, predsednik. F. Heutman. Florjan Majdič. Peter Gosak, Groblar Peter, Avgust Tratnik, Kronthaler, H. Martinv. I. Urlep, Zupan Jožef. Kolman Matija, Mozetič Anton, Bočko Alojzij in Mlakar Martin. Vsi lastnoročno. Dopisi. Trbovlje. Predpretečeno nedeljo popoldne je ponesrečil rudar Rupnik Henrik, ko je spuščal vozove v Franc Karlsfeldov rov ter si zlomil križ. Vzrok nezgode je. da mora delavec Dri rovu sam zavirati in spuščati vozove v rov. Slučajno je prišel k rovu rudar Izgoršek Franc, da je hitro zaviral, ko so se nosile izpustile v rov, ako ne, bi bilo Rupnika do kosti zmečkalo. V tem rovu ni nikakršne varnostne priprave, akoravno je tam osem delavnih krajev. Dolžnost rudniške oblasti bi bila, da sš to malomarno in nevarno napravo bližje ogleda in rudniško družbo prisili, da napravi vse varnostne naprave. Delavci so že mnogokrat opozorili paznike na to nevarno napravo, le gospodje pazniki nočejo ničesar slišati. Rupnika so prepeljali težko ranjenega v bolnišnico. Koflah. V soboto dne 30. avgusta t. 1. je v tukajšnjem Dittlerbau uposleni kopač Ivan Kidrič težko ponesrečil. Zadel ga je kos premoga arj streljanju v desno stegno. Težko poškodovanemu je dal prvo pomoč g. dr. Schroder. Iz Ljubna poročajo, da je te dni v Sunku pri Triebenu ponesrečil 44 let stari tesar Ivan Leitner. Ko se je izogibal voziču, ki mu je prihajal nasproti, je padel tako nesrečno na cementni tlak, da si je zlomil levo roko. Fchnsdcrf. Ko se je predpretečeni teden vračal rudar K. F. ponoči proti domu, so ga napadli še jako mladi jamski pazniki Martin Leks in Eduard Marra s palicami in nekim ostrim predmetom. Pretepli in zdelali so ga tako, da je takoj na mestu obležal. Neki rudar, k: ga je pozneje našel, ga je spravil v bolnišnico, kjer so mu številne rane na glavi obvezali. S takimi suroveži bi bito res treba pošteno obračunati in vrniti falotom milo za drago. Sicer pa je značilno, da je vsa stvar prišla že tako daleč, da si upajo pazniki že rudarje kar naravnost tolovajsko napadati in pretepati. Črno. Našim klerikalcem huda prede. Z veliko zavistjo gledajo lep razvoj naših organizacij, ki so jim trn v peti. Strašansko boli gospode iz farovža, da se tudi našemu delavstvu polagoma odpirajo oči in da noče več slediti čez drn in strn tistim ljudem, ki nimajo drugega namena z njim, kakor gospodarsko in politično ga izrabljati v svoje samopašue namene. Z grozo namreč opažajo, da jih ie delavstvo končno pregledalo in da se od njih odvrača. Komanda gospodov duhovnikov polagoma tudi pri nas prihaja ob veljavo, kajti delavci se vadijo misliti z lastno glayo», kar pomeni toliko, da se počasi otresavajo tujih vplivov. Vsaj je uspavanja delavcev od strani teh gospodov bilo več kot zadosti, enkrat mora priti do jasnosti. Jasnosti in svetlobe pa se črnuhr povsod in tudi pri nas se boje kakor hudič križa, kar je na vse zadnje razumljivo, ker toliko časa, dokler tava delavstvo v temi in dokler ga je mogoče izrabljati kakor slepo orodje, toliko časa gre gospodi njihova gospodarska in politična pšenica v klasje. Da bi si gospodje zopet nekoliko utrdili svojo že precej šibko postojanko, so šli ter so dne 7. septembra t. 1. sklicali shod in mislili, da bodo ob tej priliki zopet ujeli nekaj rudarjev za svoio protidelavsko organizacijo, katero so ustanovili le zaradi tega, da delajo z njo med delavci zgago in ki jo smatrajo za nekakega ovna, ki naj bi se za to črno gospodo bodel z vsemi, ki nočejo trobiti v duhovniški rog. Obenem pa naj bi jim služila za podkrepitev njihovega vpliva in moči. Joda kalinov, ki se slepo vsedajo na nastavljene limanice je na veliko žalost gospodov v kutah, zlasti med rudarji, čimdalje tem manj, kar znači toliko, da postajajo rudarji tudi pri nas polagoma samostojni in da farovško ierobstvo, ki je zatiralo že od nekdaj vsak napredek v naprej odločno zavrača. Da. da, gospoda, časi vašega neomejenega paševa-nja minevajo. Delavstvo se je naučilo misliti z lastno glavo in ne čuti več potrebe, da bi vi mislili zanj. Za shod so gospodje dtelali veliko reklamo, uspeh pa je bil zelo ničeven. Da vzbude med rudarji za svoje natolcevanje, ki se je potem na shodu vršilo, nekai zanimanja, so pripovedovali, da pride na shod poročati tudi neki Zajec iz Velenja. Oni Zajec, o katerem nam je znano, da sev Velenjem zanj zmenijo rudarji toliko kakor za lanski sneg. Na zadnje pa Zajca niti bilo ni. Zakaj ga ni bito, ne vemo. morda se je potoma zaljubil v sočnato deteljico1 ali kaj. Mogoče, da je bil še hripav od svete Uršule, koder ie nedavno tega na željo gospodov mlatil prazno slamo pri čemur je nemara požrl preveč prahu, ki se je kadil od njegovih laži. Mogoče pa mu je tudi sveta Uršula namignila, naj bo nekoliko bolj pameten in naj ne dela klerikalcem tlake. Ker pa nad vse »brihtnega« Zajca ni bilo, so njegovo nalogo enostavno prevzeli gospodje, fajmošter in kaplan. Nalogo pohrustati vse socialiste. je prevzel kaplan, ki se je pri tej priliki zopet izkazal kot človek poln sovraštva do vsega, kar noče izvrševati hlapčevske službe klerikalcem. Čvekal je nekaj o stvareh, ki mu očividno niso prav nič znane. Kot priprega mu je posebno zopet služila vera, katero je zopet enkrat prav po nepotrebnem vlačil po zobeh. Sploh je vsa njegova modrost počivala v tem, da je udrihal po socialistih, po judih itd., kakor je pač navada vseh kaplanov, ki drugega ne znajo. Nekaj je slišal zvoniti o Lasale-ju, Adlerju itd., a drugega o njih ne ve povedati, kakor da so judje. Zgodovino teli mož, njihovo delovanje itd., o tem1 seveda nima ne duha ne sluha. Naš nazor in rvaše načeto', da smatramo vsacega človeka v prvi vrsti za človeka, tega nam »gespud« ne bodo vzeli. Mi delavci sodimo vsacega človeka no njegovem delovanju, kakšne vere kdo je in kakšne vere kdo hoče biti, to nas nič ne briga, to je vsakega človeka lastna stvar, o kateri nima nihče pravice soditi. Pravimo pa tole: Med judi, luterani in katoličani se najde dosti falotov, proti katerim se moramo delavci boriti brez ozira na to, kakšne vere kdo je. Judovski, protestantovski, katoliški itd. bogataši in podjetniki izkoriščajo in odirajo delavce eden kakor drugi. V tem oziru ni med njima prav nobene razlike. In ker pa delavci ne moremo živeti od sv. Duha, nam nič drugega ne preostaja, kakor da se proti medversko in mednarodno organiziranim oderuhom tudi mi delavci medversko in mednarodno organiziramo in se skupno proti njim borimo za ''oo to, kar nam gre. Ako bi tega ne storili, potem bi bili obsojeni na počasen pogin, česar pa si ne Želimo. V hudem boju proti medverskim in mednarodnim izkoriščevalcem pa nam je čisto vse eno, kakšne vere kdo izmed nas je, glavna stvar je, da za našo skupno stvar kaj koristnega dela in da ni hinavec, katerih se ravno v katoliških vrstah dobi zelo mnogo. Sicer pa, ko smo že pri judih, tedaj svetujemo našemu kaplanu, naj prihodnjič tudi še pove. da se je rajnki dunajski župan Lueger, ki je bil drugače velik sovražnik j ud o,v, kadar je rabila ^krščanska« dunajska občina denar, izposojeval na primer za vodovod denar od judovskega bogataša Rotšilda. Nadalje naj tudi pove, da je sam rimski papež z milijonarskimi judi in da so klerikalni veljaki nekemu judovskemu milijonarju Reitzes-u preskrbeli avstrijsko plemstvo za to. ker je daroval za evharistični kongres, kateri se je vršil pred kakimi dvemi leti na Dunaju 200.000 K. To naj pove naš kaplanček, da krščanski, klerikalni in katoliški gospodi judovski denar prav nič ne smrdi in potem bo prišel do prepričanja1, da večina naših kaplančkov niti vredna ni, dal bi obrisali možem, kakor je bil Lassale in kakor je Adler, čevljev. Za kongruo (plačo), ki jo duhovniki vsako leto dobivajo v znesku 27 milijonov kron od države, plačujejo davek vsi avstrijski državljani, torej tudi judje, protestantje ftd., to plačo pa gospodje katoliški duhovniki ne bodo zavrnili, dasi je zraven tudi judovski denar, nasprotno, prizadevajo si, da bi se jim še pc večala. V tem oziru naj torej kaplanček bo v prihodnjič nekoliko bolj previden, da samega sebe nt bo tolkel po zobeh. Najboljši dokaz za to. da smatra naš kaplan svoje poslušalce za backe pa je njegova trditev, da je vsak prepričan socialist izključen iz katoliške cerkve! To pač dokazuje, da v svoji jezi niti več ne ve kaj naj bi čvekal. Pa nič za to. korajža velja, kar ven nas pomočite. Ampak mislimo, da tudi od prepričanega socialista denar ne smrdi in da si bodo gospodje stvar še dobro premislili, kajti v naši državi ie mnogo socialistov in tudi drugod, kmalu ho v farški bisagi nastala velikanska škrbina. Pomislite gospod kaplan, gre se vendar za pinka pinka. zato si tisti bau ban rajše prihranite za otroke. Kmalu bi duhovnim gospodom upadli trebuščki in tudi farovškim kuharicam, kajti kmalu bi začelo manjkati dobrega' vina, pečenk, piščef. rib, purmanov. rac. plečet itd., zato rajše ne. Da ste nam zdravi, če se nam bo ljubilo vam borno prihodnjič še o natolcevanju vašega mojstra gospoda župnika nekai povedali. Prosite za enkrat boga, da vam odpusti vaše grehe, ki ji-h v svoji neumnosti vedno po nepotrebnem delate. ’ prijatelj mo.j, Gre na vsako pot z menoj! Ker se večkrat z n jim krepčam, Vedno zdrav želod’e imam! Najboljše krepčilo želodca! Sladki in grenki. Pazite na pristnost! Posebno na kolodvorih! Postavno varovano. I 'h lil Ljubljana Dunajska essta št, J 7 priporoča svojo bogato zalogo šivalnih strojev za rodbino in obrt. risalni stroji Vozna l^olesa,. Oenilfi zastonj in franko. KOLINSKO CIKORIJO! ;-- is rmitsTS sloTrescLStee ToTrazaae -v Oč-cOslj3,2^1- == Izdajatelj in zalagatelj M, Č o b a 1 v Zagorju ob Savi. — Odgovorni urednik Ivan To kan v Ljubljani. — Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.