List 20.
Gospodarske stvari.
Še nektera razjasnila o sprejetji učencev
v deželno vino-  in sadjerejsko šolo na Slapu.
Akoravno je bilo v „Novicah" o tej zadevi že jasno govorjeno , priznavamo vendar za sila potrebno, še enkrat objaviti, kdo da se bode v šolo sprejel, in pod kakimi pogoji. To storiti silijo nas že dohajajoča kaj čudna vprašanja v ravno tej zadevi, ktera nas prepričujejo, da še zdaj, ko so vendar že štipendije razpisane, še marsikteri oče, kteri bi rad svojega sina šoli izročil, v temi tava, ne vede, kaj in kako storiti.
V predlogu deželnega odbora beremo v zadevi obiskovalcev in njihovega sprejetja v šolo sledeče: Šolo obiskujejo: a) Notranji učenci (rejenci), ki kot štipendisti ali pa kot plačujoči učenci stanujejo in se iz-rejajo v zavodu; b) vnanji (redni) učenci, ki ne stanujejo v zavodu;  c) izvanredni obiskovalci.
Gledimo, kako je vse to razumeti.
Komisija izvedencev, ktera je program te šole sestavila in ga je poznejši slavni deželni zbor odobril, oba sta sprevidela do dobrega, da bi šola namenu nikakor ne vstrezala, ako bi v njo le sinovi premožnih lahko plačujočih starišev — kmetovalcev posestnikov — zahajali, kterih namen je: po dovršeni šoli na domu ostati, ter gospodarstvo prevzeti, kajti potem bi bila šola za vse manjše (revniše) posestnike, narodne kmete, kterih sinovi utegnejo najboljše glavice biti, tako rekoč brez vsake naravne koristi; kje neki bode tak reven oče potrebnih novcev vzel, da bode sina dve leti izdr-žaval, bodi-si z namenom ga potem doma obdržati, ali pa h kakemu grajščaku, velikemu posestniku za vin-carja ali pa vrtnarja v službo dati.
Drugič bili bi na škodi tudi ravno navedeni graj-ščaki in veliki posestniki, kteri izučenih domačih vi-norejcev in vrtnarjev, željno v službe pričakujejo; kajti vsak bi moral ali za svojega vinorejca v šoli ali sam plačevati, ali pa brez njega ostati.
Da se toraj obema napakama v okom pride, predlagala je komisija izvedencev pri sestavi šolskega programa, da se za nadepolne sinove revniših kmetov štipendije ustanovijo, in slavni deželni zbor je temu tudi pritrdil, ter 8 štipendij po 120 gold., ktere se imajo iz deželnega zaklada plačevati, tudi ustanovil.
Te štipendije podelile se bodo toraj sinovom tistih revnih kranjskih kmetov, kteri bodo dotične prošnje si. deželnemu odboru do 20. dne t. m. izročili, ter preskušnjo   za sprejem v šolo — ta bode  v Ipavi,
kedaj — to se bode že razglasilo — dobro prestali. Da bi se pa pri tej preskušnji od fantov, Bog si ga vedi, kaj zahtevalo, ni misliti, kajti ona ima le ta namen, da se vodja in cela izpraševalna komisija prepriča , da znajo prosilci res toliko slovenskega pisati, brati in računiti, kolikor se v ljudski šoli na kmetih vsak lahko nauči. Vsi tisti, kteri se pri preskušnji v ravno navedenem obziru za dobre skažejo — čez 8 fantov se ve da se ne more sprejeti — ki so vsaj v 16. letu ter po životu krepki in zdravi, pridejo potem kakor notranji učenci, rejenci, štipendisti v šolo, v kterih bodo — razen obleke, ki se bode menda vsem učencem enaka predpisala, kar je navadno na vseh enacih šolah — z vsem potrebnim brezplačno preskrbljeni. Oni dobijo stanovanje in tudi hrano (živež).
K notranjim učencem prištevali se bodo pa tudi tisti, kteri bodo sicer v šoli stanovali, ter se tudi notri hranili — ravno taka kakor vsi štipendisti — ki pa bodo morali hrano in stanovanje plačevati. Imenovali se bodo taki učenci plačevalni, in bodo sinovi premožnejših starišev, kteri žele, da se sin v šoli z vsem preskrbi. Za zdaj se bode napravil prostor za dva plačujoča učenca.
Za temi pridejo vnanji učenci na vrsto. Kdo pa so ti? Oni so sopet sinovi premožnih starišev, kteri pa — ker v šoli več prostora ni, — zunaj šole v vasi stanujejo, ter se tam tudi hranijo. Iz bližnjih vasi gre vsak lahko čez noč na svoj dom. Gled6 njihovega nauka in opravka velja vse to, kar velja za notranje plačujoče učence ali pa štipendiste; le del, ki zadevajo hišni red, so se ve da oproščeni. Ali bodo morali učenci te vrste vsako leto kaj šolnine plačevati, to do zdaj še gotovo ni.
Vrh tega so pa tudi še izvanredni obiskovalci šole. Vsakemu odraslemu je dovoljeno, ali celo leto ali pa le v posebnih zanimivih časih, na primer, kedar se novi vinogradi zasajajo, ob režnji, trgatvi itd. šolo in praktična dela le kakor gost brezplačno obiskovati.
Glede štipendij naj omenimo še to, da imajo do teh le Kranjci pravico; oni morajo prošnjo pri si. deželnem odboru v Ljubljani do 20. dne tega meseca vložiti (glej „Oglasnik"). — Notranji plačujoči učenec ali pa vnanji neplačujoči, kakor tudi gost, je lahko vsak iz kakoršne koli dežele. Vse te poslednje sprejema in izklučuje vodja šole, in ne deželni odbor. Vsakemu je pa  pritožba do deželnega odbora prosta.
Toliko v pojasnilo z dostavkom, naj vsak, kdor misli štipendije prositi, to hitro stori, kajti čas je kratek! Vsem tistim, kteri bi radi za štipendije prosili,
pa si — Bog vedi, zakaj — ne upajo, češ, kaj bom prosil, saj vem, da je ne dobim, naj pa rečemo to, naj jim take brezpametne misli ne rogovilijo po glavi in naj nemudoma prošnjo vložijo. Ako tudi morebiti vsak prošnjik ne dobi štipendije, no, kaj pa je to? Zaradi one pole papirja, 50 soldov koleka in par soldov poštnine, ne bode nihče ob vse! Kesal se bo gotovo vsak, ki bode pozneje zvedel, da bi bil lahko štipendijo dobil, ko bi bil za-njo prosil.
----154-----