The Oldest and Most Popular Slovene Newspaper in United States of America amerikanski SLovenec PRVI SLOVENSKI UST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage i GLASILO SLOV. K ATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN UR ADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI} ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH (Official Organ of four Slovene Organizations) Najstarejši in najbolj priljubljen slovenski list v Združenih Državah Ameriških. ŠTEV. (No.) 234 CHICAGO, ILL., TOREK, 5. DECEMBRA — TUESDAY, DECEMBER 5, 1933 LETNIK (VOL.) XLII Lltvinov in Mussolini Konferirata - Francoska kriza r SIJAJEN SPREJEM LITVINOVA V RIMU. — SKLENITEV NENAPADALNEGA PAKTA MED RUSIJO IN ITALIJO. — RAZMOTRIVANJE O RAZOROŽEVANJU EV-ROPE. — VATIKAN LITVINOVO PRISOTNOST POPOLNOMA IGNORIRA. BREZPOSELNI SE PRIGLAŠAJO ZA DELO Rim, Italija. — Od sobote naprej je sovjetski zunanji minister, M. Litvinov, častni gost italijanske vlade. Prispel je semkaj iz Amerike, kjer je u-spešno dokončal pogajanja, za, priznanje sovjetske vlade od strani Zed. držav. Mussolini je svojemu posetniku priredil nad vse časten sprejem in v nedeljo zvečer se je vršil sijajen banket v enem najodličnejših hotelov mesta, pri katerem sta Mussolini in Litvinov sedela drug poleg drugega. Več konferenc se je že vršilo med obema državnikoma med časom, odkar biva Litvinov tukaj. Kaj se pravzaprav govotri na teh konferencah, se ne poda v javnost. Kakor pa se more razumeti iz kratkega poročila, ki ga je izdala italijanska vlada, se med obema vodijo pogajanja za pospeševanje svetovnega miru, in baje se je v tem oziru doseglo popolno soglasje med obema. Prišlo je do sporazuma, da se sklene med obema deželama nenapa-dalni pakt, in, kakor poročilo govori, se ima ta pakt odobriti od obeh vlad v čim najkrajšem času. Njuni razgovori pa so se ba-vili tudi z vprašanjem svetovne razorožitve, predvsem pa še evropske. Kakor se dozna-va, je Mussolini pritiskal na to, da se celotno razoirožitveno vprašanje prepusti v odločitev takozvanemu "paktu štirih", in da bi se vsa nadaljnja razoro-žitvena pogajanja vršila v o-kviru zveze med štirimi velesi lami, namreč Italije, Francije, Anglije in Nemčije; trazmotri-vala pa sta tudi v tem, da bi se tej zvezi priključila še Rusija kot peta velesila, vendar pa sta se baje zedinila, da bi začasno zborovale še samo štiri velesile in bi bile Rusija in A merika povabljeni, da priso stvujeti kot opazovalki. . Dočim se po vseh italijanskih listih na dolgo in široko piše o Litvinovem obisku v Rimu, pa tega dogodka vatikansko glasilo Osservatore Romano ne o-menja niti z besedico. Vatikan Litvinovo prisotnost popolnoma ignorira. Pred prihodom ruskega državnika se je domnevalo, da bo ta obiskal tudi Vatikan, vendar, kakor kaže, je to izključeno, razen, ako bi podal izjavo, da je sovjetska vlada pri volji, temeljito izpre-meniti svoje odnošaje napram cerkvi. -o- SMRTNA KOSA V La Salle, Illinois, je te dni umrl rojak John Šetina, ponesrečen v avtomobilski nezgodi nekje blizu Ottawe. Pokojni je bil naš stari naseljenec v La Salle in vsem dobro znan. Rodil se je v Prečenski fari pri Novem mestu, v Ameriko, je prišel še mlad. Tu se je bavil z ekspres-nim prevažanjem in gasolinsko Postajo. Zapušča žalujočo vdovo in nekaj drugih sorodnikov. Vsem preostalim globoko soža-Ije, pokojniku pa mir in pokoj! FRANCIJA V STISKI Sedanji vladi grozi padec. — Primanjkljaj v proračunu. — Pred opustitvijo zlatega denarnega standarda. —O- Pariz, Francija. — Tudi sedanja vlada min. predsednika Chautempsa se bržkone ne bo dolgo obdržala pri življenju v denairni krizi, ki točasno stiska Francijo. Dolgotrajna razmo-trivanja glede državnega proračuna niso privedla še do ni kakega zaključka; o ogrom nem primanjkljaju še vedno ne vedo, kako naj bi ga pokrili. Dve vladi pred sedanjo ste bili strmoglavljeni v prvi vrsti zato, ker je nastopilo proti njima dobro organizirano državno uradništvo, ki ni nikakor pri volji, da bi pristalo na znižanje svoje plače. Tudi sedanjo vlado čaka najbrž ista pot. Vidi se namreč, da je edini vir, od koder bi se mogel pokriti primanjkljaj v proračunu, znižanje plač državnim uslužbencem; ti pa so že poslali svojo deputacijo k finančnemu odboru parlamenta, ki je vložila pirotest proti znižanju in je zagrozila, da bo celokupno državno uslužbenstvo stopilo \ generalno stavko, ako bi se znižanje odobrilo. Poleg državnih uradnikov pa delajo vladi preglavico še drugi faktorji. Nemiri med kmeti, o katerih je bilo pogtov y pripravljenost, da prepre-frankov. Prebivalstvo je vse-,|ei;jo morebitne nemire, ko pri-splošno pričelo pritiskati na lgpe semkaj množica brezposel-banke, KR1ŽEMSVETA — Gdansko. — Katoliški člani parlamenta so vložili oster protest proti sklepu senata, kateri je bil sprejet pretekli petek. Ukrep se namreč glasi, da se uradno sterilizirajo vse osebe, ki trpe na podedovani slaboumnosti, enako tudi pijanci iz navade in Vsi drugi neozdravljivi. — Jeruzalen, Palestina. — Tukajšnja policija je uvedla špijonažno službo proti Judom. Razpisala je nagrade v vrednosti 25 centov vsakomur, ki bo dal informacije o kakem Judu, ki stalno biva tukaj, da-si ni dobil dovoljenja, da bi se stalno naselil. — Moskva, Rusija. — Skozi dva meseca je bila diružba 90 oseb, moških in žensk, vklenjena od leda na neki ledolo-milski ladji v sibirskih vodah in z velikim veseljem je pozdravila nekoliko toplejše vreme, ki je nastopilo pretekli teden, da se bo mogla rešiti svoje naravne ječe. — Arhangelsk, Rusija.— Silovit vihar z nalivi je pretekli teden divjal nad tukajšnjo pokrajino. Neka ribiška vas, Indiga, je bila dvigati svoje vloge in jih skrivati doma, da se je cirkulacija denarja občutno znižala. Vsa znamenja kažejo, da bo morala Francija bržkone v prav kratkem času opustiti zlati denarni standard. -o- VLADA KUPUJE OD FORDA Washington, D. C. — Dočim se je svoječasno trdilo, da tiste družbe, ki ne bodo podpisale vladnih industrijskih kodeksov, ne bodo prišle v poštev pri vladnih naročilih, je vendar zdaj poljedelski tajnik Wallace naročil od nekega Fordovega trgovca 700 trukov, ki jih bo rabila vladna civilna armada. Vrhovni kontrolor McCarl je namreč pred časom odločil, da tista podjetja, ki izpolnujejo določbe kodeksov, so upravičena do vladnih naročil, četudi kodeksov morebiti niso podpisala. -o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA 1 PONOVNA OBSODBA Obtoženi niger v tretje obsojen v smrt. Decatur, Ala. — Tretjič je bila pretekli teden izrečena smrtna obsodba proti 211etne-mu nigiru H. Pattersonu. Obsojenec je eden sedmerih nigrov, proti katerim je bila svoječasno izrečena smrtna obsodba po takozvani Scottboro obravnavi. Zadeva je postala svetovno znana in iz vseh dežel so prihajali od delavskih organizacij pirotesti. Vršil se je nato ponoven proces, toda z istim izidom. Sedanji, tretji proces je nigra, ki je bil spoznan kot glavni krivec, ponovno obsodil. Zločin, zaradi katerega se je vršila obravnava, se je izvršil 15. marca 1931, ko je omenjenih sedem nigrov zločinsko napadlo dve beli ženski. -o- NEPRIČAKOVAN SESTANEK Louisville, Ky. — 25 letni Frank Tarpley je izgubil ključ svojega stanovanja in tako je skušal pretekli petek zvečer zle-popolnoma po- !sti skozi okno v svoj dom. Ko pa plavljena in več hiš so valovi se je povzpel na okno, ga nekdo razdejali. . udari po glavi in napadalec na- -o-- . j to skoči ven skozi isto okno. MR. GRDINA KAŽE STARO i Tarpley je pozneje ugotovil, da DOMOVINO V FILMU nih iz raznih delov države, da od parlamenta zahteva "dela in j kruha." -o-- PREDSEDNIK SE JIM SKRIL , Warm Springs, Ga. — Tajnim detektivom, ki imajo nalogo, skrbeti za njegovo osebno varnost, povzroči predsednik Roosevelt večkrat velik strah, ko v svojem malem avtomobilu neopaže-no izgine izpod njihovega varstva. Tako je imela predsednikova žena pretekli petek govor pri aborovanju neke ženske organizacije, ki se je vršilo pod milim nebom na prostem. Ko je končala svoj govor, so jo ženske skušale obdržati, toda ona jim odgovori: "Moram iti, kajti moj soprog me čaka." Tedaj so navzoči, katerih je bilo kakih 3000, šele opazili, da se je zborovanja udeležil tudi predsednik sam, sedeč v svojem avtomobilu ne-opažen. Sledil je seveda navdu šen pozdrav. Danes, v ponedeljek večer, prikazuje Mr. Anton Grdina iz Clevelanda, Ohio, v šolski dvorani filmske slike iz stare domovine. Slike so komičnega značaja in slike iz staire domovine. Ena popolnoma nova iz domovine, ki bo vse zanimala. Prikazovanje slik se prične točno ob 7. uri zvečer. Vstopnina prosta in bo le prostovoljno pobiranje od onih, ki zmorejo. Pridite točno in polnošte-vilno. Velik užitek zlasti za o-troke, ker prikazovan bo tudi Charlie Chaplin. -o- ZAVAROVALNINSKI DEPARTMENT ZASTRAŽEN Bismarck, N. D. — Tukajšnji governer je dal v petek postaviti vojaško stražo okrog uradov državnega zavarovalninskega de-partmenta z naročilom, da se ne sme pustiti nikogar niti ven niti notri. Za svojo odredbo ni dal nikakega pojasnila, a dognalo se je, da se vrši neka preiskava. je s svojim prihodom zmotil nekega roparja pri njegovem delu. POBEG KAZNJENCEV Joliet, 111. — Od dela v kame-nolomu v bližini stare jetnišnice so v petek napravili trije kaznjenci obupen poizkus, da pobegnejo. Dva od njih sta bila kmalu nato ujeta, dočim se je tretjemu posrečilo, da se je u-spešno skril. Za svoj pobeg so se kaznjenci poslužili nekega tovornega vlaka, ki je vozil mimo ka-menoloma po rednem voznem času. Zaradi nekih popravil na progi je moral vlak voziti počasi, in to priliko so kaznjenci porabili. Čuvaja so pobili na tla in skočili na vlak. Jetniške oblasti pa so takoj obvestile naslednjo postajo Normantown, naj vlak ustavi, in obenem so poslale za begunci avtomobile, ki so vlak prehiteli. Ko sta videla, da sta zasledovana, sta dva begunca skočila z vlaka in se skušala skriti ,v nekem koruznem polju, a so ju kmalu ujeli; tretji ubežnik pa je bržkone že prej zapustil vlak. Nevarne poplave na Hrvaškem Ljubljana, 15. nov. — Letošnje leto bo ostalo v žalostnem spominu' zlasti radi številnih poplav, ena hujša od druge. Najhujše je bilo seveda v Sloveniji, katero je nadaljnih poplav obvaroval sneg, ki je začel letos izredno zgodaj padati po planinah in se kmalu razširil tudi na doline. Reke pa so vseeno narastle in to zlasti na hrvaškem ozemlju. V Zagrebu je pod vodo ves južni del mesta, da je na več kirajih nemogoč vsak promet. Na Tršnjevki je vode nad pol metra. Reka Kolpa je v noči od ponedeljka na torek spet prestopila bregove in preti velika nevarnost, da se razlije daleč naokoli. Okrog Pebrinje je nad tisoč oralov zemlje pod vodo, Kolpa je pa narastla že nad 7 metrov nad normalo in narašča z vsako uro. Stalno narašča tudi Una s svojim pritokom Sano. Mogočni valovi so okrog novega mosta pri Kostajnici navalili ogromne kupe dračja in lesa od razdejanih zgradb ob bregovih. Cesta Dubica-Kostaj-nica je tako poplavljena, da je popolnoma nemogoč vsak promet. Vsi mlini in žage ob Uni so morali ustaviti svoj obrat. Razdejana je tudi cesta, ki vodi v Bosanski Petrovac. V križevskem okraju' je ta povodenj že druga v teku zadnjih 10 dni. Lonja je poplavila širna polja. Tako so poplavljena tudi polja pri Gradecu, Po-dtravini in pri Koprivnici ter med vasmi Gotalova, Zdale in Gole. To je že sedmi primer poplav v teku treh mesecev. V Zlatarju se voda še po desetih dneh ni odtekla in prišla je druga povodenj. Reka Krapina se je razlila daleč preko svojih meja in navlekla raznega dračja in lesa cele velike kupe, tako da je kmetom onemogočeno sajenje zimskih pridelkov. Najhujše je pa v Karlovcu in okolici. Poplavljen je mestni park in sejmišče in pod vodo je ves industrijski okraj v Ra-kovcu in na Banji. Samo na mestnem področju Karlovca je nad 6000 oralov sveta pod vodo. Z okolico vred je pa poplavljenega nad 30,000 oralov sveta. V mnoge vasi so bile poslane vojaške čete, da pomagajo nesrečnemu ljudstvu. — V Medjimirrju so se vsi potoki spremenili v deroče hudournike in v Cakovcu so bile takoj vse kleti poplavljene. Posebno je narastla Drava pri Legradu in Prelogu, ki je odnesla most, da je tako vsak promet nemogoč. --o- grozi s poplavo zlasti vasem Dolnji Bistrici irt Ilotizi, kjer obstoja nevarnost, da bo voda t začela rušiti hiše. Vsa okolica Lendave je pod vodo. -o- Smrtna kosa V Mariboru je umrl Jurij Virtič, nadsprevodnik v pokoju, star 63 let. — V Vidmu ob Savi je umrla Marija Lapuh rojena Kovačiček, stara 93 let. — V Mariboru je umrl Janez Kavčič, nadspirevodmk bivše južne železnice, doma od Sv. Tomaža pri Ormožu. -o- Prehistorična jama Profesorja dr. Rubič in Mar-getič sta na otoku Svecu ob dalmatinskem obrežju naletela na neko prehistarično jamo, v v kateri sta našla kamenito sekiro, več nožev iz kremena in ostanke razbitih žar ter druge starinske predmete. -o- Nesrečen padec S senika je nesrečno padla 351 etna delavka Ivana Murše-cova od Sv. Martina pri Vur-bergu in si pri tem zlomila nogo. -c- Slive je obiral V Podgradu pri Št. Juriju ob južni žel. je 701etni Anton Kompolšek obiral zrele slive. Pri tem je tako nerodno ravnal, da je padel doli in si zlomil ključnico. Čudo narave Iz Višnje gore poročajo, da je Vidicova Micka, ko je pulila korenje, med drugim potegnila iz zemlje koren z 79 cm (skoro tri-čevlje) dolgo korenino. — Res, nekaj izvanred-nega. PREJELI SMO Mohorjeve knjige ZA LETO 1934. Povodenj v Prekmurju Dolnja Lendava, 15. nov. — Letos ni bilo Prekmurje do sedaj posebno hudo prizadeto po raznih elementarnih nezgodah in se je kmet že nekoliko oddahnil. Neprestano deževje zadnjih dni je pa povzročilo, da je Mura zelo narastla in 1. Koledar za leto 1934. 2. Slovenske večernice 86. zvezek. 3. Jetika. 4. Naše morje. 5. Življenje svetnikov. 6. Mutasti greh. Letošnje Mohorjeve knjige so bolj zanimive kakor kedaj prej. Velike vrednosti je knjiga Jetika iz zdravstvenih ozi-rov. Vse knjige so ilustrirane z lepimi pestrimi slikami. Pišite takoj po nje, dokler so v zalogi. Stanejo s poštnino vred: $1.25 KNJIGARNA AMER. SLOVENEC 1849 W. Cermak Road CHICAGO, ILL. TARZAN, GOSPODAR DŽUNGLE (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS Č bf ZJ8®» ffe* xr.z-jV.t, t-x. A» ftm vmrvc^ jijmncirti AMERIKANSKI SDOVENEC The first and the Oldest Slovene Newspaper »» America. Established ISM, Prirf Iw najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen let« ISM. Ixtiaja mk dan razun nedelj, pone-mljlcov in dnevov po praznikih. Icdaia In tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in oprava: 1849 W. Cermak Rd.r Chicago Telefon: CANAL 5544 Za celo leto _ Za pol leta ___ ta četrt leta _ Za Chicago. Za celo leto -Za pol leta Za četrt leta _ Naročnina: __$5.00 ______2.50 ___i____1.50 Kanado In Evropo: __w$6,00 ______3.00 ____ 1.75 Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Pablished by: EDINOST PUBLISHING CO, Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year______ For half a year___ For three months___ __$5,00 _ 2.50 _ 1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year ..........................$6.00 For half a year............................. 3.00 For three months___1.75 W» OO OOP IPAftt Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti dopošlanl na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. »— Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Pa je satan, oče laži, nastavil še drugo zanjko, ki je popolnoma nasprotna pirejšnji, in tudi vanjo se je vjelo mnogo ljudi. Govore, da je C&kev le zaščitnica bogatih plasti, ki varuje svobodo poedincev na škodo ljudstva in dopušča, da kapitalisti izrabljajo proletariat. Oznanjajo in širijo nov evangelij, Leninovo vero, ki je v porog božjemu in cerkvenemu nauku: Ni Boga irazen človeka, zato pa je na meni človeška sreča in blagoslov na zemlji. Ne služiti Bogu in pričakovati, česar sploh ni, marveč na delo za zemeljski raj delavskega razreda. Tu se laž in prevara meša z resnico. Ta nazor obsoja velika resnica: človek mora povsod in najprej služiti Bogu po Cerkvi! Ob tej resnici je borba za vsakdanji kruh in pravični družabni red sveta dolžnost, brez nje in proti njej pa prepovedan greh. In ta Leninova vera, ki ima videz resnice, se krade med ljudi, katoličane, jih trga od Cerkve in Boga, zastruplja srce, da pozablja na tole glavno: Prvo je služba Bogu v Cerkvi. Njega je treba nad vse ljubiti. Bogu in Cerkvi gre najvišje spoštovanje in pokorščina. Cerkveni nauk je božji nauk, ki zahteva, da ga poslušamo in se ravnamo po njem povsod. Tako spoznanje in prepričanje se zgublja pri mnogih in raste jim le blodno hrepenenje po zemeljskem raju, nebesih na zemlji. Zapuščajo Cerkev, svojo dobro mater, ki trpi radi njihove bede, preklinjajo njeno dobro ime in se norčujejo iz njenega poslanstva. (Konec prih.) Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Ivan Jenko: Zavest katolištva--cerkvena skupnost Dčkler se bo vrtela zemlja okoli svoje osi, bo oznanjevala slavo božjo. Dokler bo pa na njenem, obličju bilo človeško srce, bo čutilo resnico: Ustvaril si nas zase. Stvarstva in človeštva namen je služiti Gospodu. Ta zakon božje sl,užbe je pisan globlje kakor srčno hrepenenje po sreči. Ce iščeš sreče in veselja, pa ne služiš prej Bogu, ju ne boš ugrabil, pod rokami se ti bo sladkost-spremenila v kolih pelina. Kdor pa sledi božji postavi in služi v pokorščini veličastnemu Bogu, se mu bo trpljenje prelivalo v slast, žalost v tolažbo in veselje. Tak je zakon življenja. Kar velja za Boga, isto gre Cerkvi. Ona je znamenje Boga na zemlji. Zrastla je iz božjega srca Kristusovega in ni nič arugega kakor na zemlji živeči Kristus.* Ona oznanja pravo življenjsko pot, uči svoje verne razodetih iresnic, jim deli moči in milosti, razglaša večni sklep, da hoče Bog od ljudi službe, da Ga vsi otroško časte in molijo po Kristusu in njegovi Cerkvi. Izven Cerkve ni mogoče biti Očetu všeč. Izven Kristusa in njegove edine katoliške Cerkve ni prave božje službe. Ko-^mur Cerkve ni mar, ne mara Boga, kajti Cerkev je Kristus in Kristus je Bog. Morda se to trdo bere, pa je le resnica, da je Cerkev skrivnost, kakor je skrivnost Bog sam in božje življenje v naših dušah. Ne molimo Cerkve, molimo Boga, a ne molimo prav, a ko ga ne molimo tako, kakor nas uči Cerkev. Naš zadnji namen ni služba Cerkvi, ampak mi služimo troedinemu Bogu, a ne služimo Mu prav, če ne slušamo Cerkve in se njej ne pokoravamo. Z eno besedo: kdor nima Cerkve za mater, ne more imeti Boga za očeta. Katoliki smo, člani Cerkve! Cerkev je njfša mati, vzgojiteljica in vodnica. Ne daje nam vsega, maramo sami delati, truditi se, da spoznamo resnico, trpeti in premagovati se, da živimo po njej. Je mati, ki vzgaja otroka, pa otrok se vzgaja tudi sam in prav to daje trdoto besedi: služba. In vedeti moramo hkrati, da Bog ne samo gospoduje, marveč tudi ljubi ter Cerkev v ljubezni ukazuje. Kljub temu so mnogi ljudje padli hudiču v nastavljeno past, češ, da je Cerkev sovražnica človeške svobode in mu krati njegove pravice. V svojem bogastvu so zavrgli službo Cerkvi in Bogu, predali se uživanju nakopičenega bogastva, ki so jim ga prinašali žiriji podložnikov; zahotelo se jim je, da bi proslavili svojega duha in svoje ime v umetnosti in znanosti. Tak svobodomiselni duh je iz poedincev pronilcnil v javnost, postal življenjski nazor, ki ga zagovarja in priznava mnogo ljudi, tudi katoličanov. S ponosom in samozavestjo se mnogi oklepajo te nove vere, ki uči proti stari večni veri to, da ni treba služiti Bogu vedno in povsod, marveč da naj v javnem življenju človek le sebe išče, naj v umetnosti in znanosti služi le sebi in človeštvu, privatno pa more v urah notranje samote, ko srce zaželi po zvezi z daljnim neznanim, sam zase, skrit, odmaknjen od sveta, govoriti z Bogom. Ta nauk je kuga, ki se nalezljivo širi in okužuje katoličane bolj in bolj; to je zmota, ki nasprotuje resnici, da je treba Cerkvi in Bogu povsod in r.apruj služiti. FARMARSKE IN DRUGE VESTI Z WILLARDA Willard, Wis. Farmarska stavka, katera je trajala nad štiri tedne, se je končala s tem, da je postavila farmarja z dežja pod kap. — Stavka ni bila organizirana kakor bi morala biti, ker večina farmarjev ni vnetih za štrajk. Nekateri farmarji zelo kritizirajo predsednika Roosevelta, ker ni pristal na direktno pomoč farmarjem, za katero je bil prošen po governerjih petih držav. S tem, da predsednik ni privolil v takojšnjo pomoč farmarjem, še nikakor ne zasluži, da bi ga kritizirali. Nasprotno, morali bi mu dati priznanje, ker stori vse, kar je v njegovi moči za zboljšanje razmer za delavca in farmarja. Predvsem dela na to, da se ljudem preskrbi delo in boljši zaslužek in šele potom tega bi bilo mogoče, da se cene farmar-skim produktom zvišajo. Predsednik Roosevelt je posegel v resne boje za pravice delavca in farmarja in s svojimi principi bo tudi uspel, ako ga ne bo premagala teža magnatov. Neki tukajšnji lokalni list je prinesel vest, da so našli na železniški progi blizu mesta Superior, Wis., zmrznjeno truplo našega rojaka Petra Režek. — Kakor sodijo, je dotični nekega dne v tisti izvariredno hudi no-vemberski zimi podvzel pešpot piroti Minnesoti, kjer ga je na potu doletela nesreča, da je o-nemogel in zmrznil. Pokojni je več let delal okrog tukajšnjih farmarjev, zato je bil v naši naselbini dobro poznan kot tih in veren katoličan. Doma je bil Radovice na Belokranjskem, star okrog 60 let in zapušča žalujočo ženo na Ely. Pretresla nas je tudi vest, katero smo brali v A mer. Slovencu, da je v slovenski naselbini pri Sv. Štefanu, Minn., preminula v Častitljivi starosti 86 let ta vrla in spoštovana katoliška žena je bila v naši naselbini dobro poznana in priljubljena, ker je pred več leti živela tukaj na Willardu pri svojem sinu in hčeri, katera sta vodila pred kakimi petnajstimi leti trgovino z mešanim blagom v naši naselbini. Še pred dvemi leti, ko sem zadnjikrat videl to blago ženo, je kljub svoji visoki starosti, kot prava gorenjska korenina, delala in gospodinjila svojemu' sinu na obsežni farmi blizu cerkve sv. Štefana, kamor je kaj rada zahajala pred tabernakelj ter nosila v dar Jezusu obilne zasluge za svoja dela in nadloge, katere je vedno z veseljem prenašala pod težo let. V povračilo za to njeno krepostno življenje je prejemala vedno novih moči in tolažbe teriupanja, da enkrat srečno priroma pred tistega, kateri ji bo za vse to obilen plačnik. Bog daj našima znancema večni mir in pokoj. Bodi jim ohranjen blag spomin. Frank Perovšek. DETROITSKI DOPISNIK ROČA PO- Detroit, Mich. Bom pa kar z zimo začel, da ne boste mislili, da v Detroitu nimamo snega. Imeli smo že pravo sibirsko zimo, kmalu nato pa tudi že takozvano indijansko poletje. Sedaj se je pa toplomer zopet začel sukati o-krog ničle, kar seveda ne vpliva najboljše na človeka, zlasti ne na revnega. Ah, ko bi se mogel človek zariti v svoj brlog in tam po medvedje prespati zimo. To bi bil velik blagor za tisoče in tisoče brezposelnih tu kaj pri nas in morda .še tudi kje drugje. — Zaposlili so jih tukaj tako nekako okoli 20,000 na javnih delih, a kaj je to med tolikerimi, komaj toliko kot kamen v reki. Obetajo nam sicer veliko dela in sicer kar mo- goče v kratkem času. — Bomo1 videli. Naročnikom v Detroitu dam na znanje, da bo Araer. Slovenec izdal letos zopet krasne stenske koledarje. Do koledarja so upravičeni samo tisti naročniki, ki so poravnali naročnino, ali tisti, ki se s častno besedo zavežejo, da bodo čimprej plačali zaostalo naročnino, kakor hitro bo mogoče in, samo po sebi se razume, da tudi novi naročniki. — Zgodilo se je ž.e, da sem celi dan kolektal o-koli za naročnino, pa nisem dobil niti centa. — Pomislite, da je čas drag in s tem so združeni tudi stroški, zlasti tukaj - v Detroitu, ko so Slovenci tako raztreseni in drug od drugega večkrat po pet do deset milj daleč. — Plačajte kolikor morete, za četrt ali pol leta naenkrat, vsak mali prispevek je dobrodošel. — Kateri pa mislite, da se bo zastopnik s komiš-nom obogatel, pa kar sami na upravništvo lista pošljite denar. Toliko v prijazen opomin. Kakor vemo, smo zopet v kampanji za nove naročnike. Slovenec brez katoliškega lista v hiši se ne more potrkati na junaška prsa, da je katoličan, ker ne podpira najmogočnejšega stebra, katoliškega časopisja, katoliškega tiska. — Za častnega kandidata pa predla-gam Rev. Odila Hajnšeka. Ni je naselbine v Ameriki, kjer bi njega ne poznali. Naj bo torej on naš kralj in maršal. — Lansko leto je bil on na drugem mestu koncem kampanje, posadite ga v letošnji • kampanji na prvo mesto. Steve Potočnik. -o-- ZABAVA PODR. S.Ž.Z. ŠT. 9 Detroit, Mich. V petek, na praznik Brezmadežnega Spočetja BI. Device Marije bomo imele Card in Bunco party v cerkveni dvorani točno ob 2. uri popoldne. Ob tej priliki se bodo razdelili med najboljše igralce prav lepi darovi. Tudi bo na razpolago o-kusna kava in pa sladka potica. — Začetek zabave bo zato tako zgodaj, da bo potem lahko vsaka doma in ob pravem času pripravila večerjo za svojo družino. — Prosi se vas, da pridete vse, ker vsak dolar, ki ga dobimo, nam bo prav prišel. Pripeljite s sebaj vsakega, ki bo le hotel priti. Vstopnina je samo 25c. — Na svidenje! Sliši se, da bo dr. Marija Pom. obhajalo svojo lOletnico v naši cerkveni dvorani in sicer v nedeljo 7. jan. prih. leta. Takrat bo prav gotovo tudi lepo in prijetno, na kar že sedaj o-pozarjam. — Vesele božične praznike in mir božji pri naši SŽZ. želim in pozdravljam vse glavne odbornice, nadzornice in članice SŽZ. po celi širni A-meriki ter jim želim srečno in veselo novo leto, zlasti še članicam podr. št. 9. Marie Maierle, predsednica, --o- Katera naselbina postavi prihodnjega kandidata za popularne kontestne volitve? PAR NOVIC IZ MINNESOTE Chisholm, Minn. Pri primarnih volitvah 25. novembra je dobil nominacijo za cestnega odbornika Mr. Anton Reberovich. Ker je to jako važen urad je za tri leta, ga našim volilcem toplo priporočamo, da ga podpirajo pri volitvah 5. decembra. V sredo 13. dec. zvečer ob 8. uri bomo imeli igro v korist cerkve sv. Jožefa. Igro, ki se imenuje "Mother of Satan", je spisal Mr. Paul Martin iz Chis-solma in bo sedaj prvič izvajana na odru. Igra je v angleškem jeziku. Režisira jo Mr. Martin sam. — Igra je misteri-jozna drama v treh dejanjih in jo bodo proizvajali skoro sami slovenski igralci, k iso vsi priznano dobri. — Priporočamo, da se Slovenci udeleže te igre v velikem številu. Slovenski dramatični klub se bo v kratkem zopet oživel po par let trajajočem spanju. Več o tem poročamo prihodnjič. Poročevalec. -o- NEKOLIKO FARNIH VESTI IZ INDIANAPOLISA Indianapolis, Ind. Letni čas počitnic je že davno za nami. Vseeno mislim, da menda ne bo odveč če omenim, da so našo indianapolsko naselbino v zadnjem poletju obiskali razni rojaki iz drugih naselbin in krajev. Omenim naj pa samo tiste, s katerimi sem prišel sam v dotiko. Tako naj bo zapisano, da sta nas Mir. in Mrs. Struna iz Jo-lieta dvakrat obiskala. Oče Mrs. Struna je bil namreč hudo bolan in se je moral podvreči težki in nevarni operaciji in se je splošno mislilo, da operacije ne bo prestal. No, in sedaj je pa skero popolnoma zdrav. Je pač res še vedno prava stara korenina. — Prvič nas je s Strunovimi obiskala tudi Mrs. Jagodnik iz Rockdale, 111. — Dne 20. nov. nas je obiskal č. g. Rev. Plevnik, župnik iz Jo-lieta in duhovni vodja KSKJ.; in pa Mr. Frank Gospodarič, finančni odbornik KSKJ. Radovedno smo bili, kaj nam bo č. g. Father Plevnik povedal, da smo nestrpno čakali poročila pri sestanku, h kateremu smo bili povabljeni. Nekateri so bili celo mnenja, da se gre za premestitev konvencije KSKJ., katera se ima prihodnje leto vršiti v naši naselbini, pa so bile vse druge stvari in skrbi. Po otvoritveni molitvi je Father Plevnik začel pojasnjevati o pomeni njegovega obiska. Najprej je povedal, da pozna slovenske duhovnike v tej deželi in ker se ima prihodnja konvencija KSKJ. vršiti v slovenski naselbini v Indianapolisu, ki zadnje čase nima slovenskega duhovnika, zato je prišel, drugače bi ne bilo treba nika-kega posebnega obiska, ker, kakor je že omenjeno, Father Plevnik pozna slovenske gg. duhovnike. Pri nas pa zadnje čase nimamo več slovenskih gg. duhovnikov, zato je važno, da se spoznajo, da bo delegacija dostojno sprejeta in pa, da bi bilo kolikor mogoče dobro vre-jeno; da bi se delegatje lahko počutili kakor domačini. C. g. Plevnik nam je povedal veliko zanimivega in kratko-časnega, da nam je čas našega sestanka kaj hitro minil. Zato se v imenu vseh udeležencev tega sestanka č. g. Plevniku, duhovnemu vodji naše KSKJ., kakor tudi Mr. Gospodariču, finančnemu odborniku KSKJ., iskreno zahvalim za obisk in jima kličem: na svidenje na prihodnji konvenciji. Mogoče se bo kakemu čita-telju Amer. Slovenca, komur niso znane naše okoliščine, čudno zdelo glede naših razmer, da namreč nimamo slov. gg. duhovnikov. Bodi torej tukaj povedano, da se nam faranom samim to čudno zdi. Stvar razumemo, pa je tudi ne razumemo. Pred vsem je našega poloma kriva depresija. Kolika milijonska podjetja in kor-peracije so po tej depresiji propadle. Ni dela za delavca in ako delavec nima,zaslužka, tudi pri najboljši volji ne more zadostiti gmotni verski dolžnosti, saj večkrat nima niti za svojo družino. In tako se je zgodilo, da ni bilo mogoče odplačevati obveznega cerkvenega dolga. Posledica tega je bila, da je mil. g. škof frančiškane, ki so oskrbovali našo faro že od leta 1910, odstavil od naše fare in faro izročil svetnim duhovnikom, ki pa, žal, ne razumejo slovenskega jezika. Gotovo je, da to faranom-Slo-vencem ni po volji, ampak pomagati si ne moremo. Nekateri so pričeli izvajati odpor s tem, da ne gredo k službi božji in so odklonili vsako gmotno podporo, kot so jo običajno dajali. Bati se je, da je to le v njih lastno škodo. Nekateri naštevajo tudi druge vzroke, ki pa niso utemeljeni, ker če bi bilo kaj na tem, bi vsekakor se našel kak pripomoček k temu preobratu. ' Pomislfti'rii^krrt'o'^Ved a t-.r-di to, da je vse spremenljivo in nič ni stanovitnega. Ako premislimo zadnjih 27 let, so rojaki Slovenci imeli vso ugodnost za spolnjevanje verskih dolžnosti. So pa to tudi storili in upoštevali ? Na žalost moramo pripoznati, da ne. Moja misel je, da če bi Slovenci kot katoličani držali to, kar so pri sv. krstu in potem v življenju večkrat slovesno obljubili, bi kljub depresiji nikdar ne prišlo v položaj, v katerem se nahajamo sedaj. — Iskren pozdrav vsem naročnikom Amer. Slovenca. Z. Ne pozabite omeniti, komu želite pokloniti svoje glasove, ko pošiljate za naročnino! — St. John's, Nova Fundlan-dija. — V tukajšnjem parlamentu je v ponedeljek prišla v debato možnost, da bi se temu dominijonu vzela neodvisnost in bi bil vlaclan direktno iz Londona. Opozicija je pričela hudo borbo proti temu. Jimmy ©lake se je udobno vsedel na trdo klop, da bo poslušal Rihardovo pripovedovanje. Silno si je zaželel cigarete, a v mestu Nimmr niso vedeli kaj je to. —■ "Bohun in njegovi tovariši, zavzemajo isto število, kakor mi," ^e začel Sir Rihard, "bivajo pa na nasprotni strani doline, s katerimi smo pa v vednem boju. Samo enkrat na leto se sestanemo, ko se vršijo turneje med 'prsmlti' in 'plečniki'." "Kaj za vraga pa je to 'prsniki' in 'plečniki'?" vpraša Elake, ki je z zanimanjem poslušal. "Vitez mesta Nimmr si in še tega ne veš?" odgovori Rihard. "Presneto malo mi je znanega o viteštvu," reče Blake. "Da ti to razložim," pravi Rihard, "moram poseči daleč nazaj." Nato natoči dva vrčka vina iz čutare, enega poda Bla-ku, iz drugega pa napravi sam krepak požirek, nato žačne pripovedovati. "Rijiard I., moj prednik, je jadral iz Sicilije spomladi leta 1191 z velikim številom križarjev z namenom, da se v Acru sestane s francoskim kraljem. Z njim je nameraval oditi v Sveto deželo, da jo rešijo iz rok Saracenov. Dva ladji je pa zajel na morju strašen vihar, ki je ladje gnal proti Afriki, kjer so se rešili na suho. Eni ladiji je poveljeval vitez z imenom Bohun, drugi pa vitez z imenom Gobred. "Spotoma, ko so iskali pot proti Jeruzalemu, so tekmovali, kdo bo prvi našel pravo in se pri tem celo zasovražili. Prišli so v to dolino, katero je Bohun razglasil za Dolino grobov. V navadi je bilo, ko so križarji dospeli do cilja, da so si prISili rdeče križe na hrbet, kot da se vračajo domov. Gobred je pa trdil, da to ni Sveta dežela in tako so njegovi dobili rdeč križ na prsih in tako je ostalo." ],nffOOOOOOOOOOOO00<>00000000000<>0<> £ POGLEJTE NA DATUM POLEG VAŠEGA NASLOVA NA LISTU! Ako je poleg Vašega imena številka 11—33, je to znamenje, da se je vam iztekla naročnina. Pri pošiljanju naročnine se poslužite spodnjega kupona. Obnovite naročnino čimpreje, ker izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški. AMERIKANSKi SLOVENEC. 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Priloženo vam pošiljam svoto $....................za obno« ritev moje naročnine za "Amer. Slovenca". Naslov Mesto MBEkikikŠld ŠtftViNfiC ' Turek, S. Uecmina 'i'orek, decembra i(J33 te - AMERIKANSKI StdVENBC fetrlM 8 ■ imuinii,ntj..iiiiinii'miriirmririnn,tri,ij£"vrminmuniimii-i unimimnimmmrnnminHIi < Tvoj nedeljski tovariš. TEDENSKI KOLEDAR 11 Ponedeljek — Sv. Damaz, papež. 12 Torek — Sv. Fini j an, škof. 13 Sreda — Sv. Lucija, muč. 14 Četrtek —: Sv. Nikazij, muč. 15 Petek — Sv. Valerijan, škof. .16 Sobota — Sv. Evzebij, škof. 17 Nedelja — Sv. Lazar. ZABAVNA VOŽNJA SE KONČALA S KATASTROFO Rev. J. C. Smoley: DRUGA ADVENTNA NEDELJA Sv. Pismo je sicer jako skopo s hvalo. Še pri apostolih ne govori s hvalo o njihovih delih, pač pa o njihovih slabih straneh; njihove napake in padce zaznamenuje s pravo natančnostjo. Le pri Janezu Krstniku vidimo izjemo. Sam Bog-človek govori o njem z velikim spoštovanjem pred ljudmi, imenuje ga silno, močno drevo, utrjenega, kremenitega moža, imenuje ga celo več kot preroka. Sv. Janez Kirstnik je moral imeti torej posebne lastnosti, s katerimi se je odlikoval. Nikdo večji ni vstal kakor Janez Krstnik. Je torej poseben človek, ki mora biti tudi za nas popolen zgled ,ko mu Kristus sam, pričetek vse svetosti, daje najlepše spričevalo. In vendar je bil sv. Janez Kirstnik človek kakor smo, podvržen človeškim slabostim, kakor smo jim podvrženi mi. .Kako da je postal on tak mož, mož trdnih načel, mož takega dela? Oglejmo si, kako je rastel, da bomo skušali po njem uravnati svoje življenje. Njegovo rojstvo in okoliščine pri rojstvu so vam znane. Ko sv. Pismo opiše-Jijegovo rojstvo, ima o njegovem razvoju kratke besede: "Dete pa je rastlo in se obrepčavalo po sv. Duhu, in bilo v puščavi do dneva, ko se je moralo pokazati izraelskemu ljudstvu . . ." Kratke besede, pa je cela knjiga. Janez Krstnik je vzrastel v puščavi. Tam si je pridobil velikost, tam si pridobil svetost. Zapustil je očetov dom, zapustil svoje tovariše, zapustil drago domačijo z vsemi zabavami in veselicami, šel je v samoto, v puščavo, kjer bo njegovo veselje tihota in miir. V samoto je šel, da bi se pripravil za nalogo, ki ga je čakala. V samoti je rastel. Rastlo je telo, pa ne, da bi vzrastlo nad dušo, da ni gospodarilo in obvladalo njegove duše; glavno: rastla je njegova duša. V tišini puščave je premišljeval svoje slabosti, pazil na svoja nagnjenja, v puščavi se je naučil samozatajeva-nja. Ta šola ni trajala morda samo eno leto, trajala je leta in leta, svojo mladost je preživel skrit ljudem. Svet o njem ni vedel ničesar, daleč od njega je bil šumni Jeruzalem. Ni bilo potem čuda, da je ljudstvo drlo k njemu, ko je oznanjal krst pokore ... V teh malih letih, kar je bil potem med ljudmi, je razoral brazdo za prihod Gospodov. V samoti, miru iraste in ,,s(- razvija silen hrast, v miru, .pokoju, samoti razvija se tudi človekov značaj. Tudi vi, prijatelji, hočete biti trdni, kiremeniti značaji. Želiš si to sam, pričakuje to od tebe cerkev, pričakuje od tebe to tvoj narod, tvoja domovina. Kamor pogledamo danes po svetu, vidimo nekako površnost; odkod vsa ta breznačelnost, odkod vsa ta zmedenost v današnjem človeštvu? Ni poštenih značajev, ni mož — tak bo odgovor, ki ga boste slišali. Treba pogledati na sv. Janeza Kirstnika in njegovo osebnost. Bil je mož, ki se ni uklonil niti grožnjam Herodovim, ni se bal ječe, ni se bal maščevalne Herodijade. On nam je vzor. Slišali ste, kako je rastel Janez Krstnik, tako mora rasti tudi sedanji rod, če hoče koristiti človeštvu, narodu, ceffkvi. Treba se vaditi v odločnosti in samozatajevanju; proč z vsakim polovičarstvom, proč z vsemi kompromisi! Kje pa bo duša našla mir? Vsak trenutek goreče molitve, vsak trenutek porabljen za cerkev, vsak trenutek zvesto vršene dolžnosti — to so za dušo kraji samote, kajti v takih trenutkih si pridobiva duša moči za nadalj-ne boje. Če bomo premagali dušo, da se bo uklonila Bogu, potem naše življenje ne bo zastonj. Cerkev nam kliče: Bodite popolni. Vzoir popolnosti nam je sv. Janez Krstnik, v njega se ozirajmo, njega nasledujmo v svojem življenju. In ko bomo sojeni, ko bo Gospod vsemira pisal sodbo o nas v knjigo življenja, bomo to gotovo obstali in prejeli plačilo. NEWBURGSKI POPOTNIK Siika kaže razvaline aeroplanft, v katerem Sc 3e ubili trije moški, ko se je zaletel v neko hišo v Brooklynu. V Newburgu smo še pri življenju, čeprav bi kdo mislil, da nas je Davisova zima vzela, ali pa, da smo se poskrili pred črnimi obrazi, ki hodijo pod "novim cesarjem" in odnašajo smeti po naselbini. No, ni tako, čeprav smo upali, da bo drugačna zima po Clevelandu. Sicer so v starih časih pred sv. Miklavžem hodili in strašili parkeljni. Pa to ni več v modi in tudi Miklavževih daril in dobrot ni več! Ali premalo molimo, ali smo preveč "nagajivi", da je ta stara navada ostala onkraj voda! Ne strašijo nas ne ti, ne oni. In nas ni strah, da ne bi stopili na plan. To so pokazali naši o-■ti'oci majhni in veliki, to priča Jo pevci — Slovenci in Zvonarji, — k0 go na lep način pirosla-vili Martinovo nedeljo, 12. novembra. Martinova nedelja bo ostala ^ajbrže kar v zakupu "Slovenske šole" v Newburgu pri sv. Lovrencu. In če drži slovenska rečehi'ca: V tretje gre rado, bo Prihodnja Martinova nedelja že tretja — Slovenske mladine — na ta dan. Kar so minule skupne prireditve tako na Western univerzi, na Močilnikarjevih farmah in nadaljevanje v dvorani cerkve sv. Vida, se je zanimanje za slovenski pouk še pokrepilo. Trud in dela in žrtve naj ne bodo brez sadov! Sicer so nekateri razumeli tako, da bo s tem kar naenkrat ves pouk le slovenski na naših šolah. Da tega ne mislijo uvesti, je razumljivo, ker smo na ameriških tleh. Pač pa je v tem glavni cilj, da se kar največ ohra ni tudi tu pri življenju slovenska govorica, kar je z lepimi besedami omenil g. Zorman na naši prireditvi. Vredno je, ker smo otroci te besede, ker naš jezile znajo ceniti tudi drugi narodi. Ali niso Cankarja prevedli že v petnajst jezikov in Prešernove pesmi lahko beremo v petih. Poučiti je treba torej -mladino o teh živih rtvori-teljih naše besede, o njenih vekih možeh, o lepoti zemlje, kjer se prepeva in razlega slo venska pesem. Tako se bo vzbudila neprisiljena želja v srcih naših otrok, da bo tudi njih jezik oblikoval pesem slovensko. Res pa je, da še ni za to primernih knjig, ki bi temu odgovarjale, niti sistematično urejenega pouka. A kar je glavno, začeti je treba in pokazati veselje do tega. V tem sem prepričan, da se je tudi v naši naselbini dovolj storilo. Glejte našega Toneta, velik kot smreka, vitek kot jelka, študira zadnje leto na visokih šolah, i kljub temu njegovi prsti igrajo po klavirju med zborom mladi ne iz šole sv. Lovrenca, ki prepeva okrog njega. Ustanovil je z dovoljenjem višjih na naši šoli slovenski mladinski zbor. Pa glejte jih tičev! Pet novih pesmic — slovenskih seveda — so se naučili na pamet; potem pa šele, ko so znali in razumeli besedilo in ga pravilno izgovarjali, so šele poskušali peti. Naš pomožni organist Tone pa se je lotil še "opere" Kovačev študent. Gdč. Jančarjeva se pa ni mogla ubraniti njenim mlajšim sosedicam, ki so jo naprosile, — to so deklice, ki so po starosti dosegle tretji razred — da jim naj zaigra kako pesmico, da bodo tudi one, čeprav majhne, pele. In zgodilo se je, da slišite pri Jančarju "Kovače, Brusače" in ne vem, kaj še vse. Miss Josephine pa jim igra, da je veselje. Pa sem šel tisto popoldne malo na zrak. Zavijem proti cerkvi, kar me dregne naš Martin z zadovoljno besedo: "Ali nič ne slišite?" Pa res nisem slišal, ne vem v kaj sem bil tako zavarovan. "Sedaj pa ja,' sem odvrnil s prijetnim nasmehom, ko so mi noge zašle kar v galop tam pod okni prve stopnje naše univerze, kjer so naši najmlajši študentje krepko poganjali v pesmi: Konjiček, klop, klop, klop, hi, konjiček stop . . . To so bile šele predpriprave. Kaj bo pa na Martinovo nedeljo šele! Otroci so res najboljši agitatorji za prireditve. Govorilo se je vse dni o konjičkih, ki jih bo pripeljala č. sestra iz prvega razreda. Pripravljali so brus, za kovače je bilo treba nakoval in kladiv. — Kovačev študent ja že zdavnaj prej vse zaaral za svojo kovačnico, da niso mogli naši kovači nikjer dobiti primernega orodja za svoje delo. Zato so se morali zadovoljiti s pestmi in tako tol-či z drugo ob drugo, ko so u-darjali: Bunkati, bunkati, noč in pa dan . . . Tako je bilo vse z vsem preskrbljeno za Martinovo nedeljo. Dvocano so zasedli do zadnjega kotička. Točno ob osmih predstavi g. predsednik Simon šek našo mladino in želi vsem lep večer. Zgane se zavesa, na odru iz 50 otroških grl — deklice v narodnih nošah—zado-ni Zormanova: Mladi smo A-merikanci iz slovenskega rodu, ki je vse ozračje v dvorani iz-premenila v slovesno razpoloženje. V Hribarjevi "Lastovkam" so se poslovili od lastovic. V ospredje je stopila Viki-ca z obloženo trto in povedala zgodbo o sv. Urbanu; Tatici na čast so zapeli "Tatica mila" — Najboljše sladko vince za deco belo je, izvira izpod skale, — ta Slomškova pesem je sledila, in v zadnji "Lahko noč", koro ška narodna, so se poslovili in želeli vsem zaželjenega počit ka. Kako so peli, naj pišejo, ki imajo ušesa za to, da je bilo ljudem všeč, pa sklepam, ker so hoteli še in še, da jim pojejo njih otroci. Ljubek je bil nastop na'-mlajših: Konjički, ki so peli in rajali v lepem redu po -odru. — Pokali so biči v rokah vozni-kov-kočijažev (če niso bili ž -n-skega spola), kon.jički-fantički so poskakovali v taktu, kakor jim je to dopuščal voznik, ki je moral trdo držati za voje. Vse je bilo po sireči, nič se niso zadeli, voji so bili dovolj motni za živo mladež; le Češniko-vem Jak< u, ki je v svojem poskoku oomemal najbol j živeg.-toplokrvnega arabskega konj«, je odjenjal hlačni jermen, da bi mu k:."1 lu hlače ušlo po sreči odra. Napovedali so, da nastopijo Brusači". H klavirju se je všedla gdč. Jančarjeva. Izza kulis pozvanja in privozi majhen, pravilno majhna "brusač-ka" — "Žlajfar" z vozičkom in brusom in se nam predstavi: Sem brusač iz Maribora. Zbor pa mu je odgovarjal. Ko je bilo dovolj naročil, je odpeljal brusač, Dorothy Lendič, v senco na delo. — Nastopili so kovači, ki so jo prav po kropar-sko nabijali in pritiskali meh. Po dvorani pa pi isrčen smeh, kar je bilo v najlepše zadovoljstvo gdč. Jančarjevi, ki se je toliko trudila s temi kvački in brusači. Le tako naprej. To je pa luštno gledati naše otroke, — je šumljalo po dvorani, kar je prekinilo odobravanje, ko je nastopil g. Ivan Zorman in govoril in priporočal slovensko besedo. Upajmo, da seme njegovih besed ni padlo na kamenita tla in da bomo po vseh močeh upoštevali njegove besede. "Kovačev študent" je znan !že po vsem svetu, kamor so zašli Slovenci. To je pač znana zgodba "poliranega" študenta, ki zamenja šolske knjige s kovaškim kladivom. Pravijo, da že dolgo ni bilo tako mirno v dvorani kot pri tej prireditvi, kar je znak sorazumevania in J zadovoljstva. V slogi je moč, to se je pokazalo, in vse se lahko doseže. Na Martinovo se krsti vino. To nalogo je izvršil g. Primož Kogoj, botirinila sta kovač Vla-čimeh in njegova žena Metka. G. Primož je napil vsem, da. bi srečno uživali sad vinske trte do prihodnje krstije. Po pameti ga pijfno, da pameti ne zgubimo. Povzdignil je čašo novega in slovesno nagovoril: Bog oče te je ustvaril, Bog Sin te je sodil, svet' Duh te je požegna! in Primož ga bo spil! — In ga je. Kovač pa je natočil še enega sebi in drugim. — Solen je stisnil meh, da se je zavrtelo staro in mlado po njegovih po- skočnicah na Martinovo 12. novembra v Nar. domu na 80. cesti v Clevelandu. POMOŽNI SKLAD za prizadete po poplavi v starem kraju je s tem zaključen po našem listu. Zadnje dni so darovali v ta namen še sledeči: 15. izkaz: Miss Katie Triller, Chicago, 111.................$ 5.00 Neimenovana, Iiibbing, Minn............50 Mrs. G. N. Kasun, Phoenix, Ariz........... 1.00 Frank Uleher, Gilbert, Minn..............25 Mrs. Agnes Grahek, Butte, Mont............... 5.00 Neimenovan, Joliet, 111. . l.OC Fr. in Antonija Blatnik, Springvalley, 111......... 1.00 John Sever, Chicago, 111. 2.00 Marko Bluth, Joliet, 111. .50 John Plut, Buffalo, N.Y. 1.00 Gertrude Muske, Albany, Minn............. 1.00 Mrs. Magda Brišar, Chicago, 111................ 1.00 John Malovaskh, McKinley, Minn......... 1.00 Neimenovan, Johnstown, Pa.......... 1.00 Zadnji izkaz .................. 333.78 Končajte revmatične bolezni s tem receptom lemontga soka Tekom 48 ur navadno, pogosto i«v preko nc»* c i. i/.tfhiejo bolečine revmatizmn iti i nevritis in otekli sklepi se zmehčajo. Kaka sijajna, hl° ž hm oripofftoft! Dobite si »avoj ltIS v PRESCRIPTION. Zmešajte tfa »loma s kvar-iom votle, dodajte v.oka štirih lvmon. Po mv namizno žlico dvakrat na dan j;? vse, kar potrdili j etc. Ako ne bos> v nekaj dneh nad v* veseli učinka, st; vam bo denar povrnil. Poskusite in preizkusite .j?a brex vi/Jkc?. Naprodaj, priporočano in garantirano pri vse vodilnih drugi stili. DR. R. P. ZALETEL SLOVENSKI ZJDKAVNIK 7. univerz v 1'nltfl i ti I'aHim, poprej prhleljen bolnišnicam v Parizu. Nedavno v zvfcr.1 7. »a-vodom zu raka v Hhvumu, Kuba. in z bolnico 2u Kotne bolezni in rak* v 1'hlladclpuiji. Bo-svetovanju iii ilinunuza, Zdravljenje akutnih nt krnmAnih bolezni. ORDINIUA SAMO PO DOGOVORU. 65 E. Washington at.. Chicago, III,. Suite 2705 TKI.. V URADU: STATE 7381 Stanovanj«: Zvečer od 0. -8.. ure, 4880 West Uermak Rd„ CW«M»i III. Tol. Gicero 88. Lep zacr'užek vc in nudi kart.-panja "Amcr. Sloverta."! Skupaj znaša zbirka..$355.03 Vsem, ki so darovali v ta namen najiskreneje se zahvaljujemo v imenu vseh onih, ki bodo deležni teh darov. Prepričani smo, da je že zavest sama, da je pomagal pomoči potrebnim, vsa-1 kemu, ki je kaj prispeval v ta namen zadostno plačilo. Ljubi Bog naj vsem stotero plača! Pismo, seznam darovalcev ter .tolarski ček za svoto $355.03 je bil odposlan naprej v soboto dne 2. decembra potom registrovane pošte na naslov: Urad Katoliške Akcije, škofijski urad v Ljubljani, vred s prošnjo, da to svoto razdelijo med najbolj pomoči potrebne reveže, prizadete od po-vodnje. -o-- Ne pozabite omeniti, komu želite pokloniti svoje glasove, kampanjo "Amer. Slovenca" ko pošiljate za naročnino! Varujte vaše oči Ako vas nadleguje glavobol; ako vam solzijo oči in se hitro utrudijo; ako imate krivogled; tedaj jt to znamenje, da morate dati vaje oči preiskati. DR. JOHN J. SMETANA OPTOMETRIST — Zdravnik za oči — 25 let skušnje v zdravstvu za oči. 1801 SOUTH ASHLAND AVE. CHICAGO, ILL. Telefon Canal 0523 Uradne tire i Od 9. ure dopoldne do 8:30 zvečer. Naznanilo in zahvala. S tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem tukaj in v stari domovini žalostno vest, da je za vedno zatisnil svoje oči moj dragi soprog, oziroma oče, John Asich dne 17. novembra v umobolnici v Dunning, 111. v starosti 41 let. Doma je bil iz Vasi Brezovice, pošta Sv. Križ, pri Kostanjevici. V Ameriki je bival 21 let. Previden je bil z zakramentom za umirajoče. Sprevod se je vršil iz kapele Mr. Louis Žefrana v cerkev sv. Štefana ob 9. uri zjutraj na Resurrection pokopališče. Dolžnost me veže, da se v prvi vrsti zahvalim č. g. Rev. Father Aleksandru in Rev. Josephu za obisk v umobolnici. Lepa hvala vsem Č. g., kateri so opravili sv. maše zadušnice, lepa hvala č. g. Rev. Aleksandru, ker so prišli blagoslovit truplo pokojnega v kapelo in ga spremili na pokopališče. Hvala lepa tudi Mr. Louis Žefranu za ves trud in za red pri pogrebu. Pokojni je spadal k društvu Modern Woodman of America in k Sam. podp. društvu Danica. Lepa hvala obema društvama, katerih člani so prišli pokojnega kropit in so se udeležili pogreba, hvala tudi nosilcem krste. Lepa hvala vsem, ki so prišli pokojnega kropit, kakor tudi Mr. Leo Mladiču, kateri je molil rožni venec ob krsti. Lepa hvala tudi vsem, kateri so se udeležili pogreba in sv. maše. Lepa hvala tudi vsem, kateri so darovali cvetlice, namreč: Družina Alfonz Asich, družina Louis Asich, družina John Stare, družina Joseph Štefane, družina Louis Čučnik, družina Lud-wig Haffner, družina John Gottlieb, društvu Modern Woodman of America, Sam. podp. društvu Danica in tovarni Russel's Incp. Lepa hvala se izreka vsem darovalcem sv. maš In sicer: Družina Alfonz Asich, družina Louis Asich, družina John Stare, družina John Stayer za 4, družina Joseph Štefane, družina Anton Čučnik za 2, Joseph Baškovič za 2, družina Roblek za 2, družina John Mladič, družina Mihelich za 2, družina John Korenchan za 2, družina Mike Kavčič, družina Andrew Kavčič, družina Louis Duller, družina Dominic Cafaretta za 2, Miss Mary Janesh, Miss Rose Vahter, družina Andrew Koren, Kukman Bros., družina Albin Zakrajšek, družina Blaž Medižovec, družina Peter Kure, družina Joseph Kocjan, Mrs. Angeline Schwab in Katarina Zeli za dve. Tebi pa, dragi mož in oče, kličemo, počivaj v miru. Žalujoči ostali: ANNA ASICH, soproga; ANNA ASICH, hči; ALFONZ in LOUIS, brata tukaj v Ameriki, dve sestri v stari domovini. • Chicago, lil. 1. decembra 1933. IŠČE SE Janez Zupančič, doma iz Dob-lič št. 73, župnija Črnomelj. Prek kakimi 18 leti je bival pri svoji sorodnici M-rs. Neži Mat--kovic v Copper Co., Mich. Zdai že več let neznano kje biva. Lani meseca oktobra mu je ti-rnrla njegova mati Ana Zupančič. Radi dediščine kot edinega sina ga išče njegov oskrbnik Vrtin Rudolf, Dobliče št. 28, P. Črnomelj. Ako bere to, naj mu nemudoma piše ali pa svoji so-rodnici Neži Matkovič, 16530 Joslyn St., Highland Park, Mich. Kdorkoli bi vedel, kje se nahaja, je prošen mu to sporočiti. Društvo sv. Jožefa Štev. 53. K.S.K.J., Waukegan, 111. Sprejema vse slovenske katoličane od 16. do 55. leta v odrasli oddelek; v mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta. —• Seja se vrše vsako drugo nedeljo ob 9ti uri zjutraj. Društvo ustanovljeno teta 1900. — Skupno šteje 390 članov(ic), Nadaljna pojasnila sc dobi od sledečega odbora: Math Slana, Jr., predsednik Joseph Zore, tajnik Mike Opeka, blagajnik. Društvo sv. Vida štev. 25, K.S.K.J. CLEVELAND, O, Leto 1933. Predsednik: Anton Skull, 1099 E. Tis t St. Tajnik: Antlionv J. Eortuna, 1093 E. 641 h Str. Zdravniki: Dr. J. M. SeKškar, Dr. M. j. Oman, Dr. L, J. Pernic in Dr. A. J. Pet ko. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v Knausovi dvorani ob 1. uri popoldne. V drufctvn se »prejmejo člani(ice) od 16. d« .15. leta. Zavarujete bo lahko za ŽD-lctno zavarovalnino ali pa do smrtno zavarovalnino in Sicer za $250, $500, $1(10(1, $!jl)(l in $2(lltO posinrtnine. V droit v« se sprejemajo tudi otroci od 1 dneva do Ifi. leta. Za bolniško podporo pa $7.00 in Sit,110 ledenStie bolniške podpore, v »lučaju bo-leohi, bolnik naj se naznani pri tajniku samo, da dobi zdravniški list in karto in naj se ravna po pravilih. 7 dni do JUGOSLAVIJE Z ZNANIMI EKSPRESN1 M! PARNIKI BREMEN•EUROPA POSEBNI VLAK ob parniku v Bremerhavenu jamči zelo udobno potovanje v LJUBLJANO. Izborne železniške zveze tudi iz Cherbourga. NAJHITREJŠA POT V STARO DOMOVINO Za podrobnosti vnrašajte kateregakoli lokalnega agenta ali NORTH GERMAN LLOYD 130 W, Randolph St., Chicago, 111, Društvo 'SV. JERONIMA' ŠTEV. 153, K.S.K.J,, CANONSBURG, PA. Ustanovljeno dne 19. aprila 1914. Šteje nad 200 članov v obeh oddelkih. Sprejema vse zavedne katoliške Slovence in Slovenke od 16. do 55. leta in v ml. oddelek od rojstva do 16. leta. Član ali članica, ko oboli, naj se takoj javi pri društvenem tajnik« in potem naj sc ravna po pravilih. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 7. .uri popoldne v lastnem prostoru. Odbor za leto 1933: Predsednik MIKE F. TOMŠIČ, Bok 217, Houatan, Pa. Tajnik JOHN BEVEC, Box 16. Strabane, Pa. Blagajnik ANTON TOMŠIČ, Box 94. Strabane, Pa. t.'Slfi'iTOii Božič se bliža Prav kmalu bo zopet tukaj. Ce kedaj se o Božiču spominjamo svojih domačih. Zlasti letos, ko je staro domovino zadela tako velika nesreča, strašna poplava. Ce so kedaj bili potrebni pomoči, so jo potrebni v teh strašnih dneh. Vsak cent in vsak dolar, jim bo veliko pomagal v tej bedi. Podpisani pošiljam denar v stari kraj točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. Cene jugoslov. dinarjem se računajo vsled nestalnosti valute po dnevu, ko prejmemo denar. Včeraj so bile naše cene: Dinarji: Za izplačila v dolarjih: £a $ 3.00...................... 110 Din Za $ S.OO pošljite............$ S.7S Za $ S.OO...................... 200 Din Za $10.00 pošljite............$10.85 Za $10.00...................... 410 Din Za $15.00 pošljite............$16.00 Za $20.00...................... 285 Din Za $20.00 pošljite............$21.00 Za $23.50......................1000 Din Za $25.00 pošljite............$26.00 Za $50.00......................2125 Din Za $40.00 pošljite............$41.25 Za $50.00 pošljite............$51.50 Vsa pisma in pošiljatve naslovite na: Proslavite Božič ob lepih Jaslicah! P yWHTBHi 1 ^ > f'B'i M'9'9 W'WW H W W WE lili WW f'|"f'| >" Jaslice, kakoršne prikazuje zgorajšnja slika so narejene iz močnega debelega papirja (Cardboards). Papir trpežen in so narejene tako, da so zložljive. 16 komadov se zloži skupaj, kar napravi impozantno sliko božičnih jaslic, kakoršnih doslej še niste imeli priliko videti. Jaslice zavzemajo skoro 4 čevlje in pol v dolžini in 1 čevelj in pol visoke. Dolžina se lahko poljubno zmanjša. Vsak komad je narejen natančno za svoje mesto. Slike so tiskane v najslikovitejših barvah, kar olepša vso hišo, v katero se te jaslice postavi. Narejene so tako trpežljivo, da trpijo ob primerni pažnji najmanj do 10 let. Zložene in pakirane so v lepi. trpežni baksi, v kateri se hranijo od leta do leta. Te jaslice stanejo s spoštnino vred e50 Naročajo se od: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST CERMAK ROAD CHICAGO, ILLINOIS. (V pisarni Amerilcanskega Slovenca) 1849 W. CERMAK RD CHICAGO, ILLINOIS KAJ NAM JE POTREBNO VEDETI 0 TISKU? Iz predavanja A. Tomec-a, SLOVENSKI JANICAR. Povest iz petnajstega stoletja domače zgodovine Spisal Josip Jurčič. Zdajci se zasliši stopinja človeška po stezi, ki je držala mimo smreke. Samol potepta ogenj, izdere nož iz zemlje ter se spne ob smrekovem deblu. Strahotno prileze druga podoba po stezi, prvi neenaka, majhna, grčava — namreč Peter, gospod s Kozjaka. "Le bliže, gospod strahopetec z grada !" pravi cigan, čigar mačje oči so precej spoznale, kdo da je. Peter z mesom in telesom — zgrne se, ker cigana ni videl za prvega. Cigan upiše iz še živih iskric ogenj. "Si li prinesel obljubljeni denar, moj srček?" vpraša cigan gospoda s Kozjaka. "Moj prijatelj iz Jutrovega, ali se boš pa izkazal, da si izpolnil pogodbo? Kam si dejal otroka? Ali je varno spravljen za vse življenje, za večno?" vpraša Peter. "Prodal sem ga na Turško, janičar (turški — nk) bo postal in nikdar ga ne boš videl, sale, ako greš na vojsko zoper Turke; tedaj utegne ti nevedoč tvojo zveženo glavo razbiti, prijatelj moj z grada! S svojimi prijatelji sem se spri, svojega konjiča sem razjezdil, da je legel tik ceste za vekomaj, in potlej še vprašaj, ali sem zaslužil. Dal mi boš torej toliko, kolikor si obljubil in še toliko, kolikor je na tebi ali pri tebi, ljubi moj sosed!" Peter mu da denar, cigan ga spravi. "Veseliti te mora, ti človeček plemenite krvi in grbave postave!" pravi cigan, zasmehovaje gospoda Petra, "veseliti te mora, da boš imel tako daleč, notri na Turškem, ljudi, ki ti bodo v rodu, celo vojaki janičar j i, vzrejeni in poučeni v veri Mohamedovi. Lahko se boš hvalil in'ba-hal: tebi enakega ni v deželi." "Ne pozabi, grdin, kdo si ti in kod sem jaz!" pravi Peter ves nevoljen, da ga tak človek zasmehuje. "Kdo si ti?" smeje se Samol. "Čakaj, povem ti. Ti si peresce na veji: jaz pihnem, pa od-letiš; jaz zinem eno, pa te ni drugej ko pod vislicami. Ali zastopiš? Dozorel si kakor jaz. Ali pa te jaz primem za vrat in ti obrnem oči, da ne boš vedel, ali so zadaj ali spredaj; konec tega, daj mi vse, kar imaš tukaj, če rad ne, i nu — bos pa nerad. Drugo pot se utegnem oglasiti sam v tvojem, gradu, ko me bodo ljudje malo izgrešili." Zdaj je Peter popolnoma razvidel, kaj je storil. Hotel se je odtegniti gospostvu svojega brata in bodoči oblasti njegovega sina, hotel je postati sam svoj gospod, nobene zavire se ni u-strašil in glej — prišel je š v hujšo, v še bolj poniževalno oblast — pod oblast sirovemu, divjemu ciganu. Prostosti je iskal, in zdaj ga imenuje izrodek, izvrženec hlapca. Zdaj je videl, da ga cigan lahko pesti po volji in da ga res misli pestiti, on, ki sam ve njegovo skrivno hudobijo. Odstopiti Petru seveda ni bilo lahko, hudodelstvo je že v nebo vpilo: "Prodal si ne samo) telo svojega sinovca, temveč tudi dušo njegovo, kajti Turki mu bodo tudi vero izrvali iz srca." V zadnjih ciganovih besedah mu je vse zvonilo natanko. Naprej je hotel torej Peter. Vse zadrege mora odstraniti, tudi cigana. Pa kako bi mu prišel do živega, — dolginu, močnemu ko biku? Cigan je bil devet takih pozobal, kakršen je bil Peter, suh ko goba in slaboten. Vse se je vrtelo Petru v glavi. Vpro se mu oči na ciganov nož, ki je tičal za stežaj od nje- (Dalje) ga. Ko bi trenil, izdere ga Peter Kozjak in sune cigana. Ali še z večjo urnostjo prime cigan Petra za roko ter ga podere znak in mu izvije nož. Zdaj je bil v rokah grozovitega človeka, življenje mu je viselo na lasu, nihče mu ne bi bil mogel pomagati, ko bi mu bil hotel sovražnik povračevati. "Kaj meniš, prismuknjenec, da cigan Samol nož brusi za svoje drobovje?" pravi cigan, kakor da se ne bi bilo nič posebnega zgodilo. Peter jame prositi in se izgovarja, da je hotel cigana le ostrašiti, in druge abotne reči. "Za šalo si me hotel?" zasmehljivo govori cigan, tiščeč gospoda za vrat. "Kaj, ko bi ti jaz porinil nož le za šalo pod rebra? Morda bi bilo boljše zate, ki napadaš po mačje od strani." Smrt in božja kazen stopita hudobnežu pred oči, mrzel pot ga oblije; zdaj ledeno, zdaj vroče mu prihaja. Naposlednjič odjenja cigano-va pest, nož skrije za pas in Peter je bil prost. Hotel jo je naglo pobrusiti, da se ne bi vrag njegov spremislil. "Daj mi prej mošnjo," reče cigan, "drugo pot pridem in te pridem pogledat na grad, kako kaj gospodariš. Poročim ti morda tudi, kako ti kaj bratov sin, ali se mu toži po tako dobrem stricu ali kajli; zakaj izvedel bom vse. Kadar bo turški paša, utegne ti četo Turkov pred grad pripeljati, toda sive lase boš že imel tačas in dobro si rove zagradi, zakaj vojak bo iz njega, da ne bo vsak janičar njemu prilika. Le glej, da veliko denarja pridobiš, brata pa odpodiš, kadar ti pride na dom." Rekši se zakrohoče cigan ter odide. Peter, največja reva v človeški koži, odide domu. Gotovo je bil obljubil sam sebi, da ne gre nikdar in nikoli več po noči nikogar čakat, ne prijatelja ne sovražnika, ker je že dvakrat po noči težko ušel smrtni nevarnosti. Na mestu pa je bilo zopet samotno. V vzhodu se je rdelo ob-nebje in kmalu nastane lepa jutranja zarja. Pač res, dan hudodelce preganja, noč je prikriva! OSMO POGLAVJE. V neverske roke padel mu mili je otrok, Med otcem in otrokom zija prepad globok! Zdihuje sivi starec, zdihuje celo noč -In kliče vse svetnike in Boga na pomoč. Fr. Cegnar. Pater Bernard ni mogel preboleti nesreče, šel je bil tjakaj, kamor nam vsem kaže pot, odkoder se nihče ne vrne več: truplo v krtovo deželo, duša v lepše življenje. Peter je gospodoval na Kozjaku na videz srečen. Ali pa je mirovala vest, tista ptica, ki večno kljuje in vpije in obsoja? Ali se je lahko ulegel in sladko brez skrbi spal? Menda ne. Novice, ki so došle na Kozjak, poročale so, da pride Marko kmalu domu. Ubogi mož! Nič še ni mislil, kaka izguba ga je zadela. Najmanj pa je slutil, da mu je vse to napravil lastni brat. Vojska, ki je bila prišla s Kranjskega v Celje, da otme cesarja Friderika, prežene kmalu Vitovčeve čete. Osvobojeni cesar jo krene z vitezi in oboroženim slovenskim ljudstvom v Ljubljano. Ko bi bil tu vojsko razpustil, kakor so res nekateri hoteli, bil bi prišel Marko Kozjak o pravem času domu in morda bi se bila u-soda vse drugače obrnila. Ali cesar je hotel zbrano vojsko porabiti, da bi svojega nasprotnika, celjskega Vitovca, popolnoma ukrotil. (Dalje prih.) Poglejmo pa še drugega človeka, ki ravno nasprotno ravna. Za dobre časopise se toliko zani-> ma, kakor za lanski sneg. Za dober list je škoda centa. Nobenega lista nima pri hiši, vsaj dobrega ne; če kaj sploh bere, bere le malo ali kaj slabega, kar mu je navadno v škodo. Pride nedelja ali kak drugi dan, ko ne dela, morda je vsled brezposelnosti brez dela več tednov, morda mesecev, ko ne ve kaj početi; dolg čas mu je. Gre v družbo, kjer se navadno več ali manj igra in pije, kjer tudi rado pride tudi do prepira, če že ne do tepe-ža. Pa se zaigra, zapije, v mnogih slučajih pride do pravde, pa se zapravi, pa se potroši več, kakor bi se potrošilo za celo vrsto tako potrošenega denarja nima dobrih časopisov za več let. Od pa človek nič drugega, kakor težko, pa prazno glavo, čmeren obraz, vtrujenost in vsled zdravljenja "mačka" ne more eden ali več dni delati in je še posebej na izgubi pri zaslužku. Tako si znajo prihraniti denar oni, ki nečejo naročati in či-tati dobrih, poučnih časopisov. Zabava, ki jo imamo s časopisi in čitanjem istih, je najboljša, najbolj zdrava, najcenejša, je zabava od katere nam tudi kaj ostane. Največ denarja si prihranijo tisti, ki ga največ izdajo za dobre časopise im knjige. Katoliški časopisi so neobhodno potrebni Glede časopisov nam je potrebno vedeti, da nam niso le v pouk in zabavo in da nam niso le v našo zasebno korist, temveč da so tudi neobhodno potrebni in da smo jih radi tega dolžni podpirati. Slab, proti verski tisk je najhujši sovražnik vere in s tem sovražnik vsega dobrega, sovražnik človeštva. Slab, protiverski tisk se bojuje proti veri in jo skuša vničiti. Samo obsebi je umevno, da moramo tudi mi katoličani imeti neko orožje, da se z njim branimo, moramo tudi mi imeti tisk, moramo tudi mi skrbeti za svoje časopise. Kdo drugi pa naj našo vero, katero napada in preganja protiverski tisk, brani in zagovarja, če ne zopet tisk? Kdo drugi naj laži in obrekovanja protiver-skega tiska o veri, Cerkvi, duhovnikih in nas katoličanih, zavrača, zmote in krive nauke, katere širi in zagovarja slab tisk, pobija; kdo škodo, ki jo slab tisk povzroča ali hoče povzročati, popravlja ali skuša preprečiti, če ne dober, katoliški tisk? Katoliški tisk nam odkriva namene sovražnikov krščanstva, razkrinkuje laži-učenjake, kaže zvijače in hinavščino protiver-skih časnikarjev, ki nam hočejo s svojim hujskanjem, z medenim in nedoslednim pisanjem zmešati o vsem pojme, zbuditi dvome o veri in njenih resnicah, nas pripraviti v versko brezbrižnost, sovraštvo do vere in do popolnega odpada od nje. Katoliški tisk budi in kliče nas katoličane k zavesti, čuječnosti, poživlja k delu in obrambi, opozarja na nevarnosti od strani sovražnikov krščanstva, ki bi nas radi zazibali v spanje, nas premotili, preslepili, da bi se za nič ne brigali in se za delo in obrambo proti njim nič ne zmenili; da bi nas lahko tako pripravili ob vso moč in pravice, da bi se proti njim braniti več ne mogli in bi nas tako zasužnili, da bi nas smeli in mogli preganjati, mučiti, moriti in vničevati po svoji mili volji kot nedavno v Mehiki in sedanji Rusiji. Podpirati katoliške časopise je dolžnost katoličanov Kdor ve, kaj pomeni tisk, kolikega pomena za občni blagor človeške družbe, posebno za nas katoličane, so katoliški časopisi; kdor ve, kaj vse je od tiska odvisno, koliko zla prihaja in preti od slabega tiska in kdor ve, da čim manj bo dobrega tiska, več bo slabega, in da čimmanj bo podpiran in razširjen in šibkejši ko bo dober tisk, tembolj bo podpiran in razširjen in močnejši bo slab tisk in temveč hudega bo naredil in temveč dobrega razdrl in zatrl — ta tudi ve, da smo katoličani naravnost dolžni skrbeti za katoliški tisk. Z ozirom na to ni moje načelo koga nagovarjati: "Daj, daj, naroči katoliški časopis!" Moje načelo je, človeka prej poučiti, kolikega pomena je tisk, kaj po- meni naročati katoliške časopise, kakšen vzrok in razlog imamo katoličani, da naročamo katoliške časopise. Potem šele ga nagovarjati, da naroči katoliški časopis, kar bo veliko prej in raje storil, kakor pa, če ne ve, čemu naj katoliški časopis naroči. Kajti stvar nepoznana, ni priznana. Kdor kake stvari ne spozna za potrebno in koristno in zakaj vredno, jo tudi ne ceni in se zanjo tudi ne more ogrevati. (Dalje prih.) -o- — Bombaj, Indija. — Oblasti so v torek aretirale Mrs. Gandhi, ženo mahatme Gan-dhija. To je že šesta aretacija, ki se je izvršila nad to žensko v zvezi s civilno nepokorščino napram oblastem. -o- Lep zaslužek vam nudi kampanja "Amer. Slovenca"! Torej ali imamo mi katoličani kako drugo sredstvo, kako drugo orožje na razpolago, s katerim bi bili kos našemu najhujšemu sovražniku protiverskemu tisku in s katerim bi mogli odbijati njegove napade na nas in naše najdražje svetinje, kakor je naš katoliški tisk? Pa recite, da dandanes v dobi tiska, ko se je slab tisk zaklel boriti se proti vsemu dobremu in proti vsemu, kar je z najmanj šim krščanstvom v zvezi, ni potreben katoliški obrambni tisk Pa recite, da dandanes niso katoliški listi neobhodno potrebni ko protikatoliški časopisi vodijo pravo peklensko vojsko proti Bogu, veri, Cerkvi, katoličan-stvu, proti nravnosti? Pa recite, da slab, protiverski tisk ni škod ljiv in nevaren tudi splošnemu miru, redu in splošnemu blago-ru človeštva, da od njega strani ne preti nevarnost samo katoli-čanstvu, samo v dušnem oziru, temveč splošnemu človeštvu in tudi v telesnem oziru, ko hoče s svojim pisanjem ves svet zrno-dirnizirati in z revolucijonizira-ti in napraviti svetu vulkanična tla, da so vsled tega ne le za nas katoličane, temveč za vse, časi resni, zmedeni in nevarni. Pa recite, da zato ni naša dolžnost skrbeti za dobro, katoliško časopisje! Usodepolno za katoličane je, da tega ne uvidijo, ne spoznajo, ne vpoštevajo, se za svojo najvažnejšo stvar, katoliško časopisje, tako malo ali nič ne brigajo. Naravnost žalostno in sramotno je, ako je treba katoličana šele prositi in siliti, da naroči katoliški list, ko bi ga morala že njegova vest in vera in njegova lastna korist k temu priganjati. PRVA SPLOŠNA Zrakoplovna tekma K. S. K. J. v korist kampanje mladinskega oddelka Doba tekme, ozir. kampanje: Od 1. avg. do 31. dec. 1933. Namen: Pridobitev 2000 novih članov(ic). Število zrakoplovov (Zeppelinov) po državah: 21. Število Jednotinih krajevnih društev v tekmi: 184. Število skupnega članstva v tekmi: Nad 31,000. KAMPANJSKE NAGRADE: 1.—V gotovini.—50 centov za vsakega novega člana ali članico v tej kampanji in 50 centov za zdravniško preiskavo kandidata ali kandidatinje. 2 ._Posebne nagrade. — Posebna nagrada v obliki "Coaster" vozičkov KSKJ. vsakemu dečku izpod 14 let, ki pridobi 10 ali več novih članov ali članic. 3.—Posebna nagrada—v obliki punčke (dollice) KSKJ. vsaki deklici izpod 14 let, ki pridobi 10 ali več novih članov ali članic. 4—On državi,—ki bo zmagala v tej zralcoplovni tekmi bo od Jednote podarjena velika srebrna trofeja. IMENA ZRAKOPLOVOV (ZEPPELINOV): "KSKJ ARKANSAS", istega tvori društvo št. 17. "KSKJ CALIFORNIA"—društvo št. 236. "KSKJ COLORADO"—društvo št. 7, 55, 56, 104, 113, 180, 190, 213 in 217. "KSKJ CONNECTICUT"—SMlStvo št. 148/ "KSKJ ILLINOIS"—društvo št. 1, 2, 3, 5, 8, 11, 29, 44, 47, 53, 60, 73, 74, 75, 78, 79, 80, 87, 97, 98, 108, 119, 127, 130, 139, 143, 152, 154, 166, 170, 175, 178, 179, 186, 189, 206, 211, 220 in 225. "KSKJ INDIANA"—društvo št. 52, 124, 134 in 182. "KSKJ IOWA"—društvo št. 10 in 39. "KSKJ KANSAS"—društvo št. 38, 83, 115, 126, 132 in 160. "KSKJ MICHIGAN"—društvo št. 20, 30, 51, 84, 88, 133, 176 in 218. "KSKJ MINNESOTA"—društvo št. 4, 13, 16, 40, 59, 72, 93, 112, 131, 135, 156, 161, 164, 171, 196, 197, 198, 202, 203, 204 in 221. "KSKJ MISSOURI"—društvo št. 70. "KSKJ MONTANA"—društvo št. 14, 43, 45, 69 in 208. "KSKJ NEBRASKA"—društvo št. 90 "KSKJ NEW YORK"—društvo št. 46, 57, 105, 118, 121, 184 in 238. "KSKJ OHIO"—društvo št. 23, 25, 61, 63, 85, 101, 110, 111, 123, 146, 150, 162, 169, 172, 191, 193, 207, 214, 219, 224, 226, 239 in 243. "KSKJ OREGON"-1—društvo št. 235. "KSKJ PENNSYLVANIJA"—društvo št. 12, 15, 21, 41, 42, 50, 58, 64, 77, 81, 91, 92, 95, 109, 114, 120, 128, 145, 147, 153, 158, 163, 168,. 181, 183, 185, 187, 188, 194, 195, 210, 216, 222, 228, 232, 241, 242, 246 in 247. "KSKJ WASHINGTON"—društvo št. 32-"KSKJ WEST VIRGINIA"—društvo št. 167. "KSKJ WISCONSIN"—društvo št. 65, 103, 136, 144, 157, 16.5, 173, 174 in 237. "KSKJ WYOMING"—društvo št. 86, 94 in 122. Največji zrakoplovi (Zeppelini): "ILLINOIS", "PENNSYLVANIA", "OHIO", "MINNESOTA". NIZEK ASESMENT — VELIKA POSMRTNINA RAZRED A Mesečni asesment 15 c Posmrtnina in starost otroka ob času smrti vpoštevajoč prihodnji rojstni dan: let 1 — $20., 2 — $34, — 3 — $40., 4 _ $48., 5 — $58., 6 — $140., 7 — $168., 8 — $200., 9 $240., 10 — $300., 11 — $380., 12 — $450., 13 — $450., 14 — $450., — 15 — $450., — 16 — $450. RAZRED B Mesečni asesment 806 1 — $25., 2 — $50., 3 — $75., 4 — $100., 5 — $150., 6 $200., 7 — $300., 8 — $400., 9 — $500., 10 — $600., 11 $700., 12 — $800., 13 — $900., 14 — $1,000., 15 — $1,000., 16 — $1,000. KAMPANJSKA HIMNA Bratje, sestre, le vstanimo, V vrt Jednote zasaditi setve spet nastopa čas! Vsi na delo zdaj hitimo, delo važno čaka nas. Polje društva razorati treba naše nam bo spet, seme novo zasejati, da skali, požene cvet. mnogo moramo mladik iste skrbno vse pogojiti. "Delajmo!" vsem naj bo vzkltk PriSel enkrat čas bo žetvW polje bo rodilo sad ' če za časa skupne setve' -vsakdo res bo delal rad. Torek, 5. decembra 1933 Btr»n 1 »-^ssrjj AMERIKANSKI SLOVENEC