DOLENJSKI Lili Št. 18 (2228) • Leto XLIII • Novo mesto, • četrtek, 30. aprila 1992 • Cena 50 SLT • YU ISSN 0416-2242 NOVOTEHNA INVESTICIJSKI OBJEKTI NA KLJUČ Novo mesto, Glavni trg 10, tel.: 068/21 -737, fax: 068/28-027 DOLENJSKI LIST ’ LlMiUtRUf BUii 1U Ui >o DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST EEflR3I3!7 ■A Mii DOLENJSKI LIST ODPRAVA PRED NASKOKOM NA HIMALAJO NEPAL — Ob koncu prejšnjega tedna se je s podnožja Himalaje oglasila tričlanska slovenska alpinistična odprava, v kateri je tudi petindvajsetletni Novomeščan Vanja A. Furlan. Zvedeli smo, da so v nedeljo zjutraj prispeli v izhodiščno bazo Kancha, kjer bodo nekaj dni potrebovali za aklimatizacijo. Kot je povedal Vanja Furlan, vse teče po napovedi, verjetno pa bodo Himalajo »naskočili« 15. maja, ker bo na ta dan naš alpinist praznoval šestindvajseti rojstni dan. § q j* KUČAN BO ODPRL TOVARNO V LOKI loka pri zidanem mostu Danes, 30. aprila, bo opoldne pred-^dnik predsedstva Slovenije Milan Kučan tudi uradno odprl novo tovarno čevljev ljubljanskega podjetja Clann v Lolti. Svoj prihod na slovesnost, na kateri bo predsednik Kučan spregovoril zbranim delavcem in krajanom, sta napovedala tudi ministra Jožica Puhar in Igor Umek, ki sta precej pomagala pri prvih korakih tovarne. PRVOMAJSKO SREČANJE NA LISCI LISCA — Občinska organizacija SDP Sevnica priredi v petek, 1. maja, ob 11. uri skupaj z vodstvom stranke prvomajsko srečanje in proslavo na Lisci. Slavnostni govornik bo predsednik SDP Slovenije dr. Ciril Ribičič, v kultumo-zabavnem sporedu pa bodo sodelovali igralec Polde Bibič, plesna skupina iz Krškega in ansambel zabavne glasbe. Povabite tudi svoje prijatelje in znance! v KRANJU SEJEM OBRTI IN PODJETNIŠTVA KRANJ — V času od 5. do 8. maja bo v prostorih PPC Gorenjski sejem odprt 17. mednarodni sejem obrti m podjetništva. Vabljeni! Pribežali bosanski begunci ifeiavcem Belta zmanjkuje za kruh Stavka v Beltu, od katerega je poleg 930 zaposlenih odvisno še nekaj tisoč življenj v črnomaljski občini V Črnomlju že postav-Ijajo šotore KOČEVJE, ČRNOMELJ — V četrtek, 23 aprila, okoli 9. ure zjutraj je v Kočevje prispelo šest tovornjakov z okoli 155 begunci muslimanske narodnosti iz vasi Srebrnica v bližini Zvomika. Namestili so jih v bivšem samskem domu SGP Zidar. Takoj ob prihodu jih je pregledal zdravnik, komandir policistov Mirko Ješelnik in Milena Lautar z občinskega štaba za civilno zaščito pa sta jih seznanila s pravili obnašanja v zbirnem centru. Pri sprejemu beguncev, ki so porabili za pot od Bosne do Slovenije skoraj ves teden, so sodelovali poleg članov občinskega štaba za civilno zaščito, kije bil koordinator, tudi člani Karitas, Rdečega križa in Centra za socialno delo Kočevje. Na pomoč so priskočili tudi člani muslimanske skupnosti iz Kočevja. Črnomaljski zbirni center za begunce v nekdanji vojašnici so v ponedeljek popoldan obiskali republiški minister za notranje zadeve Igor Bavčar, Bojan Ušeničnik, direktor republiške uprave za zaščito in reševanje, ter Milan Bogataj, poveljnik republiškega štaba za civilno zaščito. V Črnomlju so zbirni center za begunce odprli prejšnji teden, do torka se je vanj zateklo že 575 beguncev. Med njimi je več kot polovica otrok, 145 jih je mlajših od sedem let. Poleg beguncev v zbirnem centru se je pri črnomaljskih družinah prijavilo še dodatnih 52 ljudi, neuradno pa je njihovo število dosti večje. Ker v vojašnici nimajo več prostora za vse številnejše begunce, bodo v njeni okolici postavili 12 velikih šotorov, tako da bodo lahko sprejeli še dodatnih 300 beguncev. M. L.-S. in J. D. ČRNOMELJ — »Za delo hočemo plačo, ne miloščine!«, »Kruha, ne iger!«, »Preveč direktoijev, kilav Belt«, »Nočemo biti sužnji 20. stoletja!« To je le nekaj napisov s transparentov, s katerimi so začeli v torek, 21. aprila, stavkati delavci Belta, drugega največjega črnomaljskega podjetja. Stavka ni bila nikakršno presenečenje, saj je bila napovedana že v začetku aprila, če se stavkovni odbor ne bi uspel sporazumeti z vodstvom podjetja o desetih zahtevah. To mu torej ni uspelo, predvsem pa ni bila uresničena glavna zahteva stavkovnega odbora, ki je bila tudi povod za stavko: da morajo biti marčevske plače izplačane do 18. aprila. Izplačilo plač po kolektivni pogodbi, zmanjšanih za 20 odst. do konca preteklega tedna pa je med stavko postala tudi edina zahteva stavkovnega odbora, v katerem so bili tako člani svobodnega kot neodvisnega sindikata. Kot je bilo pretekli četrtek slišati na pogajanjih med vodstvom Belta in stavkovnim odborom, ki so jim prisostvovali tudi predstavniki občinskega vodstva, je delavce tokrat združla stiska in beda, saj je mnogim zmanjkalo denarja za avtobus in kruh. Tisti, ki zaslužijo manj kot 10 tisočakov, in takšnih je v Beltu precej, lahko le še životarijo. Morda tokratno izplačilo prejemkov niti ne bi izbilo sodu dna, če ne bi imeli v Beltu te-hv z izplačili plač že kar precej časa. Že v drugi polovici lanskega leta so imeli vsak mesec več stroškov kot prihodkov, tako da so morali »krpati« denar za plače tudi z drugimi sredstvi. V letošnjem letu pa so bile plače tako rekoč izsiljene s krajšimi spontanimi, nenapovedanimi stavkami, ki sojih nekateri sicer hoteli prikazati le kot zbore delavcev. Zanimivo je, da so člani stavkov- MIRNA — »Napačno bi bilo, da bi se zdaj obnašali kot veliki zmagovalci. Pogovarjati seje treba vedno, nastopati le z argumenti in protiargumenti, če se nočemo med seboj pobiti,« je pretekli četrtek na letni seji trebanjske občinske organizacije SDP na Mirni pozvala podpredsednica slovenskih prenoviteljev in republiška poslanka Sonja Lokar, potem ko je po dokaj evforičnih razpravah in čestitkah za izpeljano konstruktivno nezaupnico vladi Lojzeta Peterleta pojasnila poglede SDP. Lokaijeva je dejala, da so bili 2 leti ■■ zelo nenavadna stranka v opoziciji. Po- H udarila je, da so bili \ stranki karieristi, H »verniki., in zelo ustvarjalni ljudje in da jim za prvimi sploh ni hudo, žal pajnn je za drugo kategorijo ljudi, ki so zapu- \/ V stili stranko, ker so verjeli v utopično idejo. Lokarjeva se je pohvalila, da so prvi organizirali mirovništvo in ženske ter da so bili tudi edini, ki so podprli K x ..... »Vskupšči- ni ni bila zaustavljena desnica, ampak Slovenije Dobra novica za kmeta Dobro se še spominjamo rimskih sklepov, s katerimi je Evropska skupnost pritisnila na nekdanjo Jugoslavijo, tako da je odpra vila preferenčne (olajševalne) carinske stopnje in kar za šestkrat povečala izvozne prelevmane. Zato so slovenski rejci in z njimi vsa mlada država Slovenija lahko toliko bolj Veselinoviče, da je naša država dobila velik izvozni kontigent z znižanimi prelevmanu V države Evropske skupnosti, predvsem na tradicionalno italijansko tržišče, bo Slovenija lahko izvozila 18.600 ton govejega mesa in živine, kar je tretjina nekdanjejugoslovanske kvote. Za polovico tega mesa in živine se bodo izvozni prelevmani znižali za 80 odstotkov, za polovico pa za 50 odstotkov, to pa je olajšava, ki jo naša živinoreja mora kar najbolje izkoristiti. Njena večja konkurenčnost bo gotovo vplivala tudi na razvojno usmeritev in prestrukturiranje slovenskega kmetijstva, ki ima najboljše naravne možnosti za živinorejo, dolgoletno tradicijo in velike investicije, zlasti v hleve. Preusmeritev v poljedelstvo, sadjarstvo in vinogradništvo, ki jo narekujeta novi položaj Slovenije in njena težnja po višji stopnji lastne oskrbe s hrano, ne bo živinoreje prizadela v tolikšni meri, če bomo izkoristili ponujeno priložnost Evropske skupnosti m / F.CAN j DEMOKRACIJA — »Po včerajšnji seji parlamenta se lažje diha« smo slišali iz ust trebanjskih prenoviteljev. Izrazili so upanje, da «bomo le prišli do take demokracije, ko ne bo nikogar strah povedati v kakšni stranki je.« Na sliki Sonja Lokar in predsednik SDP Trebnje Jože Tomažin. (Foto: P. P.) ta 1939, 1940,« je komentirala zadnje dogodke v slovenskem parlamentu Lokarjeva. Ali bo sprememba vlade prinesla boljše življenje delavcev, ljudi, je po njenem mnenju odvisno od tega, kakšna bo ta (nova) koalicija. Vsekakor SDP ne bo za nekakšen liberalni kapita- nega odbora zahtevali, naj vodstvo podjetja dobi denar kjerkoli, samo da bi bile plače do 24. aprila. Pripravljeni so bili tolerirati celo takšno žrtev, kot so obresti na sposojen denar. Hkrati pa so vodstvu oponašali 300 milijonov tolarjev kreditov, ki sijih je podjetje nakopalo v preteklem letu. Direktor Janez Kure, ki je, kljub temu da je v podjetju šele nekaj mesecev, moral slišati na račun zgrešenih naložb in poslovanja Belta marsikatero trpko, je dejal, daje prav najemanje kreditov v preteklosti zanj ena dobrih izkušenj. Nikakor si ne more privoščiti, da bi s kreditom kupil socialni mir v podjetju. To bi bila najslabša rešitev, ker bi se agonija le še • Kot so na pogajanjih povedali predsednik in podpredsednik občinskega izvršnega sveta ter predsednik skupščine, se sicer nimajo pravice vtikati v poslovno politiko Belta. Na občini tudi nimajo denarja za pomoč podjetju, ponudili pa so se kot posredniki pri finančni sanaciji. Opozorili so še, da seje tudi tokrat ponovila stara navada v Beltu, da odgovorni prepočasi reagirajo na težave, tudi zato, ker živijo v lažnem upanju na boljše čase. nadaljevala. Sicer pa je stavkovni odbor tudi opozoril, da bi moral, ko je postavljal svoje zahteve, vedeti, da Belt ni normalno podjetje. Je namreč v sanaciji in že vsaj eno leto pred stečajem, če ne celo pred likvidacijo. Zato je bila vsaka plača, kije bila izplačana v zadnjih mesecih, čudež in velik dosežek strokovnih služb. Po njegovem je stavka prišla ob najbolj nepravem času, ko je že kazalo, da so se začeli počasi izmotavati iz težav. Po petih urah pogajanj je vodstvo Belta predlagalo stavkovnemu odboru, naj poveča vrednost točke za marčevsko plačo za 22,5 odst., s tem pa bi plača zaostajala za kolektivno pogodbo za 40 odst. (doslej je zaostaja za 50 odst.), izplačana pa bi bila najpozneje do 30. aprila. Seveda so v vodstvu postavili tudi pogoj, da začnejo delavci 23. aprila ob 14. uri delati in delajo neprekinjeno do 1. maja. S tem bi se začel tudi postopni prehod na izplačilo 80-odst. plač po kolektivni pogodbi, seveda pa bi bila naslednja plača odvisna predvsem od dosežene realizacije in stroškov ter uresničevanja sanacijskega programa. Vendar se stavkovni odbor s tem ni strinjal. Po besedah njegovega predsednika Draga Mužeta so se o vseh drugih zahtevah pripravljeni pogajati pozneje, ne vztrajajo niti pri izplačilih razlik v osebnih dohodkih za januar in februar, zahtevajo pa 80-odst. pla- • STAVKA JE KONČANA — Tik pred zaključkom redakcije, v torek pozno popoldne, so nas iz Belta obvestili, da so našli za obe strani sprejemljivo kompromisno rešitev, s čemer je bila stavka končana. če. Tako so v četrtek, 23. aprila, ob 14. uri pogajanja prekinili, delavci so nadaljevali s stavko, naslednji dan pa naj bi se sestal upravni odbor podjetja, ki naj bi poskušal zgladiti razlike med pogajalskima stranema. M. BEZEK-JAKŠE POTRPEŽLJIVO ČAKALI NA RAZPLET — Bellovi delavci ki so svoje stavko vne zahteve omejili le na izplačilo plač po kolekti vni pogodbi zmanjšanih za 20 odst, so neprestano opozarjali tudi na to, da probleme v Beltu prepočasi rešujejo. Odločeni, da vsaj v tej zahtevi vztrajajo do konca, pa so takole mirno stali na tovarniškem dvorišču tudi tretji dan stavke, ko se je njihov stavkovni odbor pogajal z vodstvom. (Foto: M.B.-J.) Ko ne bo strahu zaradi stranke Trebanjskim prenoviteljem je Sonja Lokar pojasnila stališča SDP —Strank ____izdatno podprla dr. Drnovška, pričakuje v vladi pomembne resorje I —Stranka, ki je ^ 1 Danes v Dolenjskem Sstu ližem, v katerem bi bil »delavec odstreljen kot divjačina«. Lokarjeva je še poudarila, da so edina stranka, ki ni ničesar podpisala, pri SDP pa so prepričani, da mora tudi beseda v koalicijskem partnerstvu veljati toliko kot v »velikem biznisu« oz. normalnem poslovnem svetu. Ker je 31 poslancev SDP (»ne zaradi strankarske discipline«) glasovalo za dr. Drnovška, to pa je bilo okrog četrtina vseh glasov zanj, se ne bodo zadovoljili s strateško nepomembnimi resoiji v novi vladi. P. PERC I na 3. strani: • V Adlešičih »na sončni strani« na 4. strani: • Nočejo biti na 7. strani: • Padajo venci in na 8. strani: • Knjige za vsako hišo na 9. strani: • Blišč in beda našega na 10. strani: • Pešačenje obujamo od mrtvih na 13. strani: • Usode izza rešetk na 14. strani: • Dolenjski derbi odločil na R. strani: • Stanovalci Šegove smo Y f/Mii 1» V drugi polovici tedna bo spremenljivo in deževno vreme. BOŠ VIDEL, KAJ DELA DEOLENJC — Pod tem naslovom bo danes ob 17. in 20. uri v novomeški športni dvorani prireditev, kijo pripravlja Lojze Slak, v celoti pa jo bo posnela tudi slovenska televizija. Iz dve uri trajajoče prireditve bodo nastaleitiri polurne oddaje, ki jih bomo na malih ekranih gledali vsako soboto ob 18,30 na I. mreži, ponovitev pa bo v nedeljo ob 12,30 na II. TV mreži Na sliki »Špico prireditve« so posneli na Trški gori Ob Lojzetu Slaku je še režiser prireditve Jože Kloboves. (Foto: J. Pavlin) estitamo za me* Bo Adria postala ponos tujcev? Novomeški parlament pričakuje takšno reševanje Adrie Caravan, da bo uveljavljena blagovna znamka ostala slovenska — Lani 72 milijonov tolarjev izgube NOVO MESTO — Problem novomeške Adrie Caravan seje po zaslugi poslanca Roberta Peterlina pred tednom spet pojavil v novomeški občinski skupščini. Peterlin je povedal, da proizvodnja trenutno sicer teče, da pa jim spet grozi ustavitev, ker ni dobav potrebnega repromateriala. Zanimalo gaje, kaj je novomeška vlada naredila za Adrio in kaj je s tako imenovano slovensko varianto reševanja Adrie. Vprašal je, če so delavci krivi za slabo obračanje kapitala, o čemer je, kot so zvedeli, govor v analizi firme Eurofinance, ki naj bi pomagala Adrii Caravan. Ta analiza naj bi prav tako govorila, da Adrii svež kapital praktično ni potreben, ker ga ima dovolj. Podpredsednik novomeškega izvršnega sveta Andrej Kirm je skupščini povedal, da je vodstvo IMV očitno lagalo, da bo Adria International pomenila svež kapital. Med Adrio Caravan in Adrio International je bila že sklenjena pogodba, po kateri je dobila nova firma za 20 let v uporabo v Evropi uveljavljeno blagovno znamko Adria. Ustrezni organi zdaj preverjajo pogodbo in akte Adrie, šele potem pa naj bi bilo mogoče reči, kako naprej. Vse, kar se rešuje, pa se rešuje z vednostjo ustreznih republiških resorjev. Vsekakor so razmere dokaj neugodne. Po zaključnem računu za lani je imela Adria Caravan 72 milijonov tolarjev izgube ob 8 milijonih mark odpisanih terjatev Adriinim podjetjem v tujini. Vprašanje je, ali gre za zaresne odpise, kar naj bi med drugim ugotovile »inšpekcije«, ki so vzele pod drobnogled Adrio Caravan. Novomeška vladaje v zvezi z Adrio še v času stavke sprejela več sklepov. Blagovna znamka mora po njenem ostati v izključnem lastništvu in upravljanju v Adrii v Novem mestu. Zagotoviti morajo ustrezno upravljanje in vodenje Adrie Caravan in njenih firm v tujini. Ostati mora pretežni izvoznik. Njena slovenska podjetja morajo postati prava podjetja z vsemi funkcijami. Za tehnološke presežke morajo poiskati dodatne programe. Podjetja v tujini naj DRAŽJE OSKRBNINE V DOMU OSTARELIH NOVO MESTO — Dom starejših občanov Novo mesto je imel v prvih treh mesecih letos za skoraj 2,4 milijona tolaijev izgube. Predvidel je, da bi jo pokrili z znižano amortizacijo, z denarjem, namenjenim za občinski socialni program, in s podražitvijo cen z majem za 30 odst. Če bi prvi dve možnosti odpadli, bi morali dom podražiti za 60 odst. Novomeška občinska vladaje pristala na znižanje amortizacije ter sprejela sklep o 40-odstotni podražitvi oskrbe v domu s I. majem. S tem bodo cene oskrbe v novomeškem domu podobne kot v drugih domovih ostarelih po Sloveniji. Ali je podražitev zadostovala za normalno poslovanje doma, bodo preverili ob polletju. BEGUNCI V DOBOVI DOBOVA — 22. aprila dopoldne so v Dobovi sprejeli okrog 300 beguncev iz BiH. Med postankom na dobovski železniški postaji so beguncem, med katerimi so bili večinoma ženske in otroci, dali hrano, poskrbeli pa so tudi za nekatere podrobnosti glede nadaljnjega potovanja teh ljudi. Begunce, ki so iz Dobove z vlakom nadaljevali pot v Maribor, so obiskali predstavniki občine Brežice. bi se reorganizirala v generalne zastopnike, da bi se pocenila. Vse vitalne poslovne funkcije se morajo organizirati v Novem mestu. Adria potrebuje hitrejše obračanje sredstev. Če bi bilo tako, 15 do 25 milijonov svežega kapitala niti ne bi potrebovala. Vsekakor naj bi bilo doseženo, da bi slovenske banke spremenile svoje terjatve do Adrie v kapitalske vložke in s tem dobile vpliv na poslovne odločitve. Navsezadnje je bila Adria International, v kateri sije pariški partner priboril pravico veta, ustanovljena s tako majhnimi vložki, da bi jih zmogla tudi kakšna naša banka. Vladaje sprejela tudi sklep o kadrovski utrditvi Adrie na vseh ravneh ter o nujnosti izdvojitve iz IMV holdinga, od katerega ni nobenega učinka. - Novomeška skupščina je izvršnemu svetu ponovno naložila, da mora nare- diti vse in vključiti vse možne instrumente, da se Adria Caravan reši. V reševanju, kot si ga skupščina predstavlja, seveda podarjanje slovenske blagovne znamke tujemu partnerju nima mesta. Z .LINDIČ-DRAGAŠ ORGANIZATORJI STAVKE NA SODIŠČU? NOVON MESTO — Po podatkih, ki jih je na zahtevo novomeškega župana Marjana Dvornika zbral občinski sekretariat za družbeni razvoj, so imela novomeška podjetja zaradi splošne opozorilne stavke 18. marca za okrog 3,5 milijona tolarjev neposredne škode. Večinoma so ocenili, daje škoda nastala zaradi motenj v proizvodnem procesu. Župan z odgovorom ni bil zadovoljen. Podatki po njegovem niso popolni, od sekretariata pričakuje tudi podatke, ali je bila podana kakšna ovadba zoper sindikat ali direktorja podjetja. Oškodovanci, delavci kajpada, imajo namreč pravico, je opozoril Dvornik, da tožijo povzročitelja stavke oz. direktorja firme, ki je dovolil izklop elektrike in s tem onemogočil delavcem delati. Olajšave za mnoge družine Republiški sklad bo ponudil ugodna posojila, s katerimi bo moč poplačati neugodne kredite LJUBLJANA — Obeta se pomoč tistim, ki jih je potisnilo v hude stiske stanovanjsko posojilo, ki se je opzneje izkazalo kot skrajno neugodno; ponuja se jim namreč bolj ugoden kredit, ki bo prebrodil njihove težave. V javnosti je vznemirljivo odmeval obup posojilojemalcev, ki so zaradi sistema bančne revalorizacije, visokih obresti in usahle kupne moči zašli v past toliko neugodnih stanovanjskih kreditov, da jih niso mogli odplačevati. Njihovi protesti in prošnje so bili zaman, saj so bile kreditne pogodbe veljavne, pomoči pa ni bilo od nikoder, zato seje zdel njihov položaj brezizhoden. Privatizacija stanovanj je Stanovanjskemu skladu Republike Slovenije prinesla denar, s katerim bo zmogel ponuditi posojilo za poplačilo teh komercialnih stanovanjskih posojil. V ta namen bo dal sklad na voljo približno dve milijardi tolarjev. Na razpis za dodelitev teh kreditov, ki bo objavljen 4. maja in bo trajal tri tedne, se bo možno prijaviti s posebnim formularjem. Ta bo na prodaj na vseh slovenskih poštah. Poleg tega bodo v dnevnem tisku objavljeni tudi pogoji, pod katerimi bo možno najeti ta ugodna posojila, ki bodo mnogim slovenskim družinam odvalila težak kamen s srca. »Nekatere banke že nekaj časa uporabljajo takšen način obračunavanja mesečnih odplačil stanovanjskih kreditov, da posojilojemalec z mesečnim obrokom ne odplačuje niti realnih obresti, glavnice pa sploh ne,« razlaga Mira Becele, v.d. direktorja Stanovanjskega sklada,« torej na ta način dolga ne morejo odplačati. Nasprotno, posojilojemalci teh bank bodo dolžni vsako leto več! Nesrečneži bodo torej ostali večni dolžniki vedno večjih vsot, njihove dolgove pa bodo poplačevali še njihovi MELAMIN KEMICI KOČEVJE OBJAVLJA NA TOVARNA prodajo stanovanja v Kočevju, Turjaška 7, z zbiranjem pisnih ponudb 1. Stanivanje je v IV. nadstropju, meri 33,21 m2 in ga sestavljajo: — soba — kuhinjska niša — kopalnica z WC — predsoba — balkon klet 17,17 m2 3,20 m2 4,45 m2 5,13 m2 1,73 m2 1,53 m2 2. Izklicna cena je 600 DEM/m2, kar znese DEM 19.926 v tolarski protivrednosti po prodajnem tečaju pri STANOVANJSKO-KOMUNALNI BANKI na dan podpisa pogodbe, in se proda najboljšemu ponudniku. 3. Ponudnik mora obvezno vplačati varščino v višini 10% od izklicne cene na blagajni Melamina ali na ŽR št. 51300-720-1 -10878 in dokazilo o vplačilu varščine predložiti SPLOŠNO-KADROVSKEMU SEKTORJU, sicer ponudbe ne bomo upoštevali. Varščino bomo neuspelemu ponudniku vrnili v 3 dneh po opravljeni prodaji. 4. Kupec mora stanovanje v celoti plačati v 15 dneh po podpisu pogodbe, pri čemer se varščina šteje v kupnino. 5. Kupec plača prometni davek in stroške v zvezi s prenosom lastnine. 6. Pisne ponudbe bomo zbirali na naslov: MELAMIN, KEMIČNA TOVARNA, Tomiščeva 9, Splošno-kadrovski sektor, s pripisom »za nakup stanovanja«, 61330 KOČEVJE. 7. Dodatne informacije lahko dobite v SKS na tel. 853-133 int. 211 pri Mileni Klun. otroci. Če bi banke oblikovale mesečne obroke v skladu s posojilnimi pogodbami, bi morali biti obroki kar 2,8- do 3,6-krat večji! Šele v takem primeru bi kreditojemalci realno odplačevali tudi dele glavnice.« Po že zdaj znanih informacijah bodo posojila sklada obrestovana po 2-odstotni realni obrestni meri (R + 2-odstotni obrestni r); med kriteriji za dodelitev kredita bodo upoštevali tudi premoženjsko stanje prosilca in velikost njegovega stanovanja. »Pri Skladu bomo anuitete oblikovali realno. Zato bodo prve anuitete sicer večje, kot jih sedaj plačujejo najemniki kreditov pri omenjenih bankah,« razlaga Mira Becele. Srečni, da imajo mir in streho nad glavo V črnomaljskem centru za begunce iz BiH ČRNOMELJ — V torek pretekli teden so v prostorih nekdanje vojašnice v Črnomlju odprli republiški zbirni center za begunce iz Bosne in Hercegovine. V njem je prostora za 600 ljudi, vendar so ga napolnili v nekaj dneh. Po besedah Vladke Potočar s črnomaljskega Centra za socialno delo je zatočišče v njihovem centru do preteklega petka zjutraj dobilo 383 beguncev, od tega 28 otrok, starih do dve leti, ter okrog 200 otrok do petnajstega leta starosti. Nekateri med njimi so potovali z avtobusi 5 do 6 dni, zato je razumljivo, da so na cilj prispeli precej utrujeni. Ob sprejemu so vsakega zdravniško pregledali. Ker gre v Črnomlju za republiški center, je vse določeno z republike, tudi normativi za hrano. Odrasli dobijo na dan po dva obroka, od tega enega toplega, otroci pa še mlečni obrok in sadje. Vendar pa, tako vsaj zagotavljajo begunci, niso lačni, mnogi pa so srečni in hvaležni že, da so našli mir in streho nad glavo. Ker je življenjski standard teh beguncev veliko nižji, kot je bil pred • V metliški občini so do konca preteklega tedna evidentirali le 4 begunce iz BiH, ki so pri sorodnikih. Sicer pa bodo vse, ki se bodo zatekli v metliško občino, napotili v republiške zbirne centre. časom pri onih iz Hrvaške, so poleg dežurne službe Centra za socialno delo začeli dežurati tudi v skladišču Rdečega križa, ki je prav tako v prostorih bivše vojašnice. Tako lahko z oblačili takoj priskočijo na pomoč. Ker pa gre za zbirni center zaprtega tipa, so si begunci v centru organizirali skupno življenje ter razdelili delo pri pospravljanju, pranju, čiščenju, medtem ko jim hrano vozijo iz črnomaljskega hotela. Poleg beguncev v zbirnem centru je bilo konec preteklega tedna pri črnomaljskih družinah prijavljenih še okrog 60 beguncev iz BiH, ocenjujejo pa, daje bilo vsaj še toliko neprijavljenih. Okrog 10 beguncev je v črnomaljski občini še vedno tudi iz Hrvaške. M B -J (•ENTER* LJUBLJANA UŽIVAJTE V ŠIROKI PONUDBI GRADBENIH MATERIALOV: — okenske police iz marmorja — lepila nivedur POSLOVALNICA NOVO MESTO, BRŠL>JIN 2 _GRADI, IZOLIRAJ, OGREJ!_______ Ugoden nakup stanovanj na lokaciji ČARDAK črnor nomelj vam nudi begrad Belokranjsko gradbeno podjetje iz Črnomlja: — dvosobna stanovanja velikosti 54 in 66 m2 — izredni popust za gotovinsko plačilo — možnost prodaje na kredit — stanovanja vseljiva takoj Vse informacije na tel.: (068) 52-255 ali 52-217. OBVESTILO Mercator-Kopitarna Sevnica d.o.o. obvešča, da prodaja skladiščni prostor v velikosti 60 x 12 m na področju Žaqe d.o.o., Savska 24. Vse informacije dobite v Kopitarni na tel. (0608) 81-160. Licitacija bo 15. 5.1992 v prostorih Kopitarne. C , Naša anketa D Ima praznik dela še smisel? Spet je tu prvi maj, praznik dela. Prestal je lansko vladno in parlamentarno kritično presojo vseh naših praznikov in se obdržal. V zadnjih dveh, treh letih je sicer ostalo pri nas brez dela že okrog sto tisoč ljudi in skoraj še enkrat toliko jih dela v podjetjih, ki so bolj ali manj blizu stečaju. Delavci so odrinjeni na rob, kot že dolgo ne, in še nič ni videti, da bi bili deležni soupravljanja, ki gaje vpeljal razviti svet. V »svojih« tovarnah, za katere so se v mnogih primerih leta in leta odrekali pri plačah, da so napredovale, so bolj ali manj le še številke. Velikanska večina je za svoje delo slabo plačana, posebej spet v primeijavi v razvitim svetom, tako da kar tri četrtine slovenskih družin z dvema povprečnima plačama nima dovolj denarja za pokritje minimalnih življenjskih stroškov. V takem se veijetno marsikomu zdi praznovanje praznika dela nesmisel, drugim pa kot simbol boja za delavske pravice in delavske solidarnosti še smiselneje kot doslej. Tretji so nanj, na delavski rdeči nagelj v gumbnici, na prvomajske kresove in na obvezne izlete v naravo skoraj čustveno navezani in si tega tudi letos ne bodo pustili vzeti. Če drugega ne, pa so ti praznični in dela prosti dnevi priložnost, da se kaj postori doma, v hiši ali na vrtu, za kar vedno zmanjkuje časa, ali da se s kakšnim priložnostnim delom morda ulovi kakšen za najnujnejše potreben tolar. JANEZ KOLENC, vzdrževalec v KPD Dob z Mirne: »Zdaj, ko je delavec vse bolj odrinjen na rob družbe, se mi zdi, da je prvomajski praznik še toliko pomembnejši. Druženje delavcev ob tej priložnosti pa ostaja izraz delavske solidarnosti. Ne vem, zakaj naj bi to lepo tradicijo odpravili. Čas bo najboljši razsodnik, ali so se prvomajski prazniki izživeli oz. postali nesmiselni.« AVGUST FLORJANČIČ, kmet z Drožanja pri Sevnici: »Prav nič nimam proti prvomajskemu niti proti drugim praznikom. Za marsikoga so prazniki dnevi oddiha, za kmete in delavce, ki imajo kakšen kos zemlje, pa pogosto ne. Običajno je ravno takrat čas, da se postori to in ono na zemlji ali domačiji. Mislim, da v teh časih ne more biti nikomur nerodno, če je priden tudi ob praznikih. So pa tudi taki, ki imajo same praznike.« DUŠAN KINK, delavec iz Krškega: »Le zakaj prvi maj ne bi ostal praznik dela? To je delavski praznik in ne smemo ga gledati strankarsko. Praznujejo ga marsikje in ni razloga, da ga ne bi tudi v Sloveniji. Zdi se mi nesmiselno, da bi praznike ukinjali vsakič, ko pride nova oblast. Vsak naj se sam odloči, ali bo zraven samo pri prižiganju kresa ali bo zares praznoval. Postavlja pa se vprašanje, koliko ljudi si v teh časih sploh še lahko privošči kakšno praznovanje.« FRANC VAHČIČ, železničar iz Mosteca, Brežice: »Prvi maj je že star praznik in ga ni treba ukinjati. Za praznik se kurijo kresovi, igrajo godbe in je slovesno. To je delavski praznik. Naj bo nekaj delavcem na čast, saj vsi živimo od njih. Železničarji imamo sicer svoj dan, ampak prvi maj je tudi železničarski praznik. Kolikor je. Na ta dan ljudje več potujejo in mi moramo delati, da je promet nemoten.« < JOŽE PUNGERČAR, lončar z Gruče pri Šentjerneju: »Mislim, daje ta praznik lepa tradicija in če smo ga toliko let praznovali, naj ostane še naprej. To je praznik, kije za delavce najbolj «zapovedan« in z njim delavci nadrejene opozarjajo nase. Prišli so časi, ko bo prav ta praznik dobil še večji pomen in morda bo celo prepovedan. Na Javorovici, dolenjskem Rožniku, bo letos še posebej slovesno in mislim, da bo obiskovalcev še več kot prejšnja leta.« JANEZ DRAGOVAN, prodajalec s Svržakov pri Metliki: »Praznik dela postaja vse bolj delovni praznik, kajti prosta dneva prideta ljudem zelo prav, da doma kaj postorijo. Vse manj je proslavljanj z godbo, govori in nasploh velikim pom-pom. Gotovo tudi zato, ker se ljudje zaradi kriznih časov težko sprostijo in poveselijo. Posebno ni do veselja delavcem, ki so ostali brez dela. Seveda pa ne gre, da bi zaradi vsega tega praznik ukinili.« MLADIMOR PILJIČ, strojni tehnik v črnomaljskem Beltu: »Praznovanje praznika dela je še vedno smiselno. Nimamo pravice, da bi ga ukinjali, tudi zato ne, ker gre za mednarodni praznik z dolgo tradicijo. Seveda pa so dandanašnja praznovanja povsem nekaj drugega, kot so bila nekdanja. Zaradi težav ljudje niso najbolje razpoloženi. Največji paradoks pa bi bil, če bi ob prazniku dela veseljačili tisti, ki so ostali brez njega. Takih pa je veliko.« FRANC PRELESNIK, član republiškega sveta Zveze svobodnih sindikatov iz Ribnice: »Včasih so 1. maj obeleževali z odpiranjem novih tovarn, danes naj bi praznovali na način, ki bi odražal sam namen praznika. To smo v Ribnici poskusili že pred leti, pa ni zaživelo. Naš svet je predlagal, da bi letos 1. maj svečano obeležili. Nerazpoloženje, ki vlada med ljudmi zaradi težkega položaja, pa bo veijetno glavni razlog, da praznovanja ne bo.« IGNAC KARNIČNIK, upokojenec iz Kočevja: »Borci smo 1945. leta mislili, da smo dosegli cilj 1. maja. Veijeli smo, da proletarec nima domovine, verjeli v diktaturo proletariata in v tem smislu tudi praznovali 1. maj. Danes so naši ideali porušeni, mladina pa nima nobene vizije, ki bi jo spodbujala k praznovanju praznika dela. Praznik je izgubil svoj pomen.« CITRARJI, HARMONIKARJI! NOVO MESTO — V okviru glasbenega programa v Tednu dolenjskega cvička na vrtu hotela Kandija v Novem mestu bosta tudi srečanji ljudskih godcev — harmonikarjev in citrarjev. Harmonikarji se bodo predstavili v soboto, 16. maja, ob 17. uri, citrarji pa dan kasneje. Najboljši bodo prejeli praktič-ne nagrade. Vabljeni so harmonikarji in citrarji iz vseh koncev Slovenije. Svoje prijave naj pošljejo na naslov: Studio Sraka, p.p. 74, 68000 Novo mesto, informacije pa prejmejo po telefonu 068/23-174. mali dnevi cvička SMARJETA — Podružnica D ruš-tva vinogradnikov Dolenjske iz območja Škocjana in Šmatjete pripravlja za prvomajske praznike 1. £ in 3. maja pokušnjo svojih najbolje ocenjenih vin m domače hrane. Prireditev bo pred večnamenskim domom v Šmarjeti. Z NOVOMEŠKE TRŽHICt Zaradi praznika je bila tržnica zadnji ponedeljek spet prazna, zato smo prodajalce obiskali že v petek in zapisali cene nekaterim zanimivim *wrem: J*)121 12 do 14, čebulček 200, cvetača 130, jabolka 80—90, fižol 40, sadike zelja (20 v šopku) 50, hren 250, suho sadje 200, česen 300, smetana 300, sirček 200, čebula 80, koren 40, koleraba 50, slivovka 300, semenski krompir 40, krompir kifeljc1' 100, solata 150, rozine 300, orehova jedrca 800, jedilni krompir 40, motovilec 300, špinača 200, redkvica 0 tolarjev. V pokriti stojnici Sadja in zelenjave smo izpisali cene nasled-njim stvarem: pomaranče 89, limone 119, krvi 239, jabolka idared 112, mren 250, banane 92-129, lešniki «>0, čebula 66, česen 321 in zelje 67 tolarjev. O ^ • « v V o ej m is ca , ®^l-ŽICE — Na sobotni redni edenski sejem so prodajalci pripe-1® 1 Z18 do tri mesece starih in 16 starejših prašičev. Prvih so prodali ten 5° ‘l® 270, drugih pa 7 po teže *** 170 ,ola,iev kilogram žive . ^n,^e t0: v soboto bo običajen se-jemski dan. V Adlešičih »na sončni strani« Na prireditvi Kmečkega glasa v Adlešičih tekla beseda o razvoju demografsko ogrožene obmejne krajevne skupnosti — Dopolnilne dejavnosti_ ADLEŠIČI — Od leta 1955 do 1970 seje iz Adlešičev in okoliških vasi odselilo okrog 400 ljudi. Po letu 1975 seje življenje začelo vračati, a tako počasi, da demografsko ti kraji še vedno nazadujejo, kar dokazuje tudi zadnji popis, po katerem so imeli v krajevni skupnosti natanko 99 ljudi manj kot ob popisu 1981. Zato je razumljivo, daje bilo tudi na prireditvi z naslovom »Pri vas na sončni strani«, ki jo je preteklo soboto v Adlešičih pripravil Kmečki glas, največ vprašanj o pomoči demografsko ogroženim območjem. Nanje je odgovarjal minister za planiranje Igor Umek. Minister Umek je pojasnil, da so izdvojili območja ob južni meji, ki bodo za demografsko ogroženost dobila za 10 odst. več denatja kot ostali. »V Evropi so že davno spoznali, da kmetijstvo ne more vzdrževati samo sebe, posebno ne v odročnih krajih. Vendar smo pri nas poleg financiranja naložb v osnovno kmetijsko dejavnost namenili denar na demografsko ogroženih območjih tudi za dopolnilne dejavnosti v kmetijstvu. Toda od 5.000 programov, ki so lani prispeli na republiko z demografsko ogroženih območij, jih je bila • Na vprašanje enega od krajanov, s čim bi se bilo prebivalcem Adlešičev najbolj pametno ukvarjati, pa minister ni vedel odgovora. Po njegovem bi na to moral odgovoriti vsak zase. »Pobude morajo priti od ljudi. Ne moremo sijih izmišljevati v vladi, kot so počeli v preteklosti, in to na način, ki ni bil ravno najbolj pameten. Država lahko potem le pomaga pri uresničitvi idej,« je dejal Umek. Povedal pa je tudi, da so imenovali skupino strokovnjakov, ki bo šla v vasi in se z ljudmi, ki želijo investirati, pogovorila o podobi kraja, kmečkem turizmu ipd. Pogovori pa so že stekli z ministrstvom za notranje zadeve in ministrstvom za varstvo okolja. Slednje je pripravilo tudi že projekt zelene južne meje. polovica za naložbe v kmetijstvu. Denar pa smo odobrili le za vsakega desetega,« je pojasnil Umek. Iz črnomaljske KDO JE SEKAL NA TRŠKI GORI? NOVO MESTO — Na marčevski seji novomeške občinske skupščine je njen predsednik Matjan Dvornik predlagal, naj bi izvršni svet od GG Novo mesto zahteval poročilo o izvedenih posekih v gozdovih, ki so predvideni za vračanje po zakonu o denacionalizaciji. GG je odgovorilo, da v takih gozdovih ne sekajo, ampak izvajajo le nujna vzdrževalna in gozdnogojitvena dela. Dvornik s tem ni bil zadovoljen. Zahteva številke pa odgovor, kdo je sekal na Trški gori, v gozdu, kije v lasti župnijskega urada Sentpeter in v upravljanju GG. POSADILI SMO KROMPIR Šolska zadruga Lastovka je našemu razredu dodelila dolžnost, da skrbimo za krompir. Odločili smo se, da ga bomo kar posadili. Hišnik je s strojem izkopal jarke, fantje so potem raztrosili umetni gnoj, dekleta smo krompir posadila, fantje pa so z motikami zagrnili. Vsi smo bili veseli, da smo delo hitro končali. Posadili smo trinajst vrst krompirja. Malo smo se utrudili, vendar ne preveč. JELKA LEVAR 6.a, novin. krožek Vrabčki OŠ Artiče Kmetijski nasveti V koruzo nove herbicide Najprimernejši čas za setev koruze nastopi tedaj, ko se tla na setveni glo-‘n>, ki znaša 4 do 6 cm, segrejejo na 8 do 10°C. Torej smo zdaj v setveni rezom, ko je treba misliti tudi na varstvo posevka, saj se marsikatera pomanjkljivost ali napaka kasneje ne da več popraviti. V mislih imamo predam zatiranje plevela, saj bolezni in škodljivci pri nas k sreči še niso tako nevarni, kot so lahko v daljšem obdobju sejanja koruze v obliki monokulture. Na velikih parcelah brez herbicidov skorajda ne gre. Spomnimo naj na množično uporabo simazina, ki je pred leti toliko pomagal poljedelcem in Pnpomogel, da seje koruza tako uveljavila kot poljščina in krmna rastlina. 2daj so na voljo že boljši in manj škodljivi pripravki, kijih lahko uporabi-moJ>red setvijo ali po njej, pred vznikom ali po njem. i .^Potočene herbicide za korzo (primextra 500, primagram, lasso combi j£d ) lahko poljedelec uporabi pred setvijo ali po njej, toda pred vznikom. '~as “porabe je odvisen o talnih in klimatskih razmer. Če škropi na suhih * Dolenjske posevke koruze zadnja leta vse bolj ogrožajo trajne trav-*vrste plevela, kot so pirnica, pesjak, divji sirek. Te plevele se da učinkovito zatreti, če škropimo stmišča, ko so znova porasla s pleveli, s PHpravki, kot sta cidokor in boom-efekt. Veliko hvale je deležen tudi _Pvejši herbicid teli 75 WG, o katerem smo na tem mestu več že pisali. & pričakuje daljše sušno obdobje, je potrebno herbicid vdelati v tla. ,c ,ufl' to ni mogoče, daje dobre rezultate še škropljenje v času, ko imajo Prevelne rastline 1 do 2 lista. lin t P^Jedelec zamudi tudi ta čas, mora počakati, da imajo koruzne rastne 2 do 4 liste. Tedaj uporablja čiste dotikalne herbicide, kot so lentagran, ®*-"agran, harmony, ali pa kombinacijo dotikalnih in talnih herbicidov. Na-i i nej5a navodila je najbolje dobiti pri strokovnjaku, v vsakem primeru pa J treba dosledno in vestno upoštevali navodila, ki so napisana na embalaži. Inž. M. L. občine so lani predložili 53 programov, denar so dobili le za 6 projektov. Letos bodo konkurirali z okrog 70 projekti, tako da bi ves denar, kije na republiki namenjen za demografsko ogrožene, komaj zadostoval za črnomaljsko občino. Po Umekovih zagotovilih pa bodo dobili letos Črnomaljci iz tega naslova le okrog 29 milijonov tolarjev. Gre seveda za posojila, čeprav bi lahko dali tudi nepovraten denar, a se je izkazalo, da ljudje veliko temeljiteje premislijo, ali so naložbe zares upravičene in ali jih bodo zmogli, ako gre za kredit, pa četudi je še tako ugoden. Ta premislek je po Umekovem mnenju dober, saj iz časov, ko je bil kreditojemalec kralj, prehajamo v obdobje, ko bo kralj upnik. Vendar je opozoril, da denar za demografsko ogrožena območja ni edini, s katerim si lahko v odročnih krajih pomagajo pri razvoju, pač pa so lahko v veliko pomoč olajšave pri davku na dobiček, dohodnini. M. BEZEK-JAKŠE OBILO ŽABA VE — Na prireditvi Kmečkega glasa v Adlešičih kljub resnemu pogovoru z ministrom Umekom ni manjkalo tudi priložnosti za smeh in zabavo. Za to so poskrbeli Bratovščina mladih tamburašev pod vodstvom Silvestra Mihelčiča SL, domača folklorna skupina, Modra kronika ter etnografska skupina (na fotografiji). Slednja je skupaj že precej letnjene članice pa so ob polni mizi vso prireditev pridno opravljale ročna dela. Čeprav ne vadijo posebej, so tudi zapele, kar počno vedno, kadar se zberejo. (Foto: M. &-J.) S * * 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 Konj res ne spi? Ugotovitve vse pomembnejše vede o življenjskih navadah živali Za uspešno rejo je jrotrebno poznati tudi življenjske navade živali, zlasti če morajo živeti natlačene na manjšem prostoru, kot bi ga v naravi potrebovale. S tem se ukvarja posebna veda — etologija, ki v farmski reji vse bolj pridobiva pomen. Med drugim raziskuje tudi, kako in kdaj živali spijo ter kako to vpliva na prirast. Iz teh raziskav objavljamo nekaj zanimivih ugotovitev. Konj spi leže na boku, vendar največ 45 do 60 minut na dan. To je silno plaha žival, ki je v sebi ohranila prastrah pred sovražniki še iz časov pred udomačenjem. Le malokateremu človeku se je posrečilo videti spečega konja, četudi se je v hlev prikradel še tako tiho in neopazno. Ali čebele sploh kdaj spijo, ko pa v panju nenehno buči? Utrujena čebelica, ki ves dan brenči od cveta do cveta, se vsaj malo odpočije tako, da se umakne na rob satovja, kjer ni tolikšnega vrveža, in za nekaj časa zastane. Najbolje se odpočijejo tiste, ki zalezejo v prazne in počiščene celice ter tam spijo od sončnega zahoda do vzhoda. Vendar za vse tam ni prostora. Še na slabšem so mravlje, ki razen v zimskem času, ko zalezejo v globoke rove pod zemljo in tam otrpnejo, skorajda ne spijo. Podnevi se ravnajo po soncu, ponoči pa po luni in zvezdah, ter neutrudno delajo. Ne poznajo ne petka ne svetka, ne nedelje ne praznikov. Za trenutek včasih zadremljejo na poti, vendar jih tok spet naglo vzdrami in potegne za seboj. Zato pia si lev, kralj živali, ki se nima česa bati, lahko privošči po dvajset ur spanja na dan. Prebliski • Zaprti sestanki — zaprte manipulacije • Prostitutke sem vedno razumel, novinarskih »kurb« nikoli • Republika Slovenija je 7. marca prenehala biti takšna, kakršna nikoli ni bila: socialistična. • Poznamo oblast črnih in oblast rdečih, predvsem pa jezuitstvo obeh. • 21. januarja kini nam je preminila Demokracija še preden je zaživela ŠTEFAN KUHAR EN HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja mag Julij Nemanič Letos spet terenski ogled vinogradov Razpored strokovnih svetovanj po občinah Kot smo napovedali že v prejšnji številki, si bo inž. Jože Maljevič, svetovalec za vinogradništvo Kmetijskega zavoda Ljubljana, enota v Novem mestu, ogledal vinograde in se z vinogradniki na kraju samem pogovaijal o agrotehničnih ukrepih. Da bi se teh praktičnih strokovnih svetovanj udeležilo čimveč ljudi, objavljamo natančen razpored po občinah. Občina Novo mesto: obiski na terenu bodo naslednje dni: 13. maj, 3. junija 24. junija, 15. julija in 5. avgusta. Začetek ob 7. uri v Smole-nji vasi, naprej po dogovoru, prijave in informacije tel. 21-480 ob 11. uri Gričevje, nadaljevanje po dogovoru/tel. 21-480) ob 14. uri Škocjan, naprej po dogovoru (tel. 76-234). Občini Črnomelj in Novo mesto: terenski ogledi in svetovanje bodo: 15. maja, 5. junija, 26. junija, 17. julija in 7. avgusta; začetek ob 7. uri v Semiču, naprej po dogovoru (tel. 51-265) ob 11. uri v Žužemberku, naprej po dogovoru (tel. 87-007) ob 15. uri v Straži, nadaljevanje po dogovoru (tel. 84-602). Občini Novo mesto in Trebnje: ogledi bodo: 18. maja, 8. junija, 29. junija, 20. julija in 10. avgusta: ob 7. uri v vasi Kamenje, naprej po dogovoru (tel. 21-480) ob 9. uri v Mirni Peči, naprej po dogovoru (tel. 21-480) ob 13. uri v Trebnjem, naprej po dogovoru (tel. 44-942). Občini Trebnje in Sevnica: ogledi in svetovanje na terenu bodo: 20. maja, 10. junija, L julija, 22. julija in 12. avgusta; začetek ob 8. uri v Šentrupertu, naprej jx> dogovoru (tel. 44-942) ob 11. uri na Malkovcu, naprej po dogovoru (tel. 82-725). Ob 15. uri v Sevnici, nadaljevanje po dogovoru (tel. 82-725). Občinski svetovalci bodo v okviru tega plana upoštevali vaše želje in predloge glede kraja srečanja oz. ogleda, za vsakokratni obisk je lahko izbran drug kraj. Predloženi razpored terenskih obiskov bo doprolnila občinska svetovalna služba (na osnovi vaših predlogov za kraj obiska) s točnim časom in krajem obiskov v tistem dnevu. Štajerski del Brežiške občine: obiski bodo: 4. maja, 25. maja, 15. junija, 6. julija in 27. julija; začetek ob 8. uri na Bizeljskem, nadaljevanje po dogovoru (tel. 68-103 in 61-165). Bela krajina: občini Metlika in Črnomelj (brez Semiča): 6. maja, 27. maja, 17. junija, 8. julija in 29. julija; začetek ob 7. uri v Metliki, nadaljevanje po dogovoru (tel. 58-585) ob 14. uri v Črnomlju, naprej po dogovoru (tel. 51-265) _________ Občina Krško, vse razen pod-gorjanskega dela: obiski bodo: 8. maja, 29. maja, 19. junija, 10. julija in 31. julija; začetek ob 8. uri v Krškem, nadaljevanje po dogovoru (tel. 22-532). Občine Novo mesto, Krško in Brežice, jjodgorjanski del: obiski bodo: 1L maja, L junija, 22. junija, 13. julija in 3. avgusta; začetek ob 7. uri v Šentjerneju, naprej po dogovoru (tel. 42-169) ob 11. uri Gadova peč, naprej po dogovoru (tel. 61-165) ob 15. uri v Podbočju, naprej po dogovoru (tel. 22-532). Zaščiteno območje za krompir V dolini pri Pristavici in Zagorici pri Velikem Gabru so posadili na 10 ha za okrog 60.000 mark semenskega krompirja — Kako kmetujejo Kastelčevi?_ PRISTAVICA PRI VELIKEM GABRU — Letos so prvič kmetje iz Pristavice in Zagorice pri Velikem Gabru posadili 30 ton krompirja sort dezire, jerla in sante na 10 ha velikem zaščitenem območju. Direktor trebanjske zadruge inž. Drago Kotar pravi, da če seme, vredno okrog 60.000 mark, ne bo dalo za okrog 120.000 mark pridelka, se račun ne bo izšel. Zaščiteno območje, kakršnega poznajo tudi Gorenjci, pa pomeni, da bo republika dajala regres le še za krompir, posajen na takih površinah, ki morajo biti vssy 200 metrov proč od pridelovalcev merkantilnega krompirja, od koder prežijo viroze in druge bolezni. Tako žal ugotavlja tudi eden največjih pridelovalcev semenskega krompirja v trebanjski občini 59-letni Alojz Kastelic iz Pristavice, ki je lani posadil za SPET ZASEBNI VETERINARJI LJUBLJANA — Po več kot treh desetletjih bodo v Sloveniji spet lahko delali zasebni veterinarji- Leta 1959je bila namreč ukinjena zasebna veterinarska praksa in natanko tri desetletja ni bilo javne pobude, da bi jo obnovili. Pred tremi leti je bilo to narejeno in zdaj je pred skupščino predlog novega zakona, ki to dovoljuje in uzakonja. Po njem bo osnovna mreža javne veterinarske službe ostala (sestavljali jo bodo javni zavodi), zasebniki in podjetja pa bodo lahko ustanavljali veterinarske ambulante, postaje in klinike, seveda če bodo izpolnjevali stroge strokovne zahteve. Pomembna so določila, da zasebne veterinarske prakse ne bo mogoče opravljati poleg redne zaposlitve, da bo ustanovljena veterinarska zbornica in da bo veterinarska služba na področju higiene in epizooliologije še vedno zaupana le državnim ustanovam. To tudi pomeni, da bo veterinarska služba organizirana j« zgledu nekaterih uspešnih zahodnoevropskih držav, zlasti Danske, Italije in Nemčijč. okrog 20.000 mark semena, a nazaj ni dobil niti za seme. Alojz upa, da bo letos le bolje in ni jrosebno črnogled. Nič mu ni žal, daje kot šesti izmed osmih otrok ostal na kmetiji. Nekoč so pridelali okrog 1000 kg krompirja pa še nekaj rži in pšenice. Tik pred 1. svetovno vojno je vas pogorela. Namesto nekdanjih 15 hiš jih je zdaj 22. Kastelčevi pridelajo na okrog 4 ha okrog 100 do 120 ton krompirja. Še pred 2 letoma so pridelali okrog 40 ton igorja, kol kaže pa je zdaj igor zaradi bolezni dokončno odpisan. Kastelčevi v sodelovanju s strokovnjaki kmetijskega inštituta poskušajo z novimi sortami semenskega krompirja sante, pentland dill (lani so imeli opravka s sorto pentland squier) in že uveljavljenim dezirejem. Mimogrede: Kastelčevi redijo tudi okrog 40 glav živine, zato morajo kljub dobri strojni opremljenosti kmetije krepko poprijeti vsi v družini, tudi sinova Šlavko in Marjan, ki sta sicer zaposlena pri kmečki zadrugi. Pri Kastelčevih je tudi zbiralnica mleka. P PERC gospodinjski kotiček | Medsebojni vplivi zelišč A. Kastelic • Viroze (kakšni dve leti je največja nadloga krompirja bolezen ipsilon 2), kijih prenašajo uši, delujejo podobno kot aids pri človeku. Zaradi lažjega obvladovanja morebitne bolezni so potrebna zaščitena območja. Lani se je pokazala kot odporna proti virozi sorta sante, kot je ugotovil dr. Miloš Kos iz KŽK Kranj. V dokaz, da je s krompirjem v trebanjski občini hudo narobe, samo nekaj številk: pri KZ Trebnje pravijo, da je bila nerazumljivo nizka odkupna cena krompirja, čeprav je res, da je bila precejšnja ponudba zaradi zaprtega istrskega in dalmatinskega trga, kamor bi sicer naposled lahko prodajali, a je vprašanje, kdgj bi videli denar. Toda če upoštevamo, daje zadruga odkupila le 280 ton semenskega (včasih pa tudi 1000 kg!) in nekgj malega merkantilnega krompirja (nekdaj okrog 8000 ton), so stvari precej neobetavne. Odnosi med rastlinami so zapleteni in jih je včasih kar težko razumeti. Prilagojeni so podnebju, prsti in rastnim razmeram. Vsekakor pa si velja zapomniti nekaj primerov skupnega zasajevanja na vrtu, saj so se mnogi skozi več generacij izkazali za zelo koristne. Številne vrste iz družine košaric imajo učinkovite, ki odganjajo mrčes, kot so navadni vratič, veliki oman in beli vratič. To so tradicionalna razkužila in sredstva proti mrčesu v hiši in na vrtu. Že v predinkovskih časih so v Peruju med pridelke zasajali določene vrste ognjiča in žametnice, ki izločata iz korenin močan pesticid, ki uniči mnoge zemeljske zajedavce. Tudi krizanteme so pomemben vir pesticida. Za zdravje bližnjih rastlin v vrtu j>a skrbita rman in kamilica, ki krepita svoje sosede, izboljšujeta okus zelenjavi in vplivata na količino eteričnih olj v drugih zeliščih. Kot odganjalec mrčesa je prav gotovo pomemben česen. Njegovi močni žveplasti izločki krepijo in izboljšujejo vonj vrtnic in jih nekoliko varujejo pred črno pegavostjo. Zato je priporočljivo ujtorabljali česnove odpadke kot nasleljo okoli vrtnic. Vse vrste iz rodu lukov dobro vplivajo na sadno drevje in grmičevje ter krepijo večino zelenjave razen stročnic. Aromatična zelišča, kot so materina dušica, šetraj, dobra misel, ka-dulja in rožmarin pa dajo veliko nektarja čebelam in metuljem, odganjajo pa muhe in druge parazite. Priporočljivo jih je saditi k fižolu in grahu, ker jih čebele oprašijo. Koristni zelišči sta tudi hitro rastoči kapucinka in baraga. Zelo močno sredstvo proti mrčesu so listi pravega pelina in vinske rutice, ki odvračajo tudi krte in mačke, zaviralno pa vplivajo na mlade in slabotne rastline. Torej, ne pozabimo si ustvariti majhen hišni vrt, ko zasajamo zelišča! Okoli zelenjavnega vrta lahko naredimo obrobo iz trajnic, da nam ne bodo pri lopatanju ali spravilu pridelkov v napoto. Enoletnice, kot sta vrtni šetraj in ognjič, lahko gojite v vrstah ali polvrstah med vrstami zelenjave. HELENA MRZLIKAR DOLENJSKI UST 3 1 IZ NKŠIH OBČIN f"**™ i Hilli IZ NKŠIH OBČIN bi Podpora za krajevne programe 40 milijonov SLT NOVO MESTO — Za sofinanciranje izgradnje komunalnih objektov in cest v krajevnih skupnostih ter izdelave projektne dokumentacije je v letošnjem proračunu novomeške občine predvidenih 40 milijonov tolarjev. Od tega naj bi 25 milijonov razdelili za izgradnjo komunalnih naprav krajevnim skupnostim, v katerih je predpisano plačevanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Z 9 milijoni tolarjev naj bi sofinancirali cestni program, s po tremi milijoni pa urejanje pokopališč in komunalne objekte v vseh krajevnih skupnostih. V prijavi na razpis za ta sredstva, ki traja do 5. maja, morajo krajevne skupnosti najprej opredeliti pomembnost objekta za oskrbo prebivalstva oz. za življenje v krajevni skupnosti. Predračun stroškov mora biti narejen za ceste pri Cestnem podjetju, za komunalne objekte pa v Komunali ali v kakšnem drugem podjetju, ki je registrirano za taka dela. Navedeni morajo biti viri financiranja, posebej delež krajevne skupnosti, prispevki krajanov in drugih morebitnih sofinancerjev ter podatek, ali se za investicijo zbirajo sredstva s samoprispevkom. V poštev bodo seveda prišle le investicije, za katere je že ali bo pravočasno pridobljeno dovoljenje. Prednost bodo imeli objekti, ki bodo koristili več krajevnim skupnostim, ter krajevne skupnosti, ki so se že doslej izkazale z gradnjo objektov, sofinanciranih iz proračuna, in ki so zavzete pri odpravljanju ekoloških problemov. Sklad stavbnih zemljišč bo gradnje sofinanciral največ do 30 odst. investicijske vrednosti. Prednost bo dal izgradnji sekundarnega omrežja v naseljih, kjer že je ali gradijo primarno omrežje. Ostali komunalni objekti bodo iz proračuna sofinancirani s petino denarja. Za sofinanciranje iz proračuna lahko vsaka krajevna skupnost prijavi le eno lokalno cesto. Sama mora zagotoviti polovico potrebnega denaija, če je demografsko ogrožena, sicer pa celo 70 odst. Prednost bodo imele cestno manj razvite krajevne skupnosti, tiste, ki bodo zagotovile višjo lastno udeležbo in tiste, ki bodo urejale pomembnejšo cesto. Za urejanje pokopališč je predvideno polovično sofinanciranje iz proračuna, za gradnjo nove mrliške vežice do 35, za njeno obnovo pa do 30 odst. predračunske vrednosti. Posebna projektna skupina bo izdelala predlog razdelitve denarja do konca maja. Z.L.-D. TISOČ LASTNIKOV OROŽJA NOVO MESTO — V novomeški občini je več kot tisoč lastnikov orožja, med njimi so predvsem lovci. Pred dnevi so se ti jezili, ker so morali prinesti svoje orožje na pregled naravnost v pisarno sekretariata za notranje zadeve. Zakon pravi, da je potrebno orožje temeljito pregledati vsakih pet let. »Prejšnji pregledi so res potekali v krajevnih središčih, a se je pokazalo, da to ni najbolj poceni in uspešno, zato smo se letos odločili, da orožje pregledamo s strokovnjakom v domači hiši,« pove Marina Terček, vodja odseka za osebna stanja v sekretariatu za notranje zadeve. Komisija je ugotovila, daje orožje v nekoliko boljšem stanju kot prejšnja leta, vendar so še vseeno napravili 50 zapisnikov o orožju z napako. Vsi, ki niso dobili ustreznega potrdila o dobrem stanju svojega orožja, se bodo morali v času dveh mesecev zglasiti na sekretariatu in še enkrat pokazati svoje orožje. Če napaka ne bo odpravljena, komisija, lahko orožje zaseže in uniči. DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 2. maja, bosta odprti naslednji prodajalni živil: od 7. do 19. ure: • Trgovina CEKAR v BTC Javna skladišča v Bučni vasi od 8. do 20. ure: • PERKO, mini market na Otočcu Novo mesto, v nedeljo od 8. do 11. ure: • Mercator—KZ Krka, prodajalna Glavni trg 4 od 8. do 12. ure: • trgovina CEKAR v BTC Javna skladišča v Bučni vasi od 8. do 12. ure: • PERKO, mini market na Otočcu Višje najemnine Vlada je sprejela sklep o 42,8-odstotni podražitvi najemnin NOVO MESTO — Najemnine za stanovanja, ki so v lasti novomeške občine, bodo po sklepu občinske vlade s 1. majem dražje za 42,8 odst. Vladaje hkrati priporočila drugim lastnikom stanovanj v občini, naj najemnine podražijo za enak odstotek, da ne bi prišlo do prevelikih razlik. Stanovanjski odsek pri sekretariatu za varstvo okolja in urejanju prostora je sicer zahteval 102-odstotno podražitev že s 1. aprilom. Zahtevek je utemeljil s tem, da se stanovanjske najemnine niso zvišale že od lanskega oktobra, cene življenjskih potrebščin pa so od oktobra do marca porasle za 116,8 odst. Delež najemnin v revalorizirani vrednosti stanovanjskega sklada je padel na 0,92-odst. S podražitvijo bi poskočil na 1,98 odst., povprečna najemnina pa bi bila 70 tolarjev za kvadratni meter. Sekretariat za družbeni razvoj pa je ob pripravljanju predloga ugotovil, da je stanovanjska dejavnost v občini lani odlično poslovala. Neporabljenih je ostalo kar 22,5 milijona tolarjev oz. 8,7 milijona tolarjev, upoštevaje navodilo o črtanju amortizacije od prodanih stanovanj. Sredstev je bilo očitno več, kot je bilo potrebno za pokritje stroškov, zaradi česar naj ne bi podražitev bila utemeljena. Za povrh še ni znana metodologija, kako oblikovati najemnine. Da bi kasnejše podražitve najemnin vendarle ne bile prevelike, se je odločil predlagati omenjeno podražitev za 43 odst., kar je vlada potrdila. Bodo spomeniki zakonsko varovani? Skupščina je dala v javno razpravo osnutek odloka o razglasitvi naravnih znamenitosti, kulturnih in zgodovinskih spomenikov —Strah pred omejitvami NOVO MESTO — Da bo seja novomeškega občinskega parlamenta pred tednom ena težjih, seje dalo sklepati že po kak kilogram težkem gradivu zanjo in po dnevnem redu z vsaj 15 pomembnejšimi točkami. Pričakovanja so se uresničila. Seja seje zavlekla prek devete ure zvečer, sicer pa seje zaradi nesklepčnosti že začela z enourno zamudo. Največ razprave, včasih precej vroče, je bilo o osnutku odloka o razglasitvi naravnih znamenitosti in nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov v občini Novo mesto. Na končuje skupščina sprejela osnutek odloka in ga dala do konca maja v javno razpravo. Ta mora biti organizirana čim širše, posebno v krajevnih skupnostih, ki imajo največ znamenitosti in spomenikov. Od javnih medijev pričakujejo ustrezno predstavitev odloka, da bodo ljudje vedeli, za kaj gre. Kljub ojrozorilu, da gre za prek tisoč obvestil, je bil sprejet tudi sklep, da morajo biti vsi lastniki v osnutek odloka uvrščenih spomenikov pismeno obveščeni o kraju in času javne razprave. Skupščinska razprava je po posebnem sklepu del javne. Iz razprave pa je vela predvsem bojazen, da bo uvrstitev neke naravne znamenitosti, kulturnega ali zgodovinskega spomenika prinesla omejitve pri uporabi in obveznosti za lastnike. Predsed- nik skupščine Marjan Dvornik je celo menil, da bi morala prav zato stroka pridobiti soglasje lastnikov spomenikov in naravnih znamenitosti za uvrstitev v odlok. Alojz Zoran in še nekateri so menili, da bi več od odloka prineslo prosvetiteljsko delo strokovnjakov, ki naj bi ljudem razložili, kaj je spomenik, zakaj in kako je nekaj treba varovati. Niso dosti pomagale utemeljitve, da je vse to del identitete majhne države; da je odlok, ki ima podlago v zakonu, osnova za pridobitev kakšnega tolaija iz republike za obnovo; da v razvitih državah ljudi nič ne sprašujejo, ali so za to, daje nekaj njihovega spomenik, ampak se ljudje za to celo borijo, ker znajo to vnovčiti; da se Jovo Grobovšek že leta ukvarja s »prosvetiteljstvom«, itd. Očitna je bila tudi bojazen, da občina Nočejo biti Novomeščani Vsi krajani Smolenje vasi, Malega Slatnika in Male Cikave niso za priključitev k mestu _ NOVA OKREPČEVALNICA NOVO MESTO — Mačkovec dobiva novo okrepčevalnico. Jutri, v petek, 1. majajo bosta v ulici Pod Trško goro 1 odprla zakonca Romana in Marjan Jamntk. Okrepčevalnica se bo imenovala bistro Sonček. NOVO MESTO — Gabrje in Dolž sta poslej naselji z ulicami. Tako je po javni razpravi, kije le deloma spremenila prvotni predlog, sklenila novomeška občinska skupščina pretekli četrtek, ko je sprejela potrebna odloka. Pri poimenovanju, ki bo prineslo več reda tudi v oštevilčenje hiš, so v glavnem uporabili imena, kijih ljudje že uporabljajo za posamezne predele oz. imena, ki so jih predlagali tam živeči ljudje. Novo označevanje naselij in ulic ter zamenjava hišnih tablic bosta izvedena postopoma v dveh letih v breme občinskega proračuna. Gabrje je po novem naselje s 13 ulicami. To so: Loka, Šumeči potok, Trdinova pot, Gomile, Portoroška, K studencu, Kandija, Ruparjev dol, Ved-man, Kavče, Gospodična, Šmiškovci in PREMALO MNOŽIČNOSTI — Minuli petek je bilo na Srednji šoli zdravstvene in tehniških usmeritev tradicionalno občinsko šolsko tekmovanje »Kaj veš o prometu?«, ki ga že 33 let zapored pripravlja Občinski svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Udeležba je bila slaba, saj je na tekmovanje svoje učence poslala le polovica osnovnih šol V skupini 5. in 6. razredov so bili najboljši Marjan Kocjan iz Mirne Peči, Kristjan Zorko iz Škocjana in Marko Peterle iz Bršljina. V skupini 7. in 8. razred je najmanj kazenskih točk zbral Peter Hudoklin, ki bo novomeško občino zastopal na državnem prvenstvu 16. maja v Hrastniku. Zmagovalci so prejeli lepe nagrade, ki so jih prispevali pokrovitelji: Krka-tovama zdravil. Labod in Zavarovalnica Tilia. Pokroviteljica je bila tudi občinska skupščina Novo mesto. Tekmovanje so dobro izpeljali inštruktorji av-tošol Novo mesto. (Foto: J. Pavlin) s. Gabrska gora. Na Dolžu, v katerega so združili naselje Dolž in dele Zajčjeva Vrha pri Stopičah, Sel pri Zajčjem Vrhu, Pangrč Grma in tudi del naselja Vrhe pri Dolžu, pa je 12 ulic: Vinareber, Lipnica, Ravnica, Greben, Šolska cesta, Rebri, Jesenovec, Pušče, Kančendoi (na skupščini je bilo opozorjeno, da je pravilno Kančen Dol in bo zadeva še preverjena), Šmiklavž, Bukovče in Mrz-lavka. Z istim odlokom je bila vas Vrhe pri Dolžu preimenovana v Vrhe. V Otočcu je ukinjena Ulica žrtev fašizma, priključili sojo Dobravi, za novo naselje pa je uvedena nova. Skalna ulica. Iz dela Velikih Brusnic, Velikega Slatnika in Potov Vrha je bilo oblikovano novo naselje Križe. Ulice — Novi Ljuben, Stari Ljuben, Ljuben, Makute, Splavne, Vaško cesto, Gasilsko pot, Rasen — naj bi s sprejetjem posebnega odloka parlament določil tudi za Uršna sela. Šprejemanje odloka pa je bilo odloženo, saj del Birčne vasi, ki naj bi postal del Uršnih sel, spremembi nasprotuje. Odloženo je bilo tudi sprejemanje odloka o spremembah odloka o preimenovanju trgov in ulic v Novem mestu. Po njem naj bi naselja Mala Cikava, Mali Slatnik in Smo-lenja vas z istimi imeni priključili Novemu mestu. Vsi krajani niso za to, a pred sprejemanjem odloka v občinski skupščini naj bi vendarle skušali doseči dogovor v krajevni skupnosti. Priključitev bi dala možnost uvedbe ulic v teh naseljih vsaj v tistih delih, kjer so za to, in s tem prepotrebne preštevilčenja. Ostali bi še vedno lahko ostali pri starem. Odloženo je bilo tudi sicer nesporno preimenovanje Muhaberja v Žabjak in Livado ter romskega naselja Potočna vas v Brezje. Prav tako bo počakalo preimenovanje novomeške Šeidlove ulice v Frančiškansko oz. v Frančiškanski trg, kot je predlagal Jovo Grobovšek, delegati pa potrdili. Z. L.-D. odloka ne bo mogla izvajati. Osnutek v 20. členu namreč predvideva enkratno nadomestilo lastniku spomenika, ki bi mu varstveni režim bistveno spremenil uporabno pravico, oz. za škodo, ki bi nastala zaradi opravljanja dolžnosti strokovnih organizacij, v proračunu pa te postavke sploh ni. Tudi iz tega razloga je bilo precej pomislekov, daje seznam spomenikov in posebnega varstva vrednih naravnih znamenitosti predolg. Takšno je bilo tudi stališče odbora za družbene dejavnosti, od katerega pa se je več članov odbora distanciralo, češ da ne ustreza smislu razprave v odboru, daje gradivo obsežno, da pa je treba vse pomembno ščititi. Če je tega veliko, smo lahko le veseli, je dodal dr. Šribar. Dr. Leopold Kocutarje menil drugače: daje osnutek preobsežen in povsem nezrel, s spomeniki in mnogimi spominskimi območji NOB pa je tudi politično sporen. Mnenje ni ostalo brez odmeva. Prof. Vasja Fuis je opozorila, da so se še Nemci znali dvigniti nad ide-ološkost in so marsikaj ohranili vsaj kot opomnik, da se stvari nikoli več ne bi ponovile. Boris Dular pa je dejal, da so ga v šoli učili, da je bila pri nas narodnoosvobodilna vojna in socialistična revolucija. Čas bi bil, da že enkrat za vselej obračunamo s slednjo, za NOV se pa ve, kaj je. Menil je tudi, daje vnašanje ideološkosti v to področje napaka, prav tako ocenjevanje obšimosti gradiva prek tega, koliko denaija imamo sedaj za vzdrževanje. »Pokažimo zanamcem, da smo se zavedali, kaj imamo, da pa nismo bili dovolj bogati, da bi za to normalno skrbeli,« je zaključil Dular. Z. LINDIČ-DRAGAŠ BEGUNCI IZ BIH TUDI V NOVEM MESTU NOVO MESTO — Begunski val iz Bosne in Hercegovine je deloma pljus-nil tudi v novomeško občino, kjer na Otočcu in v hotelu Metropol še vedno biva tudi nekaj beguncev iz Hrvaške. Do torka je poiskalo zavetje pred vojno v BiH pri novomeških sorodnikih in znancih 174 beguncev, nekaj družin pa so poslali v begunski center v Črnomlju. Na občinskem odboru Rdečega križa jim zaenkrat lahko pomagajo le z oblačili, saj paketov s hrano zanje še nimajo. ŠOLA BO V MRZLI DOLINI NOVO MESTO — Seja novomeške občinske skupščine pred tednom je odpravila dilemo, kje bo stala nova novomeška osnovna šola, ki bo zgrajena tudi s pomočjo denaija občinskega samoprispevka. Sprejet je bil namreč predlog programskih zasnov za zazidalni načrt osnovne šole Mrzla dolina, po katerem bo nova osnovna šola zgrajena v Mrzli dolini, na koncu strnjene pozidave. Prostor Pod topom sredi naselja na Drski, ki so ga tudi preverjali v ta namen, naj bi zapolnili s stanovanji in potrebnimi javnimi programi ter dodatnimi parkirišči. Za pridobitev arhitekturne rešitve šolskega objekta in pripadajočih zunanjih površin bo razpisan javni natečaj. m.' wmm SAMO ŠE OGRAJA — Na cesti Soteska—Dvor, v prometnih obvestilih nekoliko nerodno imenovani cesta Kočevje—Črnomelj, je promet spel stekel Velikansko luknjo, kije v bližini gradu Soteska nastala zaradi drsenja tal, so delavci Cestnega podjetja zakrpali skoraj en teden pred predvidenim rokom, prav tako so že asfaltirali cesto v useku nad Krko. Promet je stekel v petek ob sedmih zvečer in Suhokrajinci niso več odrezani od Straže in Novega mesta, kjer si marsikateri služi kruh. Pri gradu sedaj montirajo cestno ograjo, na cesti proti Dvoru pa so v teku zaključna dela. (Foto: T. Jakše) Prvi maj na Javorovici Slavnostni govornik bo domačin Jože Penca V petek, 1. maja, se bo proslava na planini začela ob 11. uri. Parkirnih prostorov za osebna vozila in avtobuse bo dovolj. Iz Novega mesta bo prvi avtobus odpeljal ob 9. uri z glavne avtobusne postaje, ustavil pa se bo tudi v Kandiji. Prevoz bo stal 200 tolaijev tja in nazaj domov. Nekatere krajevne organizacije ZB so si že zagotovile tudi lasten prevoz z avtobusom po dogovoru s podjetjem »Goijanci«. Proslavo 27. aprila — dneva OF in zdaj tudi prvič novega državnega praznika, dneva upora proti okupa-toiju, bo začel s pozdravom predstavnik šentjemejske krajevne skupnosti kot domačin. Sodelovala bosta pihalna godba in šentjemejski oktet. Slavnostni govornik bo Jože Penca-Dečko, domačin iz Vodenic nad Kostanjevico, znani organizator OF pod Goijanci in nosilec Partizanske spomenice 1941. Od maja 1942 naprej je bil kot predstavnik krščanskih socialistov član Podokrožnega odbora OF za vse kraje pod Goijanci. Gostinsko oskrbo vseh gostov so tokrat prevzeli šentjemejski gasilci. Organizatoiji pričakujejo na Javorovici poleg domačinov, nekdanjih dolenjskih partizanov in borcev obeh prvih bataljonov naše pokrajine, aktivistov OF, kmetov, mladine, pohodnikov in članov teritorialne obrambe tudi dolenjske delavce. Srečanje v Gorjancih bo hkrati tudi počastitev Prvega maja, mednarodnega praznika dela. Območni odbor Socialistične stranke v Novem mestu je javno povabil svoje člane na proslavo 1. maja na Javorovico. Člane, znance in prijatelje vabi na Goijance tudi občinska konferenca Socialnodemokratske prenove. Ponavljamo pa »geslo« Zveze borcev za tokratno snidenje na Javorovici: pridite na prvomajsko srečanje vsi ljudje dobre volje! Tudi s kresovi pozdravimo drevi naše praznike! Duh Osvobodilne fronte naj nas brez vsakršnih strankarskih zdrah znova povezuje. Tudi zato nas Javorovica pričakuje odprtih rok. T. GOŠN1K Novomeška kronika PARKIRANJE — Novomeščan je nedavno pustil svoj avto na rumeno zarisanem parkirnem prostoru pred stavbo Komunale v Muzejski ulici. Ne iz zlobe zaradi prepričanja, da Komunalci sami sebi niso nič plačali, da bi bil ta prostor res njihov, ampak iz nuje. Ve se, daje problem s parkiranjem v Novem mestu vsaj v dopoldanskem času zelo velik. Ko je prišel po avto, je gospoda čakalo prijazno pisemce, da mu bodo zelo hvaležni, če v bodoče ne bo tam več puščal avta. Nehote stoijeno uslugo pa so mu hoteli zaračunati. Za brisalcem je bil namreč zataknjen tudi zelen listek, s kakršnim Komunala lahko zahteva plačilo parkirnine le na Glavnem trgu. S plačilom tako ni bilo nič, čeprav možakar ni ravno kakšen skopuh. NALEPKA — Ne prav čist avto in lepo vreme sta Novomeščana pripravila k sicer neljubemu opravilu pranja. Sredi dela mu je pritegnila pogled nalepka z oznako Slovenije. Bila je sicer enake velikosti kot tista, ki jo je sam nalepil, tudi črke SLO so bile prave, le s tistim, kar je bilo okrog nalepke, sam ni imel nič, namreč z napisom: Moja dežela v kateri je pizza San Sebastian doma. Najprej je šel gledat registracijo, če sploh pere svoj avto. Bilje pravi, le nalepko mu je kje sredi mesta očitno nekdo zamenjal. Nič strašnega. Se zdaj pa gospoda jezi vejica, kije v napisu ni, pa ime, ki diši po ne prav bližnjih krajih. Sicer pa tudi pizza ni ravno slovenska narodna jed. CENE — Da so cehe pri nas nemogoče visoke, že vemo, med nedavnim obiskom langenhagenškega pihalnega orkestra v Novem mestu pa smo za to dobili tudi tujo potrditev. Enemu od gostov je zadišala domača salama in novomeški znanec se jo je odpravil kupovat z desetimi markami v žepu. Salama je stala 20 mark, seveda preračunano v tolaije. Razlike kupovalec ni iztržil, saj ga gost, očitno vajen nemških cen, sploh ni pustil do besede in je vztrajal, naj obdrži drobiž. TAKSI — Dve številki nazaj je kronika priobčila prigodo argentinskega rojaka, ko je po dolgih letih prišel na obisk v domače kraje, z novomeškim taksistom K. Rodbina se je veselo hahljala ob pripovedovanju, da naj bi obiskovalec taksistu na zemljevidu pokazal, kam hoče, na koncu pa je po nekaj obvozih sam spoznal hišo po opisih, kijih je dobival v pismih v Argentino. Zadeva pa se je nepričakovano zapletla. V Novem mestu sta namreč dva taksista K. Ali res ne pozna Novega mesta, so prijatelji in znanci nagajali tudi taksistu Jožetu K., ki argentinskega Slovenca še videl ni. Za nehote in povsem slučajno stoijeno mu seveda velja kronistovo opravičilo. DNEVNIK — Za delo je danes težko, četudi je človek voljan dela. Zato je bil mladenič pred meseci vesel, da je lahko raznašal Dnevnik, čeprav je to povezano z zelo zgodnjim vstajanjem. Ce bi vedel, kaj ga čaka, bi si gotovo obrzdal svojo delovno vnemo. Ne le da sije poškodoval roko, ko je raznašal časopis z mopedom v času poledenelih cest, še sedaj, ko že mesec dni služi slovenski vojski, od raznašanja pa seje poslovil 20. februarja, zaman čaka na plačilo dela v zadnjem mesecu. Ena gospa je rekla, da pričakuje pocenitev elektrike, saj so se na Elek-tru očitno začeli ukvaijati z dodatno dejavnostjo. Kdor ima opravka na njihovi blagajni, lahko občuduje cele zaboje prekrasnih sadik paradižnika. TRIKRAT TEDENSKO NOVO MESTO — Zaradi zelo povečanega obsega dela v zvezi z osamosvojitvenimi predpisi (državljanstvo, zamenjava potnih listov, prometnih, vozniških dovoljenj) se je občinska vlada odločila v sekretariatu za notranje zadeve spremeniti uradne ure za neposredno poslovanje s strankami. Od L maja naprej bodo uradne ure samo ob ponedeljkih, sredah in petkih, ob torkih in četrtkih pa ne. Ob ponedeljkih in sredah so uradne ure od 7. do 17. ure, ob petkih pa od 7. do 15. ure. NOVA RAVNATELJICA NOVO MESTO — Vzgojno-varstvena organizacija Novo mesto ima končno spet glavnega vodjo. Potem ko novomeška občinska skupščina ni podprla ponovnega imenovanja dosedanje ravnateljice, se je na ponovni razpis javila Olga Jukič, dipl. pedagoginja-psihologi-nja, vodja strokovnega teama v VVO. Novomeški parlament je bil pretekli četrtek pripravljen z večino glasov dati soglasje za imenovanje Jukičeve na mesto ravnateljice novomeških vrtcev, organiziranih v VVO. Črnomaljski drobir KLAVNICE — Ko so na nedavni seji skupščine občine razpravljali o tem, kje naj bi bila v bodoče klavnica in ali naj bi sploh bila v črnomaljski občini, so kmetje vztrajali, daje iz občine ne dajo. Eden od kmetov je vztrajanje utemeljeval tudi s tem, da je nekdaj imela klavnico vsaka vas. Potem pa seje spomnil na današnjo realnost in nekoliko tiše dodal, daje, po pravici povedano, tudi danes klavnica ne le v vsaki vasi, ampak celo pod vsakim kozolcem. Inšpekcija tega ni slišala. HITROST — Seja, ki jo je imel pretekli teden občinski izvršni svet, je svojevrsten rekord. Medtem ko takšna se-WJa trajajo navadno po pet in več ur, je bilo zadnje končano že v eni uri. Res, da izvršni svet ni predelal vseh točk, »vzeli« pa so jih devet ali deset. Hvala za učinkovitost pa ne gre toliko izvršnemu svetu, ampak stavkajočim delavcem Belta, ki so skupaj z vodstvom Belta sklicali sestanek, na katerega je bila povabljena tudi občinska struktura. Zato so izvršniki morali končati en sestanek, da so lahko tekli na drugega. TRANSPARENT — Na enem od transparentov, ki so stavkali skupaj z pekovimi delavci, je pisalo: »Kruha, ne 'ger«. Ob pripombi, da bi lahko postavili tudi kakšno vejico, je eden od orga-nizatoijev dejal, daje za vejice zmanjkalo časa. Najbrž je res bolje, da ni bilo nobene vejice, kot da bi na primer pisalo: »Kruha ne, iger«. Sprehod po Metliki ------------------------ VSE VEČ JE METLIČANOV, ki se sprehodijo ob Obrhu, še do pred krat-*£1Iji zara^nem *n zametanem z odpadki, ki sojih odlagali krajani po bre-g°vih potoka, kjer je tudi metliško črpališče pitne vode. Zdaj je tam lepo, zahvala pa gre delavcem, udeležencem javnih del. Domačini trdijo, da bi bilo se marsikje potrebno zavihati rokave in Pljuniti v roke. ZA VELIKO NOČ je svoje kupce pnjetno presenetil Mercator, kije brezplačno ponujal s šunko obložene kruhke. Sprva so bili ljudje zmedeni, ko pa so okusili slasnost mesa in svežino kruha, so se udomačili in pospravili na prodajne in točilne mize nastavljeno, uala v novem prodajno-poslovnem K-u!ru ni hotela ^ostajati, da pa je ne hi kdo obsodil posnemanja, so dali v lončene posode kuhana jajca. Marsikdo seje pošteno nazajtrokoval in namalical. NA NEDAVNI SEJI IZVRŠNEGA SVETA je bilo ostro kritizirano podjetje Gostinstvo in turizem Metlika. Začetna hvala o izboljšani postrežbi se je sP'teYrgla v to, daje tam zaposlenih preveč ljudi, da se premalo trudijo privabiti goste m da niso resnične trditve o tem, o jim je lanska vojna odgnala goste “ * k® k“P denaija. Poznavalci razmer o trdili, da seje zgodilo ravno obratno: agresija jugoslovanske vojske na Slovenilo in pozneje na Hrvaško je napolnila hotelske sobe, restavracijo, kuhinja ho-1? ,ela krajina pa je kar dolgo časa hala izdatno hrano za slovenske teritorialce, nameščene v metliški občini. Trebanjske iveri IKENDI — VMigolici, na Selu pri lrni in okoliških vaseh zatrjujejo, da I« ° ■ no ces^°< ki jo je že pred tremi ‘ " Pn tamkajšnjem gasilskem domu vir I Zfme^sk' P'az, že zdavnaj popra-če bi se po njej pogosteje vozili pomembni občinski veljaki. Ti so si, M, občine V'ken<*e na drugem koncu SAMOLJUBNOST? — Mačka za- nnavka fr.;;..—:x______________ e avni stavki v Adrii Caravanu. Res-«pCn Vi0*30 Pa *e motamo pojasniti, da 1'.,“. ceva izjava, da nekateri samo-nn™11- v Preteklosti niso dovolj res-vzeli na znanje opozorila, naj se pri-na hude čase, nanaša na šefe in mirv h'š^ *°varn^kimi plotovi. Bo zdaj ■ S.VAK — Na seji trebanjskih prenoviteljev je Igor Slak potarnal, da Do- !st ne P'še kaj dosti o njihovih odbornikih v občinski skupščini, in pi-„° dodal, daje bolj zanimivo tisto, kar °98aJ® v okolici Laknic. Podpred-m^.SDP in dolenjska poslanka v pubhškem parlamentu Sonja Lokarje na take kritike odgovorila, da sta Do-njski list in Studio D delala profesio-H n<); da pa je pač treba znati narediti ■ ®°dck. Koordinator SDP za Dolenj-l’ln “e*° krajino Jože Florjančič seje Pnaružillemu mnenju in povedal, da se P Uobno po nepotrebnem razburjajo nabirki- demokrati, če je v časopisu le ■ aksni strani beseda o SDP, čeravno J o dejavnosti SKD več prispevkov na straneh iste številke. Upajmo, da ne °kdospet po teh iverih dobil ošpic! f J^EvENTIVA — Na taistem se-n^l-Jedože Tomažin, po vsej veriet-st' novi šef trebanjskih prenoviteljev, Pojasml, zakaj je bil na javni tribuni o alm samoupravi, ki sojo pred časom P 'Pravil, trebanjski krščanski demoni ’’zaradi česar naj bi ga ošvrknili v . ' °mažin mneni, da na omenjeni riDuni niso nič udrihali čez SDP, ker se ih^red zhorom predstavil predsedniku .noraobCih in prvaku SKD ,vanu Bj? J u> ki je razlagal novosti. IZ NKŠIH OBČIN IZ NKŠIH OBČIN Čistilna naprava ne bo poceni Da ne bo Lahinja postala mrtva reka ČRNOMELJ — Mnogi Črnomaljci, predvsem pa ribiči, velikokrat opozaija-jo, da morajo v Črnomlju pohiteti z gradnjo čistilne naprave. Odplake, ki se iz kanalizacije zlivajo naravnost v Lahinjo, in to prav v središču mesta, so namreč pod Vojno vasjo že popolnoma uničile vodno rastlinje, precej slabo pa kaže tudi ribam. Na oddelku za družbeni razvoj pojasnjujejo, da pomeni gradnja črnomaljske čistilne naprave zelo velik zalogaj, tako glede na obseg del kot na potrebna sredstva. Po ocenah naj bi naložba veljala 7 milijonov 260 tisoč DEM, zato bo potrebna tudi širša družbena pomoč. Samo za primeijavo pa podatek, da je v letošnjem občinskem proračunu za celotno cestno in komunalno dejavnost namenjenih le 660 tisoč DEM. Sicer pa je izvršni svet konec lanskega leta sprejel sklep, da morajo pospešiti pripravo za pričetek gradnje in program skrajšati od treh na dve leti. V letošnjem letu naj bi končali prvo fazo gradnje, ki bo veljala 80 milijonov tolaijev, denar pa bi zagotovili iz občinskega in republiškega proračuna, od prodaje občinskih obveznic, s krediti, vključili pa bi tudi program javnih del. Vendar bo naložba letos normalno stekla le, če bo predvideni denar tudi v resnici zagotovljen. ZA POMOČ BEGUNCEM IZ BiH Slovenska in Škofijske Karitas Ljubljana, Koper in Maribor so se preko župnijskih Karitas vključile v pomoč beguncem iz BiH z delitvijo hrane, obleke, otroške hrane, plenic, higineskih potrebščin idr. Vabimo vse, ki želijo podrepti našo pomoč, da denarne prispevke pošljejo na ŽR: SLOVENSKA KARITAS: 50100-620-133 05 1140116-623903 ŠKOFIJSKA KARITAS LJUBLJANA: 50100-610-133 05 1140116-624004 ŠKOFIJSKA KARITAS KOPER: 50100-620-112-80700 1430-16900-6 ŠKOFIJSKA KARITAS MARIBOR: 51800-620-00016 05- 1259113-26003 Šk ikofijska Karitas Ljubljana bo izbirala letno obleko, perilo in obutev (moško, žensko in otroško) v sredo 29. aprila, od 9. do 17. ure na dvorišču Župnije Ljubljana—Dravlje, Vodnikova 279. Slovenska Karitas KRVODAJALSKA AKCIJA TREBNJE — Občinska organizacija Rdečega križa Trebnje vabi krvodajalce na odvzem krvi: 4. maja bo v Domu kulture v Mokronogu, 5. maja v trebanjskem zdravstvenem domu in 6. maja v mirenski osnovni šoli. Ta največja solidarnostna akcija bo v vseh krajih potekala od 7. do 13. ure. Sanirane lipe pri Treh farah V gradaškem grajskem parku pa se je nekoliko _______zataknilo_________ METLIKA — Pred kratim je podjetje Tisa d.o.o. iz Ljubljane saniralo divje kostanje in štiri lipe pri Treh farah v Rosalnicah. Na dveh lipah so opravili temeljitejše posege, sicer pa na vseh očistili trohnobo, odstranili suhe veje, skrajšali vrhove, oblikovali krošnje in drevesa pognojili. Mira Ivanovič, ki je v okviru novomeškega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine vodila dela, je pohvalila krajane, ki so pomagali pospraviti odpadne veje, gasilce, ki so okrog gasilskega doma zasadili manjkajoče divje kostanje ter Zelene Metlike. Park pri Treh farah je tako po njenih besedah postal krajinsko kvaliteten prostor. Prav zaradi pomoči prebivalcev pa so delo končali prej, kot so načrtovali, tako da so sanirali še lipo v Bojanji vasi, v katero je pred leti udarila strela. Tudi tu so priskočili na pomoč krajani. Pretekli teden pa so pričeli s sanacijo dreves v gradaškem grajskem parku, kjer naj bi sodelovali skupaj z javnimi deli. Da bi delo steklo po konzervatorskem programu, so morali najprej posekati nekaj večjih smrek. Na žalost je moral pasti tudi hrast z obsegom 2,60 metra, ki so ga nameravali pozdraviti, a gaje očitno že pred njimi nekdo želel podreti. Vendar so kon-zervatoiji z na pol končanim delom morali prekiniti, ker javna dela niso stekla tako, kot so načrtovali. Po zagotovilih občinskega vodstva bodo javna dela kmalu spet stekla, tako da bo Tisa zaključila sanacijo, ki je bila, tako kot tista pri Treh farah, prijavljena pri republiškem ministrstvu za kulturo, ki je namenilo tudi denarno pomoč. M.B.-J. liiiiit E Pomoč naj ne ostane le na papirju Za črnomaljske invalide premalo poskrbijo v podjetjih, kjer so jih za invalide naredili — 800 članov v devetih društvih in zvezah ČRNOMELJ — Na večkratno pobudo liberalno-demokratske stranke je prišlo med delegate skuščine občine gradivo o varstvu invalidov v črnomaljski občini. Vendar je bilo slišati, naj takšna poročila ne bodo sestavni del sej skupščine, obdela naj jih izvršni svet, skupščina pa naj ostane, kar naj bi v resnici bila, torej zakonodajni organ. Seveda se vsi s tem niso strinjali, ki sicer jedrnatega gradiva pa se po prepričani, da mora skupščina spregovoriti tudi o vsakodnevnih problemih, ne le o visoki politiki. Mnogi namreč o življenju in problemih invalidov, ki v občini niso tako maloštevilni, vedo zelo malo. V liberalnodemokratski strani pa so vseeno menili, da bi poleg poročila morali prikazati tudi potrebe invalidov ter način reševanja problemov. Zaključ- OBRT UPRAVNIK OBČINSKIH STANOVANJ ČRNOMELJ — Tukajšnja skupščina občina je lastnica 224 socialnih in službenih stanovanj, za katera je morala najti upravnika. Ponudbo je dobila od štirih izvajalcev stanovanjskih storitev, ki so registrirani za te namene, in sicer od Obrti, Stanovanjske zadruge Be-grad, RA/PO, d.o.o., in Iskre Semič. Ker je bilo za izvršni svet sprejemljivo, da skrbi za občinski stanovanjski sklad le en upravnik, seje odločil za Obrt, kiji je vzdrževanje stanovanj osnovna dejavnost. KMETJE O NOVI KMETIJSKI ZADRUGI ČRNOMELJ — Po novem zakonu o zadrugah se morajo zadruge preoblikovati do 30. junija. Zaradi tega so bili te dni po vseh večjih krajih v črnomaljski občini zbori zadružnikov, na katerih so razpravljali o pravilih v kmetijski zadrugi, ki naj bi veljala po novem. Zelo zaželjeno pa je, da se kmetje-zadružniki tudi v prihodnje vključujejo v reorganizacijo kmetijske zadruge, saj bo predvsem od njih odvisno, kakšna bo ta njihova zadruga v prihodnje. njihovem mnenju še vse premalo upoštevajo in uporabljajo v vsakdanjem življenju. Podpredsednik izvršnega sveta Jože Strmec je pojasnil, da so težave, ker podatkov o varstvu invalidov ne le v občini, ampak tudi v republiki ne vodijo celovito, temveč na vsakem področju zase. Zato je težko dobiti celovito podobo. Po njegovih besedah bi bilo prav, ko invalidom ne bi očitali, da so breme družbe, pač pa bi morali apelirati na tiste, ki sojih naredili za invalide, torej na podjetja, da zanje bolje poskrbeli. V črnomaljskih podjetjih je namreč zaposlenih kar precej invalidov II. in III. kategorije (v Beltu 31, Iskri 22, Begradu 18, Gorenju 3, kmetijski zadrugi 2, Beti 6 in v Belsadu 1), a nikjer nimajo delovnih mest za novo zaposlovanje takšnih ljudi. Le v Beltu imajo akcijo za registracijo invalidskih delavnic, ki bi lahko začele obratovati še letos. V začetku bi lahko v teh delavnicah zaposlili le že sedaj v URE PRAVLJIC ZA OTROKE METLIKA — Maja in junija bodo v metliškem vrtcu in v podružnični šoli na Suhorju za otroke od 4. do 6. leta starosti, ki ne obiskujejo otroškega vrtca, ure pravljic in pesmic. V metliškem vrtcu pričakujejo otroke vse srede in četrtke v maju ter 3.,4.,10. in 11. junija od 8. do 1L ure. Na Suhoiju pa bodo ure pravljic vse torke in srede v maju ter 2.,3.,9. in 10. junija, in sicer ob isti uri kot v Metliki. V otroškem vrtcu priporočajo staršem, da pripeljejo svoje otroke in obljubljajo, da jim ne bo žal. Bo razvoj poslej bolj načrten? Pripravljen je razvojni projekt demografsko ogroženih območij v metliški občini — Še velike možnosti pri razvoju kmetijstva, a tudi turizma METLIKA — Skoraj vsa metliška občina je demografsko ogrožena. Izjeme so le občinsko središče in tri manjša naselja: Trnovec v KS Lokvica ter Gornje Dobravice in Geršiči v KS Dobravice. Celotno demografsko ogroženo območje je tudi v 10-kilometrskem obmejnem pasu. Vendar je bil dosedanji razvoj teh krajev precej nenačrten, čeprav so bili napisani razvojni programi. Zato so v Metliki pripravili obsežen razvojni projekt demografsko ogroženih območij v občini, ki naj bi pripomogel k skladnejšemu in hitrejšemu razvoju. Kar dve tretjini gospodinjstev na metliškem demografsko ogroženem območju je še vedno kmečkih, medtem ko je proizvodna dejavnost slabo razvita. Izjema so le Komet in Kolpa, d.d., v Rosalnicah ter TPV Podvozje na Suhorju. Večina prebivalcev je zaposlenih v Metliki, Črnomlju ali Novem mestu. Precej pereča je socialna problematika, na najslabšem pa so v višinskih naseljih, kjer je kar vsak deseti prebivalec materialno ogrožen. Poleg tega se število prebivalcev še zmanjšuje, vzroke pa je delno moč iskati tudi v slabi opremljenosti z infrastrukturo. Žal so tovrstne naložbe zaradi slabe poseljenosti in težkega terena zelo drage, denarja pa je vse • V metliški občini poudaijajo, daje na demografsko ogroženih območjih veliko možnosti za razvoj predvsem v storitveni in proizvodni obrti. Lani so občani na republiški natečaj za denar za razvoj teh območij poslali 28 projektov, katerih priprava je veljala 60.000 DEM, medtem ko je bilo na republiki odobrene le za 55.000 DEM pomoči. manj. Tako imajo v višinskih vaseh težave s pitno vodo, odvajanja od- Udorina ogroža cesto na Selu Ze tretje leto Mirna—Selo—Litija — Pretrgan elektroenergetski kabel se (zaradi zemeljskega plazu?) čedalje bolj ........—T< oži cesta ovornjaki uničujejo MIGOLICA — Na Mirni, posebej pa še v Migolici, kjer je doma, ter v Sajenicah, Migolski Gori in na Selu pri Mirni, v vaseh, ki spadajo v območje selskega gasilskega društva, Logarjevo Maro dobro poznajo. Pri tem GD je bila 4 leta blagajničarka, zdaj je približno toliko časa tajnica društva. V vseh akcijah, bodis da je šlo za napeljavo telefonskega omrežja, vodovoda ali za posodobitev cest, je bila Marija Logar v prvih vrstah de-lavoljnih vaščanov. Gasilci so si predvsem z udarniškim delom in prispevki zgradili leta 1989 na Selu nov dom, za katerega je podaril pripadajoče stavbno zemljišče zdomec Mirko Ilnikar, sicer doma v Sajenicah. V neposredni okolici doma pa gasilci in drugi vaščani iz teh krajev že tretje leto zaman opozarjajo (ne)odgovorne, da naj vendarle ukrenejo nekaj, da bi zaustavili propadanje ceste Mirna—Selo. »Tudi naš predsednik GD Srečko Križnik je opozoril številne naslove, kakšna škoda in nevarnost nastaja na tej lokalni cesti, a se žal ni še prav nič premaknilo na boljše. Še več: ko so navažali material na to udorino na cestišču, so nam utrgali elektroenergetski kabel. Težko otovoijeni tovornjaki, zlasti Gozdnega gospodarstva Marija Logar Brežice, ki vozijo les iz Dol, Gabrovke in drugih okoliških gozdov, cesto čedalje bolj uničujejo. Moram poudariti, da smo za posodobitev, za asfaltiranje te ceste veliko prispevali vaščani tudi iz svojih žepov. Veliko truda in prepričevanja je bilo potrebno, da smo to cesto vključili še v program krajevnega samoprispevka. »Ljudje pravijo, da za Tehtat’ sem pa res dobra,« razlaga Marija. Njen mož Jože pa doda: »To je bila glavna, republiška cesta. Trebanjci, ki so si naredili vikende na Čatežu, so se na moč trudili, daje namesto te ceste postala republiška cesta iz Gabrovke na Čatež, kije še zdaj makadamska. Na 5 km ceste Mirna—Selo še zdaj niso urejeni jaški za odvodnjavanje, čeprav nam jih obljubljajo pred vsakim občnim zborom. Pri migolskem mostu je poleti voda, pozimi pa led.Še sreča, da se doslej ni pripetila kakšna večja nesreča.« P. PERC Beltu zaposlene invalide, pozneje pa bi število delavcev lahko povečali, če bi bilo to moč glede na programe. Sicer pa so črnomaljski invalidi vključeni v vse invalidske organizacije ali društva, ki so organizirana v republiki, svoje podružnice pa imajo v regijah ali občini. Tako je v 9 društev ali zvez vključenih 800 članov, največ, kar 300, pa v društvo za boj proti sladkorni bolezni, kije prav letos zelo razširilo svojo dejavnost. Vsa ta društva dobivajo del denaija za svoje delo iz občinskega proračuna. Res pa je, daje tega denaija precej manj, kot je v finančnih načrtih društev. M. BEZEK-JAKŠE plak ni, ceste pa so, z izjemo odsekov Jugoije-Sela in Grabrovec-Bušinja vas, asfaltirane, a mnoge že potrebne popravil. Še najbolj urejen del gospodarske infrastruktuture so ptt zveze v naseljih, ki so vezana na metliško telefonsko centralo, medtem ko so s premajhno gradaško centralo velike težave. Vsaj glede elektrike se lahko pohvalijo, dajo imajo v vseh naseljih, razen v Kamenici. In kakšne so razvojne možnosti demografsko ogroženih območij? Precejšnje so zlasti v kmetijstvu in turizmu, v slednjem seveda pod pogojem, da bo Kolpa postala simbol razvoja turizma in ne simbol državnosti. Sicer pa bi v višinskih območjih lahko zasadili okrog 100 ha intenzivnih nasadov jablan, hrušk, breskev in jagodičevja. V ravninskem obkolpskem delu pa bi bilo moč še bolj razviti poljedelstvo in živinorejo, na vseh kmetijah pa tudi številne dopolnilne dejavnosti. Predvsem v KS Radoviča, Jugoije, Suhor in Gradac bi morali posvečati več pozornosti razvoju malih industrijskih enot ali enot proizvodne obrti z ekološko čistimi proizvodnimi programi. M.B.-J. TRIVIT, PRVA SLOVENSKA FIRMA V FRANCIJI TREBNJE — Trimo, ki proda na najzahtevnejših evropskih trgih, predvsem v Nemčijo, Avstrijo in Italijo, več kot polovico izdelkov, prodira tudi v Francijo. Tamkaj so, po besedah njihovega odvetnika, kot prvo podjetje iz Slovenije registrirali firmo Trivit. KRESOVANJE V ŠPORTNEM CENTRU TREBNJE — Danes, v četrtek, 30. aprila, bo v Športnem centru Vita v Trebnjem kresovanje v počastitev prvomajskih praznikov in prihoda meseca maja. S svojim programom bo nastopil oktet Lipa iz Trebnjega. V nadaljevanju prvomajskih praznikov pa se lahko vsi zainteresirani pomerite na internih teniških tumiijih, ki jih na vašo željo organizirajo v Športnem centru Vita v Trebnjem. Tri sestrice v otroškem vrtcu Zadovoljna mama ima nekaj novih idej METLIKA — Družina Prušče-vič je ena od dveh družin, ki imata hkrati v metliškem otroškem vrtcu kar tri otroke. Mama Biserka, ki je tudi članica sveta zavoda, je prepričana, da zaposleni v vrtcu naredijo največ, kolikor je v njihovih močeh. Svoje prepričanje podkrepi s tem, da njene tri hčerke, 5-letna Dina, poldrugo leto mlajša Ines in leto in pol stara Maja želijo v vrtec tudi ob nedeljah in praznikih. Pruščevičevi so se v Metliko preselili iz Kamanja onkraj Kolpe šele pred poltretjim letom. Toda Biserka, kije sedaj profesorica hrvaškega jezika v Žakanju na Hrvaškem, je kot dolgoletna pedagoginja že davno spoznala, koliko na boljšem so, Biserka Pruščevič ko zakoračijo v šolo, tisti otroci, ki so obiskovali otroški vrtec, od tistih, ki so ostali doma. Toda ko je želela zaupati v varstvo in vzgojo svojo prvorojenko, se je Biserka, kljub temu da so živeli na Hrvaškem in se jim še sanjalo ni, da se bodo kdaj preselili v Metliko, odločila za metliški vrtec. In danes ji ni žal. »Seveda nihče ni popoln, tudi metliški vrtec ne. Veliko predšolskih otrok ima težave v govoru, zato bi bilo zelo dobro, da bi imeli logopeda. Tudi na svetu zavoda smo bili soglasni, da je logopedske težave najbolje odpraviti čim prej, torej že v predšolski dobi. Pohvalno je, da so že v vrtcu uvedli tečaj angleškega jezika. Ne bi pa bilo napak, če bi oblikovali tudi skupine za gimnastiko, glasbo ipd., vodile pa bi jih vzgojiteljice, ki imajo za to smisel,« predlaga Pruščevičeva, vendar nikakor ne more tudi mimo težav, ki jih ima, ko želi svoja tri dekletca peljati na sprehod. »V Metliki ni niti enega parka ali javnega igrišča, kjer bi se lahko igrali otroci. Je res tako težko postaviti nekam nekaj igral?« sprašuje Biserka. M.B.-J. PRVOMAJSKO SREČANJE NA DEBENCU MIRNA — Tukajšnji nogometni klub in območni svobodni sindikat Dolenjske vabita 1. maja ob 11. uri na Debenc nad Mirno na tradicionalno, že 1L srečanje delavcev in občanov iz trebanjske in drugih dolenjskih občin. Lani, ko je bil slavnostni govornik predsednik predsedstva Slovenije Milan Kučan, se je zbrala na Debencu velika množica ljudi, letos pa so se po besedah prizadevnega mirenskega javnega delavca Darka Krištofa raje izognili, da bi zaradi že precej razburkanih predvolilnih časov posebej vabili na Debenec kot govornika kakšnega znanega slovenskega politika. ll lili IZ NKŠIH OBČIN IZ NNŠIH OBČIN KOČEVJE — V kočevski občini so letos namenili za subvencije in nadomestila stanarin blizu 5,7 milijonov tolarjev. Kot kaže, bo to premalo, saj so že v prvih treh mesecih letošnjega leta porabili preko milijon in 200 tisoč tolaijev. Mesečno subvencijo prejema povprečno 450 upravičencev, pri čemer ni izključeno, da so med njimi tudi taki, ki do nje niso upravičeni. Antun Gašparac z direkcije za stanovanjska vprašanja v Kočevju zatr- juje, da med tistimi, ki prejemajo subvencije, ni nikogar, ki bi denimo stanoval sam v dvo- ali večsobnem stanovanju. Pri tem pa ne izključuje možnosti, da se podatki, s katerimi razpolagajo, ne ujemajo z dejanskim stanjem. Upravičence do subvencije sicer določajo v sodelovanju s Centrom za socialno delo Kočevje, nadzora nad upravičenci pa dejansko ne morejo izvajati. »Pri tako velikem številu upravičencev do subvencij ne moremo vsak mesec sproti preverjati, koliko družinskih članov je upravičenec prijavil in koliko jih v stanovanju dejansko živi, prav tako pa tudi ne dohodkov, ki jih upravičenci od subvencij prejemajo,« odgovarja Antun Gašparac na očitke tistih, ki menijo, da bi bilo potrebno poostriti nadzor nad dodeljevanjem subvencij. Takšen nadzor bi uspešno lahko opravljale le socialne inšpekcije. Republiška zakonodaja predpisuje, da se subvencije in nadomestila KOČEVJE — Na zadnji seji kočevskega izvršnega sveta, kije bila 21. aprila, so člani izvršnega sveta sklenili, da bodo novi pravilnik o dodeljevanju službenih stanovanj v občini Kočevje posredovali v sprejem občinski skupščini. Republiški zakon takšnega postopka ne predvideva, izvršni svet pa se je tako odločil na podlagi izkušenj iz preteklega leta, ko je zaradi zapletov okoli dodeljevanja službenih stanovanj skoraj padla občinska vlada. V preteklem letuje razdelitev osmih stanovanj na Trgu zbora odposlancev, ki sojih razdelili na podlagi pravilnika dodeljevanju kadrovskih stanovanj v občini Kočevje, sprejetega od kočevskega izvršnega sveta, sprožila plaz nezadovoljstva in kritik med tistimi skupščinskimi poslanci, ki so menili, da je za sprejem omenjenega pravilnika lahko pristojna le skupščina. Rezultat večmesečnih razprav je danes šest praznih službenih stanovanj. Med njimi so tudi štiri stanovanja na Trgu zbora odposlancev, ki jih izvršnemu svetu ni uspelo prodati, prazna pa so že približno eno leto. Da bi občinska službena stanovanja lahko razdelili, je izvršni svet ponovno pripravil pravilnik, ki pa se od predhodnega bistveno ne razlikuje. Med upravičenci do teh stanovanj tudi tokrat ni kadrov iz gospodarstva, najpomembnejša novost pa je v tem, da glede starosti upravičencev ni več nobenih omejitev. Višina najemnine za ta stanovanja še ni znana in jo bo morala določiti skupščina, saj se izvršni svet ni strinjal s predlogom, da bi bila za 20-odst. višja od neprofitnih najemnin. Skupščini pa so prepustili tudi odločitev o tem, kaj se bo zgodilo z upravičenci, ki bodo stanovanja dobili, potem ko se bodo upokojili. V pravilniku je namreč določeno, da se Šola ogledalo gospodarstva Dr. Peter Vencelj se je pogovarjal z ravnatelji sevniških osnovnih in posavskih srednjih šol ŠENTJANŽ, SEVNICA — »Tam, kjer je šolski prostor, ga je treba zapolniti tudi popoldne, saj osnovna šola presega zgolj izobraževanje otrok. Neprofitnost šolstva ne pomeni, da je šolstvo neekonomično, saj prispeva k pridobivanju znanja, kulture in vedenja. OŠ mora biti vpeta v svoj okoliš, človeka pa mora usposobiti, da bo lahko prestopil mejo na severu ali jugu,« je poudaril minister za šolstvo in šport dr. Peter Vencelj med svojim petkovim obiskom v sevniški občini. Najprej sije s sodelavcema ogledal osnovno šolo v Šentjanžu, kjer ga je ravnatelj Franc Bastardi seznanil z naložbo v dozidavo šole, za kar so jim pomagali tudi z republike. Dr. Vencelj sije tudi pred pogovorom z ravnatelji osnovnih šol sevniške občine in posavskih srednjih šol vzel čas za ogled največje šole v občini, OŠ Sava Kladnika. V.d. ravnateljice Anica Pipan je povedala, daje na šoli 1263 učencev in zaposlen 101 delavec, od tega 73 učiteljev. • Že 15 let ni realne amortizacije v šolstvu, zato tega denarja ni, pa bi ga krvavo potrebovali za krpanje dejavnosti oz. naložb. V pogovoru o mreži šol so prišle na površje različne dileme srednjih šol. V Krškem si belijo lase, kako napolniti oddelke, saj za vpis v kovinarsko smer in energetiko ni več zanimanja, računajo pa na 2 oddelka elektronikov (namesto enega) itd., bojijo se, da bodo morali zapreti dom učencev. Breži-čani imajo 77 učencev več. kot je razpisanih mest v 3 programih, sevniška srednja tekstilna šola tudi nima skrbi s pomanjkanjem učenk. Prej ko slej pa bo držalo, da je šolstvo ogledalo gospodarstva. Vencelj je dejal, da se zaveda, da so bili lanski štrajki odveč, dobro pa bi po njegovem tudi bilo, ako bi se vsi zavedali, kako težavno je prodreti z določenimi stališči v vladi, ki (, dr. Peter Vencelj šteje 27 ministrov. Poudaril je, da ni nič nespremenljivega, tudi standardi in normativi so spremenljivi, vendar se moramo izogniti balkanski navadi, da nekaj sprejemamo, česar ne bi mislili uresničiti. »Če bo več v skupnem Žaklju, bomo vsi skupaj delili. Kaj pomeni plača učitelja oz. sistematizirano delovno mesto učitelja? Gre za celotno delo in življenje šole. Nehajmo z drobnim računanjem in seštevanjem, ampak dajmo učiteljem pošteno plačo za primerno opravljene obveznosti! Plača je mišljena kot nagrada za celoten projekt: gre nam za boljšo šolo!« je rekel dr. Vencelj. Ravnatelji so opozorili na vse bolj očitno pereč problem, da je iz dneva v dan več učencev, ki si ne morejo več privoščiti toplega obroka hrane, in da so učenci lačni. Zato bi morali sistemsko rešiti to vprašanje, da bi vsak slovenski šolar dobi vsaj en topel obrok. Dr. Vencelj je s tem soglašal, dodal je le, da mora biti to socialna intervencija, ne pa šolski denar. Toda marsikdo težko dojame, za kako velik sistem gre, saj šolstvo zaposluje okrog 32.000 ljudi, gre za okrog 500.000 otrok in samo za regrese gre letno okrog 500 milijonov tolarjev. Naložbe so tako v primerjavi s temeljnimi stroški pravi drobiž, a še tega ne zagotavljajo zlahka P. PERC SEVNIČANI 1. VSEEKIPNI DRŽAVNI PRVAKI DOMŽALE — Ekipa 36 učenk in učencev sevniške osnovne šole Sava Kladnika, ki stajo vodila atletski trener Rafko Povhe in športna pedagoginja Danica Grahek, je v konkurenci 423 tekačev v Domžalah na Dnevnikovem krosu osvojila naslov prvega vseekipnega državnega prvaka za osnovne šole in prejela pokal republiškega zavoda za šolstvo in šport. Lii Je socialna politika pravična? Nad subvencijami ni učinkovitega nadzora — Vse večje število upravičencev in _____možnosti zlorab narekujejo potrebo po socialnih inšpekcijah stanarin pokrivajo iz občinskih proračunov. Po mnenju predsednika skupščine občine Kočevje dr. Mihaela Petroviča je_takšna zakonodaja nesprejemljiva. Če se bo namreč število subvencij podvojilo ali potrojilo, kar v sedanji težki situaciji ni nemogoče, občinski proračun tega preprosto ne bo prenesel. Ob tem se kočevski župan sprašuje, ali je takšna socialna politika sploh še pravična do vseh ostalih, pri čemer misli na tiste, ki si morajo vse plačevati sami. »Nad subvencijami nimamo nobenega nadzora,« pravi dr. Petrovič in meni, da bi socialne inšpekcije prinesle na to področje več reda in nedvomno preprečila zlorabe. M. LESKOVŠEK-SVETE r Odločitev prepustili skupščini Izdelan je novpravilnik o dodeljevanju službenih stanovanj — Bodo stanovanja ______končno lahko razdelili? — Izvršni svet je tokrat previdnejši bodo stanovanja podelila le za določen čas, kar pomeni, da bo lahko uporabnik službenega stanovanja nekdo samo tako dolgo, dokler bo opravljal delo, zaradi katerega mu bodo stanovanje dodelili. M. LESKOVŠEK-SVETE DARILO GOZDARJEV KOČEVJE — Nedavno tega so delavci GG Kočevje zasadili okoli 90 lip vzdolž obeh strani ceste, ki vodi od križišča med Ljubljansko in Mahovniško cesto v smeri proti gozdarskemu domu na Marofu. Navoz zemlje in izravnava zemljišča z nivojem ceste sta zahtevala veliko dela in truda, ki bi ga gozdaijem občani Kočevja najbolje poplačali tako, da ne bi uničevali drevoreda, kije svojevrstno darilo kočevskih gozdarjev mestu Kočevje, saj bo obogatil krajinsko podobo tega dela mesta. Drevored bo kmalu nudil prijetno senco tako sprehajalcem kot kolesaijem, ki se bodo napotili proti Marofu. AZALEA VABI V BOŠTANJ Člani biološkega krožka na boštanjski osnovni šoli smo se odločili, da bomo naredili tudi nekaj za turizem, saj bo prihodnje leto leto turizma. Ponosni smo na rastlino, ki se imenuje rumeni sleč ali Azalea porniča, saj raste samo na Dolenjskem. Še nekaj toplih sončnih dni in pokazala se bo v vsej svoji krasoti. Pri biološkem krožku smo se dogovorili, da bomo ob glavni cesti skozi Boštanj postavili kozolček s puščicami, ki bodo izletnike napotile v bližnji gozd do te čudovite rastline. Kar smo se dogovorili, smo tudi storili. Naš kozolček sedaj že stoji na križišču v Boštanju, mi pa veselo pričakujemo turiste. Če se želite naužiti čistega zraka in prijetnega vonja, pridite v mesecu maju v Boštanj, ne bo vam žal. POLONA ZUPANC 8. a, OŠ Boštanj Vsak strah pred ponovnim zaprtjem odveč Minister Janša obiskal Kočevsko Reko KOČEVSKA REKA — Na povabilo sveta KS Kočevska Reka je v torek, 21. aprila, obiskal tamkajšnje krajane obrambni minister Janez Janša. Na začetku pogovora je minister najprej orisal naše trenutno notranjepolitično stanje, potem pa je pozorno poslušal krajane, ki so znali povedati in vprašati marsikaj pikrega, predvsem na račun novi-naijev. Neobjektivno in žaljivo pisanje nekaterih novinatjev (navajali so pisanje v Delu), je dodobra razjezilo prebivalce Kočevske Reke, saj jim taki članki povzročajo materialno škodo in jemljejo ugled. Minister Janša je na te pripombe menil, da je proti novinarskim lažem edino zdravilo hitro in odločno demantiranje lažne vesti in nenehno dokazovanje objektivnega stanja. V nadaljevanju je tekla beseda o razvojni strategiji vseh uporabnikov prostora v KS Kočevska Reka. Specialna brigada Moris in podjetje Snežnik se programsko medsebojno odlično dopolnjujeta in njun delež pomeni glavni prispevek v razvoju tamkajšnje krajevne skupnosti. Krajani so se zanimali za rezultate dela posebne komisije, ki raziskuje zgodovino njihovega kraja, kolikšno je zanimanje in prispevek občine Kočevje za razvoj njihovega kraja, kakšni so nadaljni načrti in prispevki slovenske vojske in podjetja snežnik za izboljšanje življenjskih razmer prebivalstva. Na koncu srečanja je minister Janša posebej poudaril, da se v odprti Kočevski Reki marsikaj dogaja, predvsem pa pošteno in veliko dela. Prisotnim je zagotovil, da je kakršenkoli strah pred ponovnim zaprtjem nepotreben in odveč. Stari režim v teh krajih enostavno ni več mogoč. Z novimi programi, svežimi kadri in drugačnimi hotenji se Kočevska Reka uspešno vključuje v življenje Republike Slovenije. IVE STANIČ USTANOVILI KOMISIJO ZA POMOČ BREZPOSELNIM KOČEVJE — Pri občinski organizaciji Rdečega križa so oblikovali komisijo za socialno dejavnost. Število nezaposlenih na Kočevskem z vsakim dnem narašča in je po podatkih zavoda za zaposlovanje trenutno brez dela 21 odst. občanov, kar je precej več kot v občinah ljubljanske regije. Med 1300 nezaposlenimi je veliko družin, ko sta oba zakonca brez dela oz. niso deležne nobene pomoči ali denarnega nadomestila. Komisija za socialno dejavnost zbira hrano in oblačila. Od lanskega decembra do sedaj so razdelili 7 takšnih pomoči z 275 paketi, ki sojih prispevali Rdeči križ Slovenije in prijateljska občina Dolina pri Trstu. Za pomoč najbolj ogroženim družinam v ribniški občini skrbi tudi tamkajšnja Karitas. M. G-č REŠILI 6 ZAHTEVKOV ZA DENACIONALIZACIJO KOČEVJE — V kočevski občini imajo trenutno 34 zahtevkov za vračilo kmetijskih in gozdnih zemljišč. Ker je med njimi le deset popolnih vlog, zaenkrat predvidevajo, da gre skupno za zahtevke za vračilo okoli 800 ha zemljišč. V primeru šestih zahtevkov so ugotovitvene postopke že zaključili. Ker vračilo zemljišč ni bilo sporno, so bile med posameznimi strankami in Snežnikom iz Kočevske Reke, Mercatorjem — Kmetijskim gospodarstvom Kočevje in Vadbeno oskrbnim centrom Gotenica kot zavezanci sklenjene poravnave. O načinu vračila bo odločala komisija za denacionalizacijo že v prvih dneh maja. RIKO OSTAJA VEZAN NA RUSIJO RIBNICA — Čeprav je Riko že eno leto registriran kot holding z osmimi družbami, od katerih jih je šest v Ribnici, ena v Loškm potoku in ena v Ljubljani, družbe še nimajo svojih žiro računov, zato se posluje preko Riko Holdinga kot naslednika podjetja Riko. Na poslovanje družb nameravajo preiti s 1. julijem. Dve firmi ima Riko tudi v tujini, in sicer v Rusiji, kjer je lastnik firme le v višini 31-odst., in na Nizozemskem, kjer je lastnik polovice podjetja. Prav v tem trenutku pa ustanavljajo podjetje tudi v nekdanjem Riko-vem obratu v Brodu-Moravicah. Izguba jugoslovanskega tržišča je Rika močno prizadela, saj mu ni uspelo preusmeriti se na zahtevno zahodnoevropsko tržišče. Tako še naprej ostaja močno vezan na Rusijo, s katero pa ima težave, ker nima rednih poslov. Mesečni pritok plačil iz Rusije bi moral znašati 3 milijone dolarjev, vendar Rusi z izplačili zamujajo. TEKMOVANJE MATEMATIKOV — V Loškem potoku je bilo občinsko tekmovanje za srebrno Vegovo priznanje v matematiki, na katerem so se med sabo pomerili učenci osnovnih šol iz Loškega Potoka, Ribnice in Sodražice. Prvouvrščeni iz vsakega razreda bodo odšli na državno prvenstvo. Všestem razredu je bil najboljši Tomazin iz OŠ Ribnica, v sedmem Mihelič iz OŠ Ribnica, v osmem razredu pa Ivanc, tudi iz ribniške osnovne šole. (Foto. M. Glavonjič) Bodo v Loki delali še škornje? Tovarna obutve podjetja Clann bo imela pred koncem tega leta 180 delavcev — Zgornji deli obutve izključno za Italijane — Naslednji korak čevlji? LOKA PRI ZIDANEM MOSTU — Ko je sredi marca v prostorih republiških blagovnih rezerv v Loki pričelo s trimesečnim poskusnim delom v novi tovarni obutve ljubljanskega podjetja Clann prvih 37 delavcev, marsikdo ni verjel, da bo tovarna tako naglo povečevala število zaposlenih (v maju naj bi jih bilo že okrog 150!) in da bo okolju dovolj prijazna. Ekološke pomisleke Ločanov, zlasti glede domnevnih škodljivih hlapov, ki naj bi nastajali pri lepljenju zgornjih delov obutve za italijanskega partnerja, so v vodstvu tovarne razblinili po razumnem pogovoru in podrobni predstavitvi posameznih faz proizvodnje že na samem začetku. Vodja dela v tovarni Sašo Cerovac zelo pohvalno govori o tem, kako naglo se delavci, pretežno ženske iz * V tovarni bo tudi po končanem usposabljanju delavcev, ki naj bi jih bilo že pred koncem tega leta v Loki zaposlenih okrog 180, vsaj eden italijanski tehnolog. Pozneje naj bi začeli izdelovati tudi celotno obutev (ne le zgornje dele!) za domači trg — praktično, srednjega kakovostnega in cenovnega razreda, vsekakor pa naj bi v Loki izdelovali tudi škornje. Sevnice in okolice, priučijo šivanju, lepljenju in drugim opravilom. V vodstvu tovarne pa bi bili veseli, če bi dobili še več dobrih šivilj. Delavcem zagotavljajo nadpovprečne plače za sevniške razmere v tej panogi. Trije italijanski tehnologi, od tega eden z dolgoletnimi izkušnjami v podobnih tovarnah, skrbijo, da se delavci privajajo na natančno in hitro delo, ki ga zahteva neizprosni tekoči trak. Strojna oprema je uvožena, že rabljena, a še dovolj sodobna. Ker gre za dodelavne posle za italijanskega poslovnega partnerja ta priskrbi tudi ves material, od usnja in lepil do posebnih olj. P. PERC Drobne iz Kočevja NEVSAKDANJE — Nepoučenim se zdi za gozdarje nevsakdanja odločitev delavcev Gozdnega gospodarstva Kočevje, da bodo očistili okolico obeh studencev v Suhem Potoku in Kočaijih, uredili nekdanje pokopališče obeh vasi in prekrili streho cerkvice v Suhem Potoku. Gozdarjem pa je skrb za naravo, okolje in lep videz Kočevske vsakdanje delo, zato jim tudi skrb za spomenike kulturne dediščine ni tuja in prav nič nenavadna. Za cerkvico v Suhem Potoku, ki sojo pred leti prekrili delavci tozda GG Rog, gozdarji pravijo, da je objekt, ki je izredno lepo postavljen v okolje Kočevske, pa tudi oba studenca, ki nosita letnico 1849, sta menda nekaj prav posebnega. Dela se bodo pričela že po praznikih, in sicer bodo najprej očistili pokopališče in okolico studencev, kiju bodo tudi ogradili; da bi ju zavarovali pred živino. RAZGOVOR Z ZDOMCI — Če je bila v petek udeležba zdomcev na razgovoru, ki gaje sklical Miro Ferlin, zadolžen za razvoj v kočevski občini, komaj vredna omembe ali če razgovora morda niti ni bilo, pravzaprav ni pomembno. Miro Ferlin je namreč povedal, da seje z nekaterimi zdomci pogovarjal že pred petkom, in daje pretekli teden na občino prišlo kar lepo število zdomcev, ki sojih zanimale možnosti za vlaganje njihovega denarja v kočevsko malo gospodarstvo. PRIMORSKI GABER — Pri proučevanju nastajanja gozdov na bivših kmetijskih zemljiščih na območju naravnega rezervata Pugled — Žiben, so kočevski gozdarji odkrili primorski gaber, ki je za te kraje dokaj nenavaden. Gre namreč za reliktno vrsto, ki jo je moč najti na Primorskem, kakor pove že samo ime, na Kočevskem pa je omejena le na izredno topla območja nad Kolpo. Ribniški zobotrebci LISTINE — Ker delavci ribniškega Rika prejemajo manjše plače, kot bi jih morali dobiti po kolektivni pogodbi, so marca prejeli posebne listine, z izračuni razlik za prvih devet mesecev preteklega leta. Izdaja takšnih listin je določena v 62. členu kolektivne pogodbe za kovinsko in elektro industrijo Slovenije, kjer je tudi navedeno, da bodo delavci lahko s temi listinami v kasnejših obdobjih sodelovali v procesu lastninjenja podjetja ali pa jih prijavili v stečajno maso. Ker listin niso dali tudi tistim Ri-kovim delavcem, ki so že dalj časa odsotni z dela zaradi bolezni, ne tistim, ki so v preteklem letu Riko zapustili, delavkam na porodniškem dopustu pa priznali samo tiste mesece, ko so delale, je to med ljudmi povzročilo veliko nezadovoljstva in razburjenja. V teh dneh pa se bodo lahko vsi pomirili, saj bodo listine zanesljivo prejeli v maju kolikor jih še niso v zadnjih aprilskih dneh. VEŽICE — Vaščani Jurjeviče so upali, da bodo lahko postavili mrliške vežice na pokopališču v Juijevici z denarjem, zbranim s samoprispevkom. Ker pa se ta letos izteka, se bojijo, da na svojem pokopališču, na katerem pokopavajo preminule še iz nekaterih drugih okoliških vasi, vežic ne bodo mogli zgraditi. Popoln pesimizem pa kljub izredno težkim časom ni potreben. Ena izmed možnosti za pridobitev denarja za izgradnjo mrliških vežic je, denimo, tudi prodaja občinskega stanovanja. Sevniški paberki RADODARNOST — Šolski minister dr. Peter Vencelj se je (zaenkrat) spretno izmuznil Sevničanom, ko so ga moledovali, naj bi primaknil dobro polovico denarcev za sevniško telovadnico (ta bi po predračunu stala okrog 209 milijonov tolarjev!). Dr. Vencelj je Sevničanom dejal, da jim poklanja tisti (simbolični) tolar, ki so mu ga ponujali njegovi Gorenjci v Kranju, če bi bilo ministrstvo pripravljeno prevzeti nedokončan bazen. A minister ni bil za kupčijo niti tedaj ne zdaj, ker za kaj takega preprosto ni denarja. Je pa predlagal Sevničanom, da to naložbo prikažejo stvarno in kot »bolečo«. HOTEL — Vsem, kijih zanima usoda sevniškega hotela, lahko postrežemo zgolj z zagonetno,bolj diplomatsko informacijo direktorja sevniškega gostinskega podjetja Kristijana Janca-Sineta, da pogovori z Italijanom še potekajo, da pa je »še več želez v ognju.« GNOJNICA — Obiskovalci priljubljene izletniške točke na Lisci, ki so pred dnevom upora proti okupatorju prišli v bližino Tončkovega doma, so zavohali vonjave podobne tistim, ki se sproščajo ob polivanju travnikov z gnojnico. Nedrja Lisce hranijo velike količine zdrave pitne vode, tudi za meščane v dolini. Je taka markacija Lisce, razpoznavna tudi ponoči, kakršnakoli grožnja okolju? Če gre zgolj za slučajen pojav ali pa morda tičijo vzroki za te vonjave kje drugje, se bodo lahko pozanimali tudi tisti, ki bodo prišli na prvomajsko srečanje na Lisco. Ali pa bodo razmišljali, če nima gnojnica okoli bivšega dneva osvobodilne fronte in mednarodnega praznika dela tudi kakšnega ideološkega predznaka oz. sporočila? Krške novice PROSTO PO SVETEM PISMU — Na Zdolah je preprosta ženica hudo-mušno vprašala dr. Marjana Rožiča, kje d Mojzes, ko mu je ugasnila sveča. Rekla je, da bo lahko odgovoril, če kaj pozna Sveto pismo. Predsednik turi-st|ine zveze vse bolj svetopisemske Slovenije je rekel, daje drugače kar na tekočem, ampak da se ravno tega ne spomni. Zato je namesto njega domačinka povedala, daje bil Mojzes pač v temi. Mogoče Rožič ni hotel odgovoriti iz protesta, ker je okroglo mizo o turizmu vodil krščanski demokrat, Rožič pa, izpričano, ne obožuje ravno krščanskih demokratov. POPOLNOST — Gostišče Tri lučke ima povsem upravičeno sloves elitnega lokala. Gost lahko v prijetnem okolju uživa ob resnično okusnih in skrbno Popravljenih kuhinjskih dobrotah, pri čemer je brez skrbi, da bi se mu zataknil grizljaj, saj bližina obširnega trtja zagotavlja tudi dobro pijačo za poplakova-nje še tako razvajenih grl. V zadnjem času je ponudba segla dlje. Gost se lahko za pogrnjeno mizo tudi malce počeše. Glavnik najde pod prtom. Trenutno je na voljo tip podolgovatega glavnika v fumeni barvi s srednje gostimi »zobmi« m z zanemarljivo majhno količino prhljaja neznanih predhodnih uporabnikov. Diskretno priloženi glavnik je baje svoje dni česal ogoljene glave partijcev, *-uaj pa si ga po želji lahko sposodijo tu-m novodobni bradati strankarski prva- GLASOVI — Baje so nekateri pevci, ko so prišli z nedavne krške Lojtrce, malce hripali. Če so »v živo« peli glasno uo hripavosti, so po nepotrebnem, saj je namesto njih veliko delo opravila mehanizacija, ki je predvajala njihove a.vno posnete skladbe. Tako so na primer Beneški fantje začeli peti z malce prasketanja. Verjetno je človek za mešamo mizo izbral spraskano ploščo. erderberju pa je šla »konzervirana« glasba na roke, in sicer: v času, ko je iz zvočnikov udarjal glas tamburice, je tamburaš veselo vrtel na plesišču prikupno Senovčanko. Novo v Brežicah HIŠA STRAHOV — Na Čatežu lahko turisti iz bližnjega celinskega letovišča obiščejo hišo, ki očitno razpada, do česar ji po vsem sodeč izjemno skrbno pomaga človeška roka. Zgradba je hrez oken in deluje kar strašljivo, in sicer malce zaradi zidov in deloma zaradi razmetane okolice. Po nekaterih informacijah gre za šolsko ptjslopje. Temu je verjeti, saj se prenekateri Slovenec že rodi z notranjo nujo, da mora po osemletki najprej prekleti učitelja in po možnosti razbitivšolsko okno. V BREZJA ob prostem LASU - Spomenik na Ulici 21. maja, k! je posvečen partizanskemu boju, sprošča nekaterim velike količine telesne energije. Ta »praproces« se odraža v tem, da nekdo kot po pradavnem nagonu vztrajno snema venec z borčevskega spomenika. Meščani, ki jih daje nespečnost, so mnenja, da venec izginja v tistih nočeh, ko imajo v Brežicah sestanke nekatere stranke. Ampak kakšni motivi vodijo potem tiste, ki ponoči mečejo po Brežicah po cesti posode za smeti? Vsekakor je obakrat v ozadju s P°vezan nagon. “IRENA — V Globokem imajo ga-'^ostrenp. Toda slednja je muhasta. ,ko jo v pričakovanju značilnega zvoka vklopijo, se sploh ne oglasi, omneva se, daje sirena kot taka doce-® brezhibna, slabi da so kabli, ki sireno Povezujejo z mestom, kjer jo, če jo zaradi omenjenega — lahko daljinsko, vklopijo. Potemtakem bi bilo naj-,V.e’ fc bi se razmišljalo o zaposlitvi oocinskega stražmojstra, ki bi obveščal sirentem’ ° ^emer naJ b* obveščala ki ^5aS,U ?-.<*° IB. aprila so v brežiš-J^nici r°dtle: Marija Volčanj-u volčjega — Tomaža,TamaraBu-iz Brežic — Christiana, Jožica Rumar z Lomna - Vanjo, Anica Ko-“ . ^mu — Antona, Martina Češ-• rar,lz Pnhp — Nino, Anica Blaževič c , abcrJa — Ines in Zalka Božnar iz sete — Anjo. Čestitamo! LOJTRCA domačih fisn — V petek zvečer je okrog '! u obiskovalcev krškega kulturnega oma lahko slišalo in videlo veliko za-pa^i"e£a 'n vedrega. Organizatorja, Ki Posavje—Studio Brežice in krški u turni dom, sta ob pomoči podpornikov pritegnila k sodelovanju ljudi, ki ',n° ^ vedo, kako pregnati skrbi sakdanjika sebi in drugim. napovedi dohodnine h ^JJ^ŽTCE — V tukajšnji upravi za P^odke so doslej prejeli ", • ™ napovedi dohodnine; od tega so n« , ?-avljani oddali osebno 10.463, V ifS0 ,Prispele po pošti. V omenjeni nK . l n‘so zaJete napovedi zasebnih r nikov. Ko bodo število dopolnili s P° skupno število vseh napovedi odnine v brežiški občini znašalo okrog 14.500. IZ NKŠIH OBČIN IZ NKŠIH OBČIN ij TABOR O ROMIH KRŠKO — V nedeljo popoldne so pripravili piknik za Rome iz t.i. Kerinovega grma ter udeležence krškega raziskovalnega tabora o Romih in druge udeležence. Prisrčno srečanje s plesom in pojedino, na katerem je igral amsambel Šukar, je pokazalo trdnost in hkrati minljivost mej dveh svetov, in sicer romskega in neromskega. Na taboru, v okviru katerega se je dogajalo vse to, sodeluje 22 ljudi, v glavnem študentov iz Ljubljane in Zagreba. Tem pomagajo tudi predstavniki občine in Centra za socialno delo Krško. KRESOVANJE Z VAJO IN PLESOM VELIKI PODLOG — V Velikem Podlogu na gmajni bo danes ob 18. uri veliko kresovanje. Za popestritev in zabavo bodo pripravili tako imenovano suho gasilsko vajo, tekmovanje s kolesi, plesni nastop skupine Dušana Vodlana in še kaj. Za organizatorje večerne prireditve štejejo krajevno gasilsko društvo in Jodumo. SESTANEK O ROMIH BREŽICE — Na pobudo sekretariata za notranje zadeve so pred dnevi razpravljali o Romih v občini Brežice. Do sestanka na to temo je prišlo zavoljo tega, ker naj bi občina selila Rome s smetišča v Dobovi v naselje pri Gazi-cah. V zvezi s selitvijo je več odprtih vprašanj, tako po administrativni kot človeški plati. GASILCI ZA SODELOVANJE BREŽICE — Na sobotni letni konferenci občinske gasilske zveze Brežice so poudarili, daje gasilstvo v občini dobro organizirano in da društva dobro delajo. Da bi se uspešno delo nadaljevalo, bodo ponekod nabavili nekaj nove opreme. Predstavniki društev so bolj ali manj enotno ugotovili, da se gasilska zveza stara, in so si zato naložili kot eno pomembnejših obveznosti vključevanje šolarjev v gasilski podmladek. Zbrani gasilci so sklenili, da bodo tudi v prihodnje dobro sodelovali z gasilskimi društvi na Hrvaškem. Pazite na mine! Ob letališču v Cerkljah in ob Tehničnem remontnem zavodu je še _______nevarno__________ BREŽICE — Ponekod v brežiški občini še zmeraj obstaja nevarnost eksplozij, zato naj prebivalci ne hodijo v te predele! Taka mesta so pri letališču Cerklje in Tehničnem remontnem zavodu v Breganskem selu, je dejal Mitja Teropšič, načelnik 25. območnega štaba teritorialne obrambe, ko je nagovoril udeležence letne konference borčevske organizacije v Brežicah. Poznavalci terena bodo verjetno vedeli, kje se ne smejo gibati, potem ko je Teropšič dejal, daje ob cerkljanskem letališču nevarnost minskih eksplozij na ozemlju od avtoceste do ograje letališča. V zvezi s TRZ ni podrobneje označil tistih mest, kjer je zvezna armada pustila eksploziv, vendar tudi za gibanje na območju remontnega zavoda velja skrajna previdnost. Nevarnost na obeh lokacijah je toliko večja, ker so armadni minerji postavljali eksploziv tudi nenačrtno. Na tistih mestih, za katera obstajajo načrti razmeščanja eksplozivnih teles, je teritorialna obramba mine odstranila. V predelih, kjer so armadni diverzanti nastavljali mine vsevprek, je delo oteženo in bi zato razminiranje utegnilo trajati več let. Ko Teritorialna obramba Slovenije prepoveduje ljudem kositi in sekati na omenjenih območjih, počne to samo zato, da ne bi bilo v miru žrtev vojne, je pojasnil načelnik 25. OŠTO Mitja Teropšič. Zbornica nagradila podjetništvo Jedrska elektrarna Krško, Branko Kos in Boris Resman dobitniki priznanja Gos-podarske zbornice Slovenije, posavske zbornice —Sodobni podjetniki SREMIČ — Tu so pred dnevi podelili priznanja Gospodarske zbornice Slovenije, Območne zbornice Posavja. Veliko priznanje je prejel kolektiv Nuklearne elektrarne Krško, mali priznanji pa sta dobila direktor podjetja INO Brežice Branko Kos in Boris Resman, obrtnik in podjetnik iz Krškega- Nuklearna elektrarna Krško je z okrog 22 odst. v slovenski energetski bilanci izrednega pomena za gospodarstvo Republike Slovenije. V času komercialnega obratovanja je dosegla povprečno letno zmogljivost nekaj nad 79 odst., v letu 1991 pa več kot 93 odst. Uvršča se v prvo četrtino najuspešnejših tovrstnih objektov. V desetih letih obratovanja je kolektiv NEK izvajal programe varnejšega obratovanje ter tehnoloških in organizacijskih izboljšav, za kar je doživel visoka mednarodna priznanja in bis- tveno prispeval k zagotavljanju varnega obratovanja. Branko Kos, direktor podjetja INO Brežice, je pred šestimi leti postal direktor v tedanjem tozdu Slove-nijacest Tehnike v Krški vasi, ki je imel velike poslovne težave. Z novim direktoijem je podjetje povečalo in posodobilo proizvodnjo. Danes ima že šestdeset zaposlenih in lasten proizvodni program, usmerjen v izdelavo kmetijske mehanizacije. 90 odst. celotne proizvodnje izvozi na evropska tržišča. Z inovativnostjo, kako- NA GRAJENI — Dobitniki priznanj GZS, posa vske območne zbornice. Na fotografiji (z leve): Boris Resman, Rudolf Mlinarič, kije prevzel priznanje v imenu kolektiva NE Krško, in Branko Kos. (Foto: M. Luzar) Zgolj napis je prazno upanje V nedeljo na Zdolah o turizmu in tudi turizem v praksi — Dr. Rožič: »Brez ljudi ni _____turizma« — Obnovljena pešpot Zdole—Krško — Zdolski film ZDOLE — V nedeljo seje zvrstilo na Zdolah več dogodkov, povezanih s turizmom. Morda najmanj obiskana, a zato ne najmanj pomembna je bila okrogla miza v vaškem Kulturnem domu Bena Zupančiča, ki jo je vodil Danilo Siter, sekretar v krškem sekretariatu za družbene dejavnosti. Na okrogli mizi so govorili o turizmu udeležili etnolog dr. Janez Bogataj, na podeželju in so se je med drugimi POTOVANJE NA ZDOLE— V pripeki zgodnjega nedeljskega popoldneva v prijetnem okolju so pohodniki slekli suknjiče, odpeli bluze in razrahljali kravate. (Foto: L M.) predsednik Turistične zveze Slovenije dr. Maijan Rožič in Franc Černelič, predsednik krškega občinskega sveta. Na tem javnem razgovoru so si dopovedovali, da »brez ljudi ni turizma« kot seje v pozdravnem nagovoru v dvorani kulturnega doma že prej izrazil dr. Rožič. Bogataj je v tem prispeval mnenje, da kak kraj lahko postane turističen šele tisti hip, ko njegovi prebivalci v njem »polno živijo«. In je povsem brez haska, če domačini vse upe o podeželskem turizmu stavijo samo na velik javno izobešen napis »Mi smo turistična vas.« Na okrogli mizi so se strinjali, da mora vas, ki hoče biti turistična, malce pobrskati po svojih posebnostih in prednostih. Ko do vasi prispe turist, se negotov ustavi na razpotju, kot je razmišljal Franc Černelič. Tedaj mu je tre- Padajo venci in prijateljstva Letna konferenca brežiškei ki iferenca brežiškega združenja borcev — Nič več nedotakljivi spomeni-— Menjava imen kot krivica — Zniževanje zdravstvenih pravic BREŽICE — Po tistem, kar so na nedavni letni konferenci brežiškega združenja borcev NOV povedali njegovi člani, je brežiška borčevska organizacija preživela 1991. leto dejavno, čeprav na način, kot ga narekuje in zlasti kot ga dopušča povprečna starost članov. Ta znaša v brežiški borčevski organizaciji, ki šteje 633 ljudi, okrog 75 let. Sodeč po živahni razpravi na konferenci se borci s precejšnjo lahkoto in vedrega duha otepajo let. Pri tem jim s spoštljivo besedo in strokovnim znanjem pomagajo tudi drugi. Na konferenci so brežiški veterani iz slovenskega protifašističnega upora med drugim povedali o prijaznih ljudeh in ustanovah v brežiški občini tudi to, da so zadovoljni »z dr. Slavkom Su-šinom, ki je naš zdravnik«. Pohvalili so tudi sekretarja Antona Podgorška ter Teodorja Oršaniča in Cirila Ko-lešnika, češ da se je z njimi prijetno pogovarjati. Vse to se zdi pomembno, ker vsi v občini in drugod borcem očitno niso tako naklonjeni. Na konferenci so navedli primere, ki naj bi govorili o prikritem nasprotovanju ali o nekakšni izgubi zgodovinskega spomina. Z enega od brežiških spomenikov, posvečenih protifašističnemu uporu, nekdo vztrajno meče venec ali pa trga z venca večbarvni trak, pri čemer neznani storilci posebej vestno odstranjujejo z venca zvezdo. Nekje pri Pi- šecah je lastnik parcele, kjer stoji spomenik NOB, obsekal in posekal okrasno smrečje. V Dobravi ogroža spomenik nagnjena smreka. Nagnila se je po naravni poti, gozdno gospodarstvo pa se malce obotavlja, da bi pretečo nevarnost odstranilo. Omenili so tudi spominsko obeležje pri Sromljah. Pritijeno na razpadajočo zidanico je skupaj z zidom ogroženo. Nekako najbolj boleče glede spomina na partizanska leta je na konferenci delovalo sporočilo poznavalcev, daje veijetno zamrlo sodelovanje med brežiškimi borci in njihovimi kolegi na Hrvaškem. Hrvaški borci so po globokem prepričanju članov ZZB NOV Brežice v svoji državi zdaj že ob vse dobro ime in ob vse pravice. Donedavna prijateljsko razpoloženi so postali nekako jezni na Slovence in spričo te ohladitve brežiška borčevska organizacija nima več vstopa k spomeniku na območju Zeline, kamor je do nedavnega hodila ob določenem datumu. Moti tudi spreminjanje imen šol in ulic, so poudarili borci. Omenjeno preimenovanje doživljajo kot zanikanje upora proti agresiji. Odgovaija-jo brez nepotrebne nestrpnosti, a odločno: »Borci ne dovolimo, da bi naš boj izenačevali z bojem tistih, ki so sodelovali z okupatoijem.« Kot je po njihovem mnenju krivično to spreminjanje imen, je nepravično, če bi v Brežicah ukinili Ulico mladinskih delovnih brigad. Kajti to ime simbolizi- • Borci bodo glede na letošnji delovni načrt podpirali različnost mišljenja v družbi, sodelovali s političnimi grupacijami, ki bodo imele razumevanje zanje, po možnosti še sodelovali s pobrateno borčevsko organizacijo iz Zeline, vzdrževali spominska obeležja ter nasprotovali nacionalizmu. ra izjemen delovni polet in prispevek tisočev mladih udarnikov. Politika slovenske vlade se po svoje ujema z omenjenim spornim pristopom k borčevski organizaciji, kot so ocenili na konferenci. Borcem zmanjšujejo dosedanje pravice v zdravstvenem varstvu. M.LUZAR vostjo, podjetnostjo, strokovnim vodenjem in lastno razvojno službo dosega podjetje INO nadpovprečne gospodarske učinke. Boris Resman sije s kakovostjo izdelkov ustvaril izjemen ugled. V 1990. letu je ustanovil z avstrijskim partnerjem mešano podjetje in potem podvojil število zaposlenih. Z novo organiziranostjo #in izboljševanjem proizvodnih programov je uspešno prodrl na tuje trge. Vse bolj se usmerja v umetno kovaštvo in z izvozom ustvari že 90 odst. prometa. Resma-novo podjetje je lahko zgled za nadaljnjo usmeritev celotnega slovenskega malega gospodarstva in podjetništva, je nevedeno v obrazložitvi. Na priložnostni prireditvi ob podelitvi v gostišču Tri lučke je Jože Mulej, predsednik posavske območne gospodarske zbornice, spregovoril o pretekli in sedanji vlogi zbornic, pri čemer je poudaril, da nastaja nov tip zasebnega podjetništva, ki po poslovnosti in uspehih presega družbeno gospodarstvo. V priložnostnem kulturnem sporedu so nastopili gojenci glasbene šole. L. M. ba ponuditi najboljše primerke od omenjenih krajevnih posebnosti in prednosti. Nekdo bo zadovoljen s fenomenom oprtnega koša, drugemu bo dobro delo, da »imamo še vedno lepo deželo«, kot je na okrogli mizi ocenil obsavsko pokrajino pri Krškem Branko Vodopivc. Na okrogli mizi so z vso potrebno spoštljivostjo nekajkrat omenili Marico • Tik pred okroglo mizo so predvajali film o kmečkih delih in običajih, v katerem so nastopili Zdolčani in ki so ga ob predvajanju obiskovalci dvorane pospremili z burnim ploskanjem. Živič kot zagnano organizatorico prireditev, podobnih spletu nedeljskih dogodkov na Zdolah, posvečenih imenu in časti sv. Jurija. Pred okroglo mizo seje kakih dvesto ljudi odšlo na obnovljeno pešpot od Krškega proti Zdolam in se na koncu poti, ko je pritrkovalo v bližnji cerkvi Sv. Jurija, pred kulturnim domom na Zdolah okrepčalo s cvrtjem in vinom. Jedci so se potem preselili v dom. Tam je bil najprej kulturni program, sestavljen iz nastopov mladih folkloristov iz OŠ Jurija Dalmatina v Krškem ter iz harmonikarskih točk Jožeta Zorka in razpoloženjskih narodnih iz grl mnogih obiskovalcev. Temu so sledili nagovori gostov in domačinov. M. LUZAR ŽUPANOVA MICKA V GLOBOKEM V petek, 24. aprila, se je v prosvetnem domu v Globokem predstavilo gledališče iz Bistrice ob Sotli. Uprizorilo je igro Antona T. Linharta Županova Micka. Prikazali so nam življenje ljudi iz časa baronov, predvsem pa odnos višjih slojev do nižjih. Igraje bila polna humorja. MLLITA SUMRAK 8. r., OŠ Globoko SPOMLADANSKI ŠPORTNI DAN Jutjevanje je star običaj, znan po celi Sloveniji. Vsako področje ima svoj način praznovanja. Na ta dan ali pa malo prej priredimo na naši šoli športni dan. Vsak učenec prinese nekaj jajc, kijih nato spečemo. Letos smo jurjevali pri našem lovskem domu. Najprej smo odšli na pohod. Pot smo malo zaokrožili, da je potekala dalj časa. Na cilj smo prišli ravno za mali- D ARI J A KRŽAN in VALERIJA KOSI 3. r., OŠ Globoko Poezija v loncu Kuharica gre v pokoj KRŠKO — Marija Boncelj iz Imperialove kuhinje v Krškem bo odšla v pokoj. Je samo ena od mnogih Šlovenk in Slovencev, ki prepuščajo tako in tako delovno mesto drugim. Zato je potrebno gledati prisotnost novinarske beležnice pri tem njenem odhajanju kot povsem naključen dogodek, ki naj bi med drugim razkril, kaj misli človek iz kuharske stroke dan ali dva pred upokojitvijo. »Starejši naj gredo v penzijo in naj prepustijo delovna mesta mlajšim. Ko je čas, naj gre človek v pokoj. Zdi pa se, da navadni delavci ob svojem času odhajajo v pokoj, funkcionarji vsepovsod po državi pa ne,« je prepričana Marija. Navsezadnje ni kuharica, ko naj bi se upokojila, nič na boljšem kot kak politik ob zaključku delovne dobe. Če politiku rojijo po glavi silni načrti, kako bo še spreminjal svet in okolico, se kuharica še vedno nenehno ukvarja z mislijo, kaj dati v lonec, da bodo jedci siti in zadovoljni in da bo za shrambo prav. Sreča ali tragedija je v tem, da ima »vsak drugačen okus«, kot so deset- Marija Boncelj letja dela v veliki kuhinji izučila Marijo. Toda ta pestrost lahko navdaja kuharja s posebnim zadovoljstvom, da se počuti kot umetnik, ko skladno z recepti in osebno prakso dela iz običajnih makaronov ter iz vsakdanjih in posebnih začimb zmeraj znova kaj drugega. Mariji to občutje ni tuje, vendar bi shajala tudi brez tega, da ji kdo pravi, kakšna velika umetnost daje kuhanje. Na splošno seji zdi o kuhanju, da se mora človek že nekako roditi s pravim občutkom za to, kaj sodi v lonec. Če se pripeti to, potem pride v življenju postopoma do tega, da pišče ve več kot koklja. Marija pozna primere, ko je mati kuharica, hčerka pa »samo učiteljica«, vendar ta celo bolje kuha kot mama z dolgoletnim kuharskim stažem in tik pred upokojitvijo. Kuharica, ki gre v pokoj in s tem deloma daje na stran kuharske recepte, bo veijetno najprej morala iznajti recept zoper dolgčas. Marija Boncelj, vodnar po horoskopu in po rodu iz Marendola oziroma iz Zgornjih Vodal, seje v tem pogledu na splošno že odločila. V njenem receptu zoper dolgčas pridejo v poštev skrb za vrt in rože in ujčkanje vnučke, oziroma vnučke in morda vnuka, se še ne ve natančno. M. LUZAR Glas zoper siromašenje naše kulture Slovenski etnologi zahtevali zaustavitev izvoza etnoloških predmetov BREŽICE — Slovenski etnologi ne zborujejo prav pogosto, kadar pa, že mora biti kaj posebnega. Kakih dvajset jih je prišlo iz vseh slovenskih pokrajin v sredo, 22. aprila, v Posavski muzej, kjer so skupaj z muzealci povzdignili glas zoper nenadzorovano prodajo in izvoz naše premične kulturne dediščine. »Po deželi se vozijo zbiralci in odkupovala starin, med njimi jih ni malo s tujimi registracijami, ter nam pred nosom odnašajo stare lesene predmete, ki so jih kmečki ljudje zavrgli kot neuporabne, spadajo pa v etnološko dediščino. Tako izginjajo masovno, tudi čez mejo, stare skrinje, mize, omare, klopi, krušne nečke, znane kot mentrge, leseni kipci, razpela, vse do nabožnih slik.« Takšna je osrednja zgodba, podobnih pa je bilo od etnologov slišati še več. In še, da se takšne reči dogajajo iz najrazličnejših razlogov. Povedali so jih kar nekaj, dva sta še posebej značilna. Prvi je v tem, ker je kulturna osveščenost slovenskih podeželjanov še hudo majhna. Drugi pa je v tem, ker Slovenci še nimamo dovolj učinkovite zakonodaje in predpisov, j katerimi bi razumno, vendar pa precizno urejali zadeve, ki se tičejo premične kulturne dediščine, in prepovedali ali vsaj omejili izvoz etnoloških predmetov. Problematika je pereča, etnologi pa so poudatjali, da najbolj moti, ker predmete odkupujejo nepooblaščeni ljudje, pač trgovci z novci, in še posebej, ker gre toliko te naše kulturne dediščine iz domovine. Na ministrstvo za kulturo so naslovili zahtevo, da na neki način določi, kaj sploh sme v izvoz, in tako ustavi masovni izvoz etnoloških predmetov v trgovske (prekupčevalne) namene. Sicer pa noben takšen predmet praviloma sploh ne bi smel prestopiti državne meje brez vednosti in soglasja pristojnih služb oziroma muzejev. S to problematiko bi morali biti seznanjeni tudi carinska služba in varuhi slovenske državne meje, da bi tudi le-ti lahko ukrepali I. ZORAN Povsod prireditve ob dnevu upora Državni praznik počastili pretežno z glasbo in pesmijo — V Trebnjem je Komorni zbor stopil pred svoje občinstvo prvič po osvojitvi bronaste plakete na državnem tekmovanju — V Črnomlju zbor upokojencev slavi 5-letnico delovanja Na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju so z več kulturnimi prireditvami počastili državni praznik 27. april, prvič praznovan kot dan upora proti okupatorju. Prireditve so se zvrstile večinoma pred praznikom, minuli petek in soboto, in nekatere omenjamo v tem zapisu. Trebanjci so 27. april počastili v petek, 24. aprila, zvečer s slovesnostjo v svojem kulturnem domu. Po slavnostnem nagovoru župana Cirila Pungartnika je nastopil domači Komorni zbor pod vodstvom Igorja Teršaija, nagrajenec letošnjega tekmovanja Naša pesem v Mariboru, kjer je osvojil bronasto plaketo. Občinstvo, pred katerim je zbor, ustanovljen pred šestimi leti, tudi začel svojo pot navzgor, je nagrajence pozdravilo s prisrčnim aplavzom. Zanimiv del programa pa je bila tudi predstavitev knjige Naši kraji, mo- NOVA RAZSTAVA V MINIARTU ČRNOMELJ — V tukajšnji galeriji Miniart razstavlja svoja dela akademska slikarka Klementina Golja iz Kranja. Razstavo so odprli minuli četrtek zvečer in bo na ogled še do 8. maja S pesmijo v pomlad — brez mnogih Na reviji otroških in mladinskihjjevskih zborov v Novem mestu peli v glavnem zbori novomeških osnovnih sol — Srednješolskih zborov ni bilo (že spet) NOVO MESTO — V sredo, 22. aprila, je bil v Novem mestu pevski dan mladih, pravzaprav praznik njihove zborovske pesmi. Na tradicionalni reviji otroških in mladinskih pevskih zborov, kijoje v Domu kulture pripravila občinska Zveza kulturnih organizacij, tudi tokrat pod geslom S pesmijo v pomlad, je nastopilo štirinajst zborov, od tega kar dvanajst osnovnošolskih. Srednješolskega zbora ni bilo nobe- vijo tudi letos rešile novomeške osnovne nega, čeprav je bilo pričakovati vsaj šole, ki so nanjo vse poslale svoje zbore. dva: s srednješolskega centra v Šmihelu in z gimnazije. A li ne delujeta več ali pa se morebiti nista pripravila za tak nastop? Sicer pa je moč ugotoviti, da so re- »Lončarjev« jubilej Moški pevski zbor iz Dolenje vasi praznoval 40-letnico DOLENJA VAS — Tukajšnji moški pevski zbor Lončar slavi visok jubilej: 40. obletnico ustanovitve. Praznoval je v soboto, 25. aprila, in sicer s koncertom, na katerem se mu je kot gost pridružil nedavno ustanovljeni vokalni kvintet, tudi iz Dolenje vasi. Večina pevcev je Gallusove značke za dolgoletno zvestobo zborovskemu petju prejela že prej, tokrat pa sojih dobili: zlato France Zbaš-nik in Janez Kromar, srebrno Tone Lesar, bronasto pa Edo Pintar. Za jubilej je izšla brošura o zgodovini zbora Lončar, ki jo je napisal zborovodja Tone Petek, sodelujejo pa tudi drugi člani vodstva zbora. Kratko je zgodovino Lončaija njegov zborovodja takole očrtal: »Moški pevski zbor Lončarje izšel iz mešanega zbora, ki ga je tistikrat vodil Ivan Marinč. Zbor sta nato vodila Anton Petje in Andrej Petek, od leta 1984 pa ga vodim jaz. Trenutno šteje 24 pevcev, ki prihajajo od vsepovsod, od Ribnice do Rakitnice in od Sajevca prek Prigorice do Dolenje vasi. Od začetka poje v njem sedem članov: Franc Češarek, Rudi Trdan, Franc Peček, T one lzlaty, Franc T rdan sL, Jakob Henigman in Franc Kromar. Zdajšnji predsednik zbora pa je Franc Trdan ml.« J. P. Zakaj sta od zunanjih šol z zbori sodelovali le dve, je posebno vprašanje. Zakaj stalna odsotnost nekaterih šol, ki štejejo med večje in bi se morale tudi na tak način pojavljati v javnosti? Ali zborov sploh nimajo ali pa jih pripravljajo le za manjše nastope, šolske in krajevne? Dejstvo je, da bi bila revija lahko še zanimivejša in pestrejša, predvsem pa še bolj vseobčinska, če bi se na njej oglasil kak zbor več s tako imenovanega podeželja, pa čeprav bi morali zaradi tega podaljšati prireditev za deset ali dvajset minut Pravzaprav eno od obeh, saj je revija, pač zaradi velikega števila prijavljenih zborov, tudi letos potekala v dveh delih: v prvem, ki se je začel ob 16. uri, se je zvrstilo osem otroških, v drugem, ki je sledil dve uri in pol kasneje, pa šest mladinskih zborov. Zbori, ki skupaj štejejo nad 400 mladih pevcev in pevk, so zapeli štirideset različnih pesmi, večinoma slovenskih avtorjev. Na odru Doma kulture v Novem mestu so torej peli —otroški zbori: OŠ Dragotina Ketteja (zborovodja Vojka Babič), OŠ Grm (Igor Teršar), OŠ Br-šljin (Rada Rebernik), OŠ Šmihel (Jožica Kravcar), OŠ Center (Marjanca Dobovšek), OŠ Šentjernej (Milan Pavlič), OŠ Dolenjske Toplice (Alenka KNJIGA ZA PRAZNIK BOGENŠPERK — V litijski občini so prvo praznovanje dneva upora uglasili na kulturne strune in v sodelovanju z Zavodom za izobraževanje in kulturo, matično knjižnico dr. Slavka Gruma in ČZP Kmečki glas pripravili na gradu Bogenšperk predstavitev proznega prvenca Zeleni kres tamkajšnjega kulturnega delavca Jožeta Sevljaka. Slavnostni govornik je bil Miro Kaplja, predsednik skupščine občine Litija, knjigo je predstavil urednik Andrej Blatnik, nekaj odlomkov iz nje pa je prebrala gledališka igralka Majda Gr-bac. Za glasbene premore je poskrbel ženski pevski zbor Gabrovka. Številni obiskovalci so ob koncu prisluhnili tudi razgovoru z avtoijem knjige in igralko Grbčevo. A Novak) in Glasbene šole Marjana Kozine (Vida Zorko) ter mladinski zbori-OŠ Grm (dirigent Igor Teršar), OŠ Br-šljin (Rada Rebernik), OŠ Šmihel (Jožica Kravcar), OŠ Center (Marjanca Dobovšek), vokalna skupina OŠ Grm (Igor Teršar) in Glasbene šole Marjana Kozine (Cvetka Hribar j Zbore sta s klavirjem spremljali Cvetka Hribar in Tatjana Hadl obe z novomeške glasbene šole. I. ZORAN nografije občine Trebnje, ki jo je napisal France Režun, oblikoval pa Lucijan Reščič. Novomeščani so se ob istem času kot Trebanjci zbrali v fotogaleriji Vi- • Mešani pevski zbor črnomaljskega društva upokojencev, ki ga vodi France Milek, se je na sobotnem koncertu, s katerim je proslavil peto obletnico delovanja, predstavil s programom, ki je obsegal dvanajst pesmi priljubljenih slovenskih skladateljev zborovskih skladb. Pokroviteljica prireditve, na kateri je z nekaj skladbami popestril program črnomaljski pihalni orkester, je bila Skupščina občine Črnomelj. sta 21, kjer so odprli novo fotografsko razstavo. Tokratni razstavljalec je slikar, fotograf in glasbenik Luciano Kleva iz Kopra. Kleva je slikarstvo in fotografijo študiral v Milanu. Kot fotograf, ki je obenem tudi slikar, se tenkočutno odziva na držaljaje umetnosti. Razstava bo na ogled do 15. maja. Sevničani so imeli kultumo-umet-niški večer v počastitev dneva upora v soboto, 25. aprila, v kulturni dvorani gasilskega doma. Nastopil je znani trio Lorenz s pevko Olgo GORJUPOVA RAZSTAVA PREDČASNO ZAPRTA NOVO MESTO — Razstavo slik Tomaža Goijupa so v Dolenjski galeriji zaprli že v nedeljo, 26. aprila, in je ne bodo šele danes, v četrtek, 30. aprila, kot je bilo načrtovano ob otvoritvi. SLIKARJEV TALENT — Ob četrtkovi otvoritvi razstave del (na posnetku) 28-letnega primorskega slikarja Primoža Kožuha, ki je sicer diplomiral na stomatološkem odseku medicinske fakultete, je dr. Mirko Jutršek dejal da že dlje časa spremlja Kožuhovo likovno ustvarjalnost PoJutrškovih besedah Kožuhovo slikarstvo nakazuje, da hoče biti avtor več kot le ljubiteljski slikar in da njegovo delo tu in tam že presega celo delo nekaterih akademsko šolanih likovnih umetnikov njegove generacije. Kožuhovemu študijskemu odnosu do slikarstva pa še manjka ustvarjalne sproščenosti in umetnostnega rizika. Na otmritvi v sevniški galeriji sta nastopila violinist Tomaž Lorenz in harfistka Mojca Zlobko. (Foto: P. Perc) Gracelj. Gostje so izvedli zanimiv umetniški program in zanj poželi odobravanje poslušalcev. Istega večera in tudi z glasbo so dan upora počastili Belokranjci, se pravi Črnomaljci in Metličani, oboji v svojih kulturnih domovih. Črnomaljci so prisluhnili celovečernemu koncertu, s katerim se je ob peti obletnici delovanja predstavil mešani pevski zbor Društva upokojencev Črnomelj po vodstvom Franceta Mileka. Kot gost večera je sodeloval črnomaljski pihalni orkester pod vodstvom Antona Kralja. Metličanom pa so se predstavili: domači dekliški pevski zbor pod vodstvom Mateje Jakša, Vladimir Hrovat z mandolino in ustno harmoniko ter harfistka Ruda Ravnik-Kosi. Zbor je prepeval slovenske, predvsem belokranjske ljudske pesmi, glasbenika pa sta izvajala dela Beethovna, Debussyja, Chopina, Bacha, Mozarta in drugih mojstrov. L Z. Enaindvajset odličij Svoboda Med dobitniki tudi Zdravko Hribar iz Novega mesta in Ernest Ferk iz Brežic Zveza kulturnih organizacij Slovenije je minuli teden na slovesnosti v Ljubljani podelila 21 odličij Svoboda za leto 1992, od tega šest odličij z zlatim in petnajst s srebrnim listom. Do zdaj je bilo podeljenih že 481 teh najvišjih priznanj za izjemno prizadevanje in uspehe na področju ljubiteljskega kulturnega delovanja. Odličja Svoboda z zlatim listom so prejeli: Anton Brglez izCirkovec, Ki-ljan Ferluga iz Trsta, Ervin Hartman iz Maribora, Kazimir Humar iz Gorice, Andrej Kokot iz Celovca in Slomškovo prosvetno društvo Slovenski dom iz Zagreba. Med dobitniki odličja Svoboda je tudi več slovenskih kulturnih društev, ki delujejo v tujini, od posameznikov pa sta ga prejela tudi Zdravko Hribar iz Novega mesta in Ernest Ferk iz Brežic. Slavnostni govornik na podelitvi teh odličij, akademik pesnik Ciril Zlobec, član Predsedstva Republike Slovenije, je med drugim dejal, da bo pri nas tudi v prihodnje dovolj prostora za delovanje kulturnega amaterizma, saj ne bo nikoli moč na slovenskem ozemlju ustvariti dovolj poklicnih kulturnih zavodov. Omenil je tudi paradoks, da imamo Slovenci prvič v svoji zgodovini več sposobnih ustvarjalcev in poustvarjalcev, kot jih trenutno zmoremo vzdrževati oziroma plačati. IZ. V Krki že 15. knjižni sejem Jubilejni Dolenjski knjižni sejem bo potekal od 11. do 15. maja NOVO MESTO — KUD Krka, Študijska knjižnica Mirana Jarca in novomeška knjigarna Mladinske knjige tudi letos pripravljajo tradicionalni Dolenjski knjižni sejem. To bo že 15. tovrstna prireditev, in ker bo tudi jubilejna, bo v galeriji Krke v Ločni, kjer bo prodajna razstava knjig — celotna produkcija slovenskih založb od lanskega maja naprej, več kulturnih dogajanj. Letos bo sejem nekaj tednov prej kot običajno, in sicer ga bodo odprli v ponedeljek, 11. maja. Slovensna otvoritev jubilejnega 15. Dolenjskega knjižnega sejma bo torej omenjenega dne, začela pa se bo ob 19. uri. Gost otvoritvenega večera bo slovenski pisatelj Boris Pahor iz Trsta, letošnji Prešernov nagrajenec za književnost Nastopil bo tudi mešani pevski zbor Krka pod vodstvom prof. Jožice Bradač. V sredo, 13. maja, tudi ob 19. uri, bo na knjižnem sejmu predstavitev pokrajinske revije Rast, kije z nedavno izšlo številko stopila že v tretje leto izhajanja, obenem pa promocija plošče, ki jo je izdal mešani pevski zbor Krka. V četrtek, 14. maja, prav tako ob 19. uri, bo predstavitev Mohorjeve družbe, najstarejše slovenske založbe, ki praznuje zelo visok jubilej — 140-letnico ustanovitve. Kot je znano, deluje Mohorjeva družba razvejeno, doma in v zamejstvu, in so njeni sedeži v Celju, Celovcu in Gorici. Zadnja prireditev v okviru letošnjega knjižnega sejma bo v petek, 15. maja, ko se bodo približno ob 13. uri predstavili mladi literati iz novomeške občine. Napovedane prireditve naj bi dale jubilejnemu 15. Dolenjskemu knjižnemu sejmu dodaten utrip in praznično obeležje. KUD Krka pa izdaja publikacijo, v kateri je z besedo in slikovnim gradivom predstavljen utrip vseh dosedanjih knjižnih sejmov. Publikacija bo obiskovalcem na voljo že prvi dan. IZ. KONCERT KLARE TOMUANOV1Č— V soboto, 25. aprila, zvečer je na povabilo Zveze kulturnih organizacij Nom mesto v Dolenjski galeriji nastopila Nommeš-čanka Klara Tomljanovič, ki nadaljuje študij kitare v Freiburgu vNemčiji V času, ko je bila doma na kratkih počitnicah, je pripravila srnjim prijateljem, znancem in vsem, ki radi poslušajo zvoke kitare, prijeten program. (Foto: J. Pavlin) Knjiga za v vsako hišo v občini V Trebnjem predstavili knjigo Naši kraji izpod peresa Franceta Režuna, prvo monografijo trebanjske občine — Izšla bo še v nemščini in angleščini TREBNJE — Pred kratkim je izšla knjiga Franceta Režuna Naši kraji — podobe preteklosti in sedanjosti v občini Trebnje. To monografsko zasnovano delo vključuje geografsko, zgodovinsko, kulturno, demografsko, etnografsko in drugo tematiko, skratka, raznovrstne razsežnosti človekovega bivanja. Knjiga temelji na množici podatkov, ki so skrbno odbrani, urejeni in podani v poljudni obliki. Besedilo je pregledno, napisano tekoče in bralno. Avtorje na mnogih mestih s požlahtnjeno in pesniško besedo poudaril naravne lepote, vrednote in utrip življenja v krajih, ki jih posebej opisuje. V knjigi, ki obsega nad 180 strani, je 75 barvnih in nad 30 črno-belih fotografij, 15 ilustracij in okoli 180 vinjet ter še sedem tematskih kart in zemljevid trebanjske občine. Natisnjena je v velikem formatu (22,9 x 31,5 cm), in to v 3000 izvodih. Pomembno delo pri njej je opravil Lucijan Reščič, in sicer kot oblikovalec, ilustrator in avtor vinjet. Slikovno gradivo je delo številnih avtoijev, ki so v knjigi omenjeni. Knjigo je izdal in založil (ob izdatni pomoči občine in sponzorjev) Center za izobraževanje in kulturo Trebnje, natisnili pa so jo v Tomšičevi tiskarni v Ljubljani. Kmalu bo izšla tudi v nemškem in angleškem jeziku. Na novinarski konferenci, kije bila minuli četrtek v sobi trebanjskega župana Cirila Pungartnika, je France Režun povedal, da so mu pobudo za pisanje knjige Naši kraji dali sami občani, ki so v knjižnici in drugod spraševali po skriptah, v katerih je različne teme o trebanjski občini že obdelal. »Samo po sebi seje zastavljalo vprašanje ponatisa mojih skript ali pisanja in izdaje nove knjige, ki bi povedala več o občini. In ker je bil interes, da se izda knjiga, je pač do nje prišlo,« je razlagal novinarjem. »Zlahka seveda ni šlo, vendar se mi zdi, da je bila od vsega najtežja odločitev, kaj od zbranega in zanimivega naj pride v knjigo, saj je bilo gradiva neprimerno več, kot sem ga lahko uporabil. Moram pa reči, da mi je iz zadreg velikokrat pomagal Lucijan Reščič, ki je znal svetovati, obenem pa dobival ideje tudi za ostvaijanje svojega dela pri knjigi.« Stane Peček, kije v knjigi podpisan kot odgovorni urednik, je dejal, da bo to Režunovo delo odkritje za prene-katerega prebivalca trebanjske občine, saj bo ta na straneh knjige našel to, kar je v njegovi neposredni bližini, pa tega do zdaj ni videl ali pa sploh ni znal pogledati. »Knjiga bo krajane seznanila s kulturnim in naravnim bogastvom njihovih vasi, npr. z bogastvom, ki ga predstavljajo slike v cerkvah ali pa kar same cerkve, kapelice in razna znamenja,« je poudaril. Lucijan Reščič je najprej pojasnil oblikovalske prijeme, ki jih je uporabil pri tehničnem urejanju, nato pa odločno nastopil proti govoricam, ki so se začele širiti po Trebnjem, češ da so vsi, ki so sodelovali pri izdaji knjige, mastno zaslužili, kot tudi, daje bil za to knjigo žrtvovan denar, name- DOGODEK ZA OBČINO — »Izid monografije Naši kraji je pomemben dogodek za našo občino,«je na četrtkovi novinarski konferenci v Trebnjem poudaril trebanjski župan Ciril Pungartnik (na sliki lem), oblikovalec Lucijan Reščič (desno) pa je gomril o oblikovalskem pristopu pri tej knjigi (Foto: I. Zoran) njen ZKO-ju in sploh kulturi. »To preprosto ni res, saj je bila knjiga financirana s sredstvi sponzoijev, kar pa je dala občina, ni šlo na škodo nikogar« Reščičeve besede je v celoti potrdil tudi župan Ciril Pungartnik, ki je še pristavil, daje občinska oblast izdajo Režunove knjige načrtno podprla, ker je bila takšna knjiga v občini pač potrebna. »Knjiga Naši kraji je v prvi vrsti namenjena našim občanom, prebivalcem v teh krajih. Sodim, da bi jo morala dobiti vsaj tretjina vseh gospodinjstev. Cena 2000 tolaijev bi ne smela biti previsoka, še zlasti ne, ker je plačljiva v obrokih.« Takšnih misli je trebanjski župan, ki je že poskrbel, da so Režunovo knjigo dobili vsi poslanci občinske skupščne, še prej pa pobaral prenekatero podjetje za sponzorski delež zanjo. Toda Ciril Pungartnik misli tudi že za naprej in pravi, da knjiga Naši kraji ni zadnja iz prizadevanja, da bi v trebanjski občini pripravili in natisnili še kaj. Omenil je, da bi bilo dobro izdati še kak zbornik, s čimer bi se še popolneje zaokrožila predstavitev občine na različnih področjih. Na koncu še tole. Občina Trebnje ima svojsko funkcijo na stičišču tranzitnih tokov, različnih gravitacijskih območij, ki potrebuje večjo pozornost od dosedanje. Ta prijazna pokrajina, ki je bila skozi vso zgodovino prizorišče izjemnih dogodkov in ob tem doživljala velike spremembe, se pravzaprav šele z Režunovo knjigo celoviteje predstavlja bodočemu turistu, poslovnežu, naključnemu obiskovalcu in razgledovalcu po njeni zanimivi naravni in kulturni dediščini. Prav tako domačinu, učencu in učitelju. L ZORAN 8 DOLENJSKI UST Št. 18 (2228) 30. aprila 1992 m p" m vijo enega od modelov, govorečim avtomobilom, kije z mamljivim glasom razlagal svoje zmogljivosti in prednosti, pri tem pa samodejno odpiral vrata ter pokrova prtljažnika in motoija. V koprskem Cimosu so zadnji čas smelo zastavili svoje tržne ambicije. To kaže tudi njihov prodor na Dolenjsko preko novomeške Novotehne, ki zagotavlja tudi servisiranje vozil, kar je nedvomno zelo pomembno. Svojo ofenzivnost je Cimos pokazal tudi na avtomobilskem salonu, in to na dva načina: s posebnim petodstotnim popustom za tam naročena vozila ter s predstavitvijo nekaterih zanimivih novosti. Med najbolj atraktivne sodi gotovo prava cestna ladja XM break, prostoren, lepo oblikovan in zmogljiv karavan, med tiste, za katere bodo naši kupci najbolj povpraševali, pa model AX s pogonom na štiri kolesa ter ZX modela reflex in aura na dizelski pogon. Dobava Citroenovih najbolj iskanih modelov ima še vedno ozko grlo, kar se kaže tudi v dve- do trimesečni čakalni dobi. To, obljubljajo v Cimosu, bodo do konca leta odpravili. Toliko o naših »francozih«. Z olajšanjem iz pridevnika naš izpuščamo Zastavo, ki seje predstavi- kulturna dediščina Blišč in beda našega avtomobilizma Po treh desetletjih se na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani ponovno blešči avtomobilska pločevina na 16. avtomobilskem salonu, tokrat ukrojena že bolj ekološko, za naše žepe pa še vedno ne Slovenci pravzaprav nimamo sreče z avtomobili' Dolga desetletja nam je trg oblikovala in nare-ovala srbska avtomobilska tovarna Zastava, pred jremi desetletji pa nam je Beograd prevzel še ljubil30™1 avtomobilski salon, tako da smo bili prikrajšam tudi za to, da bi od blizu vsaj videli vso Pestrost modelov, tehničnih rešitev in najnovejših i kov, ki jih svetovni avtomobilski trg premore. Letos je ljubljanski avtomobilski salon na gospodarskem razstavišču z zaporedno številko šestnajst zopet oživel. Obiskali smo ga in. verjemite nam, na njem je bilo res videti marsikaj. Seveda ne vsega in ne najbolj ekskluzivnih stva-rJ' Ljubljanski salon še nima takega ugleda, ne pro-s ora, da bi bili proizvajalci zainteresirani ponuditi vse, kar premorejo, in vprašanje je, če bomo to sploh kdaj doživeli, kajti vsi se tudi zavedajo omejenih zmogljivosti, kijih imata slovenski trg in ku-P6?" 4uWjanski salon se torej ne bo mogel nikoli pomerjati zavtomobilskimi prireditvam^ kakršne prirejajo v Ženevi, Frankfurtu in Parizu. Ze to, kar je bilo videti, je velik napredek, najpomembnejše pn vsem tem pa je, daje bilo za domala vse razstavljene primerke moč zvedeti, kje, po kakšni ceni in P°d kakšnimi pogoji se dajo kupiti; in da se da domala vse kupiti tudi pri nas, za tolaije. Nekatere avtomobile je bilo moč dobiti tudi s posebnim po-P“a°m> bi je veljal v času prireditve. Marsikaj spodbudnega torej za dolga leta zapostavljenega in o »e vedno precej nezaupljivega slovenskega av-mobilskega kupca, ki se v poplavi avtomobilskih tirm in številnih uvoznikov težko znajde. Zastavin duh še straši Sm° V UVO0U naP‘sali. da Slovenci nimamo ece z avtomobili, potem tega nismo naredili čisto ■rez VZr L-r 'n ne 53010 22radi Zastave. Te smo se .. r znf?**i,a njen duh še živi, sedaj očitno v lobiju im/jMomobilskih proizvajalcev, ki se zelo jo, da bi z le nekaj avtomobilskimi znamkami unitormirali slovenske ceste. Tako si lahko razla-8 mo napoved, da namerava vlada zožiti možnosti t voz luJ'b avtomobilov. Tolaži nas lahko le dej-7™’03 naa> proizvajalci niso v španoviji s kako i l V0'temveč z vodilnima francoskima proizva-k™ima Re.naultom in Citroenom, ki sta v svetovni u ,'|Ur,enLn obrusila svoje proizvode v svetovno m , !.ef°' ™v ta dva sta se na ljubljanskem avto-'lomiskem aionu najbolj razmahnila in poleg stahe °T’ slcer vsab dan vidimo na naših ce-2 P0.1™1« občinstvu še nekaj bonbončkov. . J 9.010 s'na hitro, kaj ponujata domači avto-reoouski tovarni, h katerima se bomo morali tudi v Tf11*11 najpogosteje zatekati. O tem so skoraj po noma prepričani tudi v Novem mestu in v pru, saj namerava Renault na slovenskem trgu 'etos prodati kar štirinajst tisoč svojih vozil, Cimos P* Približno polovico manj. n„jjf Revozovem razstavišču v hali B je med Re-nauitov,mi vozil, privabljala največ radovednežev 7ar,iruS-a v babnoletm izvedbi, verjetno tudi kn i zine t0P*e8a poletja. Seveda se jih je veli- aozbiralo tudi okoli novosti, ki bo v Renaultovem 95 rojem delu srednjega razreda zamenjala pe-nnavajsetico. Renault safrane se imenuje nova naultovs kraljica cest. Pri nas bo gotovo dobila primeren ljubkovalni naziv, žefranka ali kaj poaobnega, kar bi verjetno bilo zelo primemo tudi viin C-na Ceno’lz baterojo bo moč dobiti, kot pra-im ’?e V™"1 ^ena zanj0 še ni znana, podobno kaK Pl 01 Sotovo zaslužil tudi toliko oblegani (vj,. 0.et- ^nj. z vsemi dajatvami vred, je treba eti kar dobrih tri in pol milijona tolaijev. Okoli ’ P600 In batrce je bilo občutno manj gneče, av. Pa “J*01 su& kupna zmogljivost slovenskega mobilskega potrošnika. Toda to je že stvar ba-nipn^jVSa^ana’ avtom°bilski salon pa je name-J udi sanjam. Teje v Renaultovem salonu med tuH' f y baterem živi razviti sveL je opazaijal Dr jlsl1. e[ Revozovega salona, kije bil namenjen cj „tyi vozil Volva, bterega zastopnik za nrJ"fje sedaj Revoz. Ta švedski »mercedes« je 00 radovednost občinstva s samopredstavit- R19 kabriolet je zbujal veliko zanimanja la z nekaj jugoti. sicer pa je pri Fiatu izstopal poljski malček cinquecento, ki bo zamenjal pejčka in je zato tudi za nas zanimiv, ter solidno oblikovan karavan tempera. Preveč bi bilo, če bi naštevali, kaj vse je bilo na sejmu videti. Kot za mnoge druge stvari tudi tu velja, da so avtomobili stvar osebnega okusa. Temu je všeč umiijen, družinski model, drugemu praktični karavan, tretjemu poskočna bolha, četrtemu živahen športni avtomobil. Vsem tem zahtevam ustrezajo številni »japonci«, »amerikanci« in »ne-mci«, prikazani na avtomobilskem salonu, in vsakdo je lahko prišel na svoj račun. V salonu lesk, zunaj umazanija Ljubljanski avtomobilski salon je spet postal raj za slovenske ljubitelje avtomobilov. Prav je tako. Skupaj s celjskim delom, kjer so prikazali tovorna in specialna vozila ter opremo za vzdrževenje avtomobilov, pomeni pomembno pridobitev. Vendar pa nas ves polakirani blišč avtomobilske industrije ne sme preslepiti. Pod zloščenim lakom se skriva marsikaj, česar se moramo biti v sedanjem času zavedati. In ko odstranimo ta lesk, lahko spet malodušno ugotovimo: Slovenci nimamo sreče z avtomobili. Gre za temno plat avtomobilizma, za onesnaževanje okolja. V povprečju prispevajo v svetu avtomobili k onesnaževanju zraka približno Eleganca in prostornost - Citroen XM breake trideset odstotkov, pri nas še več. Vzrok je jasen: zaostala tehnologija. V vneti restriktivni uvozni politiki, ki smo ji bili priča vsa zadnja desetletja, smo naše meje zaprli tudi za okolju prijaznejšo tehnologijo in se dušili v lastni zaostalosti. Na avtomobilskem sejmu v Ljubljani so opozorili tudi na to plat. V posebnem oddelku so Avto-moto zveza Slovenije, oddelek za promet pri notranjem ministrstvu in zasebna firma Alva, ki se ukvaija s proizvodnjo, trženjem in vzdrževanjem garažno servisne in testne opreme, pripravili razstavo in svetovanje za vse, kijih zanima ekološko in prometno varno ter varčno vozilo. Tukaj so prvič prikazali napravo za tehnične preglede, kije računalniško opremljena, tako da ves tehnični pregled sproti računalniško beleži, podatke pa pošilja naravnost prometni službi, tako daje človeški faktor pri tehničnem pregledu povsem izključen, ali drugače povedano, vsako prirejanje rezultatov je onemogočeno. Računalniško programsko opremo za napravo je delo firme Alva. To je zanimiva novost, za katero se zanimajo tudi drugod v Evropi, zlasti v Nemčiji. Ko bodo sprejeti potrebni predpisi, bodo napravo pričeli uvajati na kontrolnih mestih za tehnične preglede. Kako v svetu strežejo ekološkim zahtevam v avtomobilizmu, smo bili priče v akciji, ki sojo izvedli prometni miličniki in strokovnjaki kar na dvorišču salona. Tja so postavih italijanski kombi z napisom Ekotest, poln najrazličnejših merilnih naprav. S Ekološki test je pokazal porazno slika takim v Italiji že sedaj testirajo vozila in jih, če ne ustrezajo zahtevanim normam, izločajo iz prometa. Prihodnje leto bodo stopile tam v veljavo še strožje norme Evropske skupnosti. Miličniki so pred gospodarskim razstaviščem usmerili na test 40 naključno izbranih vozil, 35 bencinaijev in 5 dizlov. Na njih so opravili test izpušnih plinov, preizkus zavorne tekočine in nastavitve žarometov. Kar se tiče izpušnih plinov je bilo neoporečnih le 13 bencinaijev in en dizel, na preizkusu zavorne tekočine jih je izpadlo 29 in prav tako pri lučeh. Vozniki, ki so imeli neoporečna vozila, so dobili ustrezno nalepko, drugi pa prijazno opozorilo, naj se svojemu konjičku bolje posvetijo. Na tiskovni konferenci, kije sledila testom, je bilo poudaijeno, da se vozniki sami vse premalo zavedajo ekoloških razsežnosti avtomobilizma pa tudi varnosti, zlasti kar se tiče pomena zavorne tekočine, saj je njena oporečnost lahko skrit vzrok za marsikatero prometno nesrečo. Pri tem so posebej poudarili tui odgovornost avtomobilskih servisov, ki ne opravijo vsega dela, kot bi ga morali. Glavnega krivca za tako stanje niso omenjali, je pa znan: to je tista, sedaj, upajmo, že pokojna pogoltna država in politika, kije sebi privoščila vse, državljane pa pustila, da so umirali na slabih cestah, v nevarnih avtomobilih in obolevali od strupenih izpušnih plinov. Avtomobilski salon je, upajmo, jutranja zarja novih časov. TONE JAKŠE fšj -tHi: m Dediščina je vse, kar so nam zapustili predniki. Je zemlja in je plug, s katerimi so orali, so jarmi v volovskem hlevu in predmeti v izbi: javorova miza, klopi, poslikana skrinja pa rezljana omara v enem in bogec na križu v drugem kotu. Dediščina je tudi lončeni petelin na strehi in žegnana bršlja-nova vejica, zataknjena nad vhodnimi vrati hiše poleg v podboj vrezanih črk IHS. Pa potok, iz katerega so vsi rodovi zajemali vodo zase in za živino, cerkev z bronenim zvonom v zvoniku, vesela in žalostna pesem zvona, bela kapelica na hribu, deško trobljenje na trobilca iz kože mužine in fantovsko petje ob večerih, tudi to je dediščina. Iz vsega tega in še iz marsičesa je stkano naše življenje, naša slovenska kultura, vse, kar z njo pojmujemo. A kot pravi pesnik, »naša dediščina je tisočletna, / ubogi kmetiči so pririnili cizo / z našo revščino vse do nas«, mi pa bi jo morali, nam polaga na srce, »odvleči naprej«, kajpada »naloženo z darovi« — za tiste, ki bodo to »cizo« sprejeli od nas. Torej oplemeniteno z delom naših rok in našega uma, nikakor pa ne še bolj osiromašeno. Ali pa tudi ravnamo v skladu s tem naročilom? Odgovor zaenkrat, žal, ne more biti prepričljivo pritrdilen. Kaj se torej dogaja z našo premično kulturno dediščino, z etološkimi predmeti? S tistimi, kijih še ni v centralnem etnološkem muzeju in etoloških oddelkih pokrajinskih muzejev? Slovensko podeželje je trenutno še založeno s starimi mentrgami (krušnimi nečkami), mizami, skrinjami, posteljnimi končnicami, zibelkami, klopmi, omarami, kipci, kolovrati, razpeli, z nabožnimi in drugimi podobami, a je teh predmetov, ki so včasih polnili kmečke hiše, vsak dan manj. Večjega števila so se znebili že sami zdajšnji lastniki, češ da starine ne sodijo več v nove ali obnovljene hiše, pa sojih ali razbili in sežgali ali pa prepustili črvom in razpadanju. Veliko so sijih, zastonj ali za minimalno odškodnino, nabrali razni ljubiteljski zbiratelji, v zadnjem času pa jih gre največ z raznimi trgovci in prekupčevalci, ki nenehno križarijo po naši deželi, neredki v avtomobilih s tujimi registracijami. Ogromno teh predmetov gre torej tudi če«nejo, v tuje dežele in v tuje roke, v izvoz. Izvoz je povsem legalen, dovoljen, se pravi z vedenjem in odobritvijo oblasti, tudi ministrstva za kulturo. Prišlo je že do množičnega izvoza etnoloških predmetov, tako daleč, da bi od tovrstnega slovenskega kulturnega premoženja prej ko slej ostal le še okostnjak, če temu ne bi naredili konca. Zanimivo je, da so od vseh, ki bi jih siromašenje oz. desetkanje slovenske premične kulturne dediš- Kam izginjajo skrinje, zibelke, kristusi...? Slovenski muzejski strokovnjaki bijejo plat zvona: slovenska premična kulturna dediščina izginja prek meja in se izgublja v svetu, doma pa ostaja ostanek ostanka. čine moralo prizadeti, še zlasti tiste, ki sojih vedno polna usta slovenske avtohtonosti, avtonomnosti, samobitnosti, ponosa in kulture, svoj glas proti nenadzorovani prodaji in izvozu etnoloških predmetov najprej in do zdaj žal edini povzdignili slovenski etnologi, torej tisti, ki jim je ukvarjanje s temi predmeti poklic, stroka. To pa so storili pred kratkim v Posavskem muzeju v Brežicah, in sicer na zborovanju, ki gaje skupaj s tem muzejem pripravilo Slovensko etnološko društvo. Daje bil pogovor o zelo aktualni problematiki prav v Posavskem muzeju, ni nikakršno naključje, saj so brežiški muzealci med prvimi na Slovenskem spregledali nevarnost, ki grozi slovenski premični kulturni dediščini. Ravnatelj Posavskega muzeja prof. Maijan Gregorič je dejal, da so pri njim začeli zakon o varovanju dediščine izvajati takoj po sprejemu pred kakimi desetimi leti, register predmetov pa voditi takoj po kraji slik v podružnični cerkvi sv. Jakoba, ki spada v velikodolinsko faro. Župnikom so naročili, naj tovrstno kulturno dediščino v cerkvah, kapelicah in drugod dokumentirajo in opišejo, vendar to še ni tisto, čemur bi lahko rekli strokovna obdelava, kot jo nalaga zakon. Dejal je tudi, da nastaja register premične kulturne dediščine z zamudo, saj muzej nima dovolj kadrov, še manj pa denarja, da bi to nalogo lahko tekoče opravljal. Muzej tudi nima denarja, da bi etnološke predmete odkupil in spravil tja, kamor spadajo. Ivana Počkar, etnologinja Posavskega muzeja, je povedala, da se na vso moč trudi, da bi na neki način zmanjšali iznos etnoloških predmetov iz Posavja in drugih območij, predvsem pa, da bi omejili izvoz teh naših narodnih dragotin. »Prav zdajle, ko mi o tem govorimo, čakajo v neki vasi blizu Ljubljane tovornjaki, naloženi z okoli 150 starimi skrinjami in drugimi predmeti, da bodo odpeljali čez mejo. Za vselej bomo zgubili nekaj, kar je najtesneje povezano z našim življenjem in z našo kulturo, kajti vsaka skrinja, miza, zibelka, posteljna končnica ni samo predmet, ki je nekoč služil našim ljudem, temveč ima vsak tudi svojo zgodbo, zgodbo slovenskega človeka, ki pa jo izgubi, brž ko jo dobi v roke drug človek, zbiralec, trgovec ali prekupčevalec. Najhuje je to, da ti plemeniti stari predmeti odhajajo v nepovrat, njihovi lastniki pa jih dajejo ali celo zastonj ali za majhne denaije ter nadomeščajo kdove s čim.« Etnologinja Ivana Počkar je zelo prizadeto nizala ugotovitev za ugotovitvijo in se spraševala, ali bodo vsaj etnologi vendarle naredili kaj za rešitev etnološke dediščine ali jim bo tudi poslej vseeno, kaj pred njihovim nosom počno trgovci z novci. Le-ti so si Slovenijo zelo natančno razdelili, jo ra-jonizirali in obvladajo muzejsko mrežo aktivneje, kot sojo zmogli slovenski muzeološki teoretiki. Ti ljudje neverjetno dobro vedo, kaj bodo kje dobili, in tudi dobijo mnogo več, kot si muzealec upa misliti. Za preproste predmete svoje kulturne dediščine Francozi npr. radi poskrbijo, obnavljajo stare hiše, z ljubeznijo skrbe za mize, skrinje, omare svojih prednikov, ne moti jih, če v starinami odkupijo kos slovenskega interieija. Palača slovenskega premoženja pa se sesuva v podrtijo. Ob tem bi se morali vsi vprašati, kakor se sprašuje Ivana Počkar: in kakor sprašuje tudi dmge: Koliko skrinj bo moralo še oditi? Koliko mentrg bo moralo še služiti tujcem? Koliko miz bo moralo še brezimno trpeti tujino? Koliko kipcev in razpel bo moralo še zmoliti koliko očenašev, da se bo odprlo predvsem ministrstvu za kulturo, tudi mnogim etnologom — muzealcem, daleč zadaj pa še slovenskemu človeku, da naši trgovci in tujci siromašijo Slovenijo, in to z našim dovoljenjem in brez njega? Ali je res treba iti do konca, da se bo naš etnološki teren povsem izpraznil, da se bo bajta naše premične, etnološke in druge dediščine od silne praznine sesula v prah, vendar tiho, kot zna biti tiho Slovenec, in se bo še silni minister Capuder po francosko naredil navednega? Za rešitev etnološke dediščine je treba kaj odločnega narediti zdaj, ta trenutek in tubj. Sicer se kaj lahko zgodi, da nam bo od vsega ostal samo vaški navček. I. ZORAN fiZl priloga dolenjskega lista 9 mn. IMM PPP LMrk Pešačenje obujamo od mrtvih prav ve o hoji, kije naša najbolj naravna prirojena telovadba. »Hoja je popolna dejavnost šele, ko izkoristimo vse njene duhovne, telesne in fizikalne razsežnosti. Sele ko človek hodi po več ur skupaj, začuti, da se je otresel informacijske navlake, ki jo hočeš nočeš sliši in vidi, čeprav je ne posluša in ne gleda. Janez Penca že vrsto let kot pedagog-anglist, športnik in te-lesnovzgojni strokovnjak pozna nezadovoljivo stanje naših množičnih ljudskošportnih aktivnosti. Nanj smo se obrnili z vprašanjem, kakšna je razlika med bogatim in dobrim življenjem. — Na koncu uvodne besede Vaše knjige »Trideset tisoč korakov,« ki ste jo izdali v samozaložbi 1987, ste zapisali, daje »vredno posvetiti nekaj korakov treniranju, ki izničuje dejavnike tveganja srčne bolezni.« Kakšen je bil odmev na knjigo? »Odmev na knjigo je bil tak, kakršna je naklonjenost ljudi tekaški rekreaciji v različnih koncih Slovenije. Največ ljudi se mi je s prošnjo za knjigo oglašalo iz Ljubljane pa iz Koroške, Gorenjske, Štajerske in Primorske. Dolenjska je na zemljevidu rekreativnih dejavnosti Slovenije bela lisa in povsem V skladu s tem je bil tukajšnji odmev na knjigo —naičen.« Več bi se dalo povedati o tem, koga je knjiga najbolj zanimala. Naročali sojo predvsem rekreativni tekači pa tisti pravi maratonci, ki so se hoteli prepričati, ali so že posrkali vse tekaško znanje tega sveta ali pa je morda v njej še kaj njim neznanega. Nekako najbolj mi je šlo do srca to, da jo je s svojimi pacienti opazil dr. Janez Rugelj, jo vključil v program rehabilitacije z alkoholom zasvojenih in da so ti ljudje v njej našli koristen priročnik. Podobno so jo uporabili tudi na Koroškem. Glavno merilo zaodmevnost knjige pa je, kako hitro je pošla: 2000 izvodov je brez posebnih tržnih prijemov šlo v prvem letu po izdaji, tako daje ostalo še kakih 20 knjig.« — Če je bila Vaša knjiga iz 1987 namenjena ožjemu krogu rekreativnih tekačev, pa ste se z lanskim prevodom knjige »Hoja za zdravje in moč«, kije 1988 izšla v ZDA, odločili pomagati veliko širšemu krogu ljudi. Delo govori o novem odnosu do hoje sploh — o športni kulturi reklamo, ki bi poudarjala, daje pravi moški tisti, ki dobro pešači? Ne, pravi moški se vozi v novem modelu avtomobila! Ta avto je vitek, se giblje prožno, ima boke, je pravcato živo bitje, navadno ženska. Pravega moškega in žensko vidite v televizijski reklami. Njune kreposti so kajenje priznanih znamk cigaret, šofiranje in naslednji vzorec razmišljanja, ki nam ga tudi v TV reklami ponujajo Slovenija ceste tehnika: ,Kako bi šele bilo lepo, če bi na Krvavec lahko prišli z avtomobilom!’ Za preproščino te vrste mora biti človek malce bebast in prodan. Upor zoper njo pa je lahek. Izvedemo ga lahko samo na osebni ravni. Ena izmed prvin tega upora je, da spet shodimo. Kaže, da se bodo vse velike stvari v zvezi s samozadostnostjo, to je z življenjskim slogom, ki čim manj moti naravni potek stvari, zgodile na osebni ravni. Da, hoja je korak k boljši ozaveščenosti in k bolj občutljivi odgovornosti za to, da nam je dano živeti na tem planetu.« — Pogostokrat občudujemo ljudi v odmaknjenih letih, ki so kljub tegobam življenja ohranili zdravje, notranjo silo in mir, modrost in tiho srečo. Tudi zanje najbrž vrije jo dognanja športnih strokovnjakov, kardiologov, internistov, psihiatrov, ortopedov in drugih specialistov doma in po svetu: da se namreč vsi in v vseh letnih časih lahko odločimo za redno, živahno hojo v naravo. Ob prebiranju Vaše knjige se človek začudeno vpraša, kako malo prav za- Fizikalni razsežnosti hoje sta razdalja in čas. Lahko se vam zgodi tako, kot se je meni, ko sem s skupino prijateljev v snegu iz Novega mesta čez Trdinov vrh pešačil v Metliko. Začeli smo ob sedmih zjutraj, se vmes dvakrat ustavili in ob štirih prispeli na železniško postajo v Metliko. Prisegel bi, da od jutra do štirih popoldne niso minile več kot štiri ure. Pa jih je devet. Drugo začudenje, ki ga zmeren in vztrajen pešec doživi po dnevu hoje, je razdalja, ki jo je premagal, ne da bi bil na smrt utrujen. Seveda velja to za človeka, ki je hoje vajen, ne za začetnika. In še nekaj, kar bi morali vedeti predebeli ljudje. V dnevih dolge hoje je človek zadovoljen z zelo malo hrane. Če hodi po gozdovih, kjer vdihava vonj drevesnih smol in svežega ali trohnečega listja in lesa, in po travnikih, kjer ga poživlja veter, se napoji zraka, in ko se pod večer vrne domov, se mora samo upreti navadi, ki ga sili za mizo, pa je že naredil velik korak k najbolj naravni obliki hujšanja. Ta se ravna po preprostem pravilu: porabiti moramo več energije, kot je vnašamo v telo. Glavna duhovna pridobitev hoje se mi zdi njen prijazen odnos do okolja. Hoja je ravno dovolj hiter način potovanja, da v nekaj urah prepotujemo tudi po 15 ali 20 kilometrov, a ravno prav počasen, da vtise, kijih na poti dobivamo, v mislih predela-vamo in čustveno doživljamo. Hoja vzgaja človeka za zmerno, obrambno, sebi in bližnjemu nenevarno življenje.« — Izboljševanju gibalnih zmogljivosti in aktivnemu zdravju se nihče med nami ne želi odpovedati. Seveda pa se je treba za to odločiti, saj mora, kot pravite v prevodu knjige, »prvi korak narediti vsak sam«. »Hoje in s tem v zvezi bolj organskega ter manj sestavljenega življenja ni mogoče kar vcepiti s pri-digovanjem množicam. Vsak se mora sam potru- računalniška delavnica ljudstva. Pri tej še nismo prišli daleč, kajne? »Žalostno je, da je treba nekaj tako naravnega, kot je pešačenje, že skoraj obujati od mrtvih. Čuden čas živimo. Poznamo vse napake, ki jih je naredil razviti svet, in imamo vse naravne prednosti, ki sojih razviti žrtvovali razvoju, preden so spoznali, da razvoj in napredek nista eno in isto. In vendar hočemo delati prav vse napake, ki jih je pred nami delal tako imenovani razviti svet! Razvoj je, da si kupimo avto, napredek je spoznanje, kdaj je res nujno, da ga uporabljamo, in kdaj je bolje za nas in okolje, da ga pustimo v garaži ali da se mu celo povsem odpovemo. Odnos do hoje je zmaličen. Nekateri jo pojmujejo kot kazen. Tak odnos imajo do nje že celo otroci, pa ne samo tisti, katerih starši so se vdali avtomobilu. Drugi jo ponujajo kot tableto, zdravilo, s katerim bomo odpravili vse; kar se slabega dogaja duhu in telesu. Čeprav je zadnje pojmovanje hoje veliko bolj spodbudno kot prvo, bi bilo najbolje, da bi hojo imeli za to, kar je: del naravnega življenja, ki odločilno prispeva k samozadostnosti in k temu, da našega planeta ne bo razneslo od življenja za potrošnjo in razvoj.« — Profesor Drago Ulaga nas v neštetih spisih vedno znova vabi k humani naravnanosti za višjo stopnjo ljudskega zdravja. Stoletnik Blaž Ranca mu je zaupal, da je še po praznovanju stoletnice s popotno palico prehodil približno tri kilometre na dar.. Tudi novomeški rojak Leon Štukelj, naš znani večkratni olimpijski in svetovni prvak, ki je lani v jeseni slavil 93-letnico, se še vedno vsak dan mladostno ogreva po mariborskem parku in prizadevno skrbi za dobro umsko in telesno zdravje. »Hoja gotovo deluje tudi terapevtsko, zato ker je ves človekov čas pošastno natrpan z nesmisli, umetno ustvarjenimi potrebami. Človekovo telo sploh ne more dohajati bliskovitih sprememb življenjskega sloga, do katerih je prišlo v približno zadnjih sto letih. Organizem se hoče še vedno obnašati tako, kot seje desettisoče let; tega globokega biološkega spomina mu sto let .razvoja’ ni moglo zbrisati. Zato so ljudje, ki živijo tako kot Leon Štukelj, profesor Ulaga in drugi katerih imen ne poznamo, bolj uglašeni z izvornimi življenjskimi toni, ki pomenijo vračanje k samozadostnosti, kot večina, ki časti avto, naslanjač, cigareto, kavo, alkohol in veliko predobre hrane.« — Čemu sodoben človek svojim .korakom k zdravju' namenja tako malo časa in razmišljanja, hkrati pa ga nenehno zaposlujejo vsakdanji nesmisli? »Človek si malike dela sam. Ste že kdaj videli Da ne bodo kup železja Osebni računalnik je postal sestavni del našega življenja in nanj seje pač treba vsaj nekoliko spoznati; težko si zamišljamo, da dandanes človek ne bi uporabljal tega elektronskega pomočnika, ki mu pri delu na najrazličnejših področjih marsikaj olajša, marsikaj pa sploh šele omogoči. Opremljenost z osebnimi računaniki po naših ustanovah in podjetjih je dobra, vendar sam nakup računalnikov nič ne rešuje, na njih morajo teči uporabni programi, s katerimi je pa treba znati delati. Prav tu se dostikrat zatakne; ljudje se nekaj sami naučijo, pogledajo k sosedom, kako gre njim od rok, v lastni režiji pripravijo kakšen tečaj ali svoje ljudi pošiljajo v Ljubljano in še kam, kjer delujejo računalniške učilnice, ali pa se zaradi neznanja računalnikov ogibljejo. Dolenjcem od tega tedna naprej ne bo več treba daleč na pot po računalniško znanje, v Novem mestu so namreč na Cesti herojev v stavbi osnovne šole Center odprli računalniško učilnico. Učilnico je odprlo podjetje Opus iz Kranja, ki ima svojo poslovno enoto v Novem mestu. Njen vodja Mitja Fabjan je povedal, kako je prišlo do ustanovitve učilnice pri nas. »Podjetje Opus, kije eno prvih tovrstnih zasebnih podjetij v Sloveniji, se že pet let ukvatja z računalniškim inženiringom, se pravi z izdelovanjem, sestavljanjem in servisiranjem računalnikov, računalniške opreme, elektronskih naprav in perifernih enot, s prodajo in izposojo strojne in programske računalniške opreme in z izvozom in uvozom, posreduje pa tudi znanje s področja računalištva. Svojo razvojno strategijo je torej usmerilo ne samo v posredovanje opreme, temveč tudi znanja. V ta namen je razvilo lastno mrežo učilnic na ozemlju Republike Slovenije. Doslej je ustanovilo dve računalniški učilnici, prvo v Kranju in zdaj še eno v Novem mestu.« — Kaj nudi novomeška računalniška učilnica in kakšna je njena oprema? »V Opusu smo se odločili, da bomo šli v kar se da kakovostno opremo in svojim uporabnikom ponudili izobraževanje tudi za najzahtevnejše programske pakete. Učilnica je zasnovana tako, da ima vsak slušatelj na voljo svoj računalnik, ki je dovolj zmogljiv, da na njem tečejo tudi takšni programi, kot so vse bolj priljubljena okna oziroma windowsi. V novomeški učilnici imamo osebne računalnike s procesoijem 386/25 in VGA grafiko, z miško in laserskim tiskalnikom. Izobraževanje poteka v skupinah do 12 slušateljev, kar je po našem mnenju še dovolj majhna skupina, s katero je mogoče kakovostno delati. Predavatelju redno Milja Fabjan pomaga še njegov pomočnik, kar omogoča individualno delo z vsakim posameznim slušateljem.« — Komu je učinica namenjena; samo vašim strankam ali je odprta za vsakogar, ki se želi vključiti v izobraževalne programe? »Računalniško izobraževanje Opus je namenjeno vsem, ki si žele nabrati nekaj računalniškega znanja. Tudi starost ni važna, čeprav so naše računalniške učilnice namenjene predvsem osnovnošolski in srednješolski mladini. Poučevanje je odprtega tipa, kar pomeni, da nas lahko starši kadarkoli obiščejo in si ogledajo, kako poteka delo in kako njihov otrok napreduje.« — Programov računalniškega izobraževanja imate več, med njimi je tudi celoletna računalniška šola. Kakšni so ti programi? »Celoletna računalniška šola je namenjena osnovnošolcem. Predznanje računalništva ni potrebno, vse prijavljene kandidate sami preskusimo in razvrstimo v različne zahtevnostne skupine. V šoli se učenec nauči uporabljati operacijski sistem dos in windows, programirati s basicom in pasca-lom ter uporabljati računalnik pri risanju slik in oblikovanju besedil. Učenec novo znanje sproti prenaša v prakso in ga združuje z znanjem, ki ga pridobiva v osnovni šoli pri učnih predmetih, od matematike do zgodovine. Pouk traja celo šolsko leto po dve uri na teden. Drugi programih so prilagojeni znanju in potrebam tečajnikov. Organiziramo tečaje za popolne začetnike, ki se seznanijo z osnovami računalništva, tečaje za seznanje z operacijskim sistemom dos in windows, tečaje za spoznavanje programskih paketov wordstar, quat-tro pro in dbase I11+, torej najbolj razširjenih in znanih urejevalnikov besedil, preglednic in podatkovnih baz.« — Kdaj bo stekel pouk? »S celoletno šolo bomo začeli letos jeseni, vpis bo junija, dotlej pa bodo mladim namenjene deseturne računalniške delavnice, kjer se bodo lahko naučili osnov za delo z računalniki. Tečaji za podjetja in ostale pa bodo stekli te dni. Prijave že zbiramo.« M. MARKELJ diti in v sebi ustvariti tako razpoloženje, da bo shodil, ne da bi za trenutek pomislil, da s hojo jemlje tableto ah da se z njo kaznuje.« — Družine, ki so se s podeželja preselile v mesto, so ohranile prejšnje delovne navade. »Staroselci« v mestih jih nimajo več; celo mladina na splošno ni navdušena za telesno vzgojo. »Mladine športi, kjer o dosežku odločata intenzivnost in trajanje porabe energije, ne navdušujejo. Prav energijski športi, to so vzdržljivostne preizkušnje, pa so za oblikovanje osebnosti najdragocenejši. Vzgajajo namreč potrpežljivost, kije pomembna za doseganje dolgoročnejših ciljev, ponos v premagovanju naprezanja, da ne rečem trpljenja, in delovno trmo. Kdor vse to ima, mu ne manjka glavne lastnosti, ki bortuje ustvarjalnosti v življenju. In ta je — samospoštovanje. Mladina pri izbiri športa naseda reklami. Ta pa igra na slabosti, nečimrnost in lenobo. Njene rešit- ve so trenutne, predvsem pa enim nosijo denar. Tega, kar daje hoja, ne moreš kupiti. Ne vidim vsesplošnega recepta za vzgojo mladine za hojo in podobne športe, vem pa, da se da največ narediti tam, kjer se za otroka dogajajo najpomembnejše stvari: v družini.« — Marsikoga med nami je sram, da bi se odločil za redno vsakodnevno živahno hojo v naravo. Bomo res postali »sedeče ljudstvo«, ki pred TV sprejemniki v copatah preživi pretežni del prostega časa? Kam pelje vse to? »O pridobivanju množic za hojo in za druge naravne oblike potovanja, od katerih je na primer veslanje samo še šport, mislim naslednje: Z množico se ne da narediti nič! Vse mora temeljiti na posamezniku. Imeti opravka z množico je lahko cilj politika. V tem,opravku’ ti ni mar za tiste, s katerimi se sporazumevaš’, ampak le, kaj boš z njimi naredil zase. Množico lahko tako le zmanipuliraš, sporazumevati se z njo ne moreš. Sporazumevati se pomeni graditi odnos s posameznikom.« — Slovenski telesnovzgojni delavci ponovno opozarjate, da smo kljub vsem dosežkom vendarle še vse premalo naredili, da bi naše življenje kvalitetno usmerili na boljše. Ne zavedamo se, da »brez hodilne kulture človeka ne moremo doseči športne kulture ljudstva« — pri vsem tem pa je prva brezplačna, a zanesljiva pot do dobrega zdravja. »Za boljše žviljenje je treba spremeniti veljavna merila, s bterimi ocenjujemo, bj je dobro življenje. Če je to z avtocestami prepredena Slovenija, če to pomeni asfalt v gozdovih, cesto na Krvavec in Veliko planino, potem se hoji in športni kulturi slabo piše. Če bo merilo število pešpoti, kolesarskih steza, rek, ki bodo dovolj čiste za plavanje, in velikost rezervatov, kjer ne bo dovoljeno posegati v naravni red stvari, bo dobro. Ne smemo si želeti bogatega, ampak dobro življenje.« TONEGOŠNIK naše korenine »Franc, kaj bomo pa z berglami?« Nočne ptice pravimo ljudem, ki do jutranjih ur poslušajo radijski program z muziko ter telefonskimi klici in razglabljanji na najrazličnejše teme. Eni delajo to zato, ker jim službene obveznosti ne pustijo, da bi zatisnili oči, drugi, ker je njihov življenjski utrip nekoliko drugačen od poprečnih ljudi, nekateri pa tudi zato, ker jih bolečina vrže iz že pričetega spanja. K tem zadnjim sodi Franc Kolenc, kmečki sin iz Gorenjega Globodola pri Mimi Peči. »Po glasu jih takoj spoznam, napovedovalce in tiste, ki redno kličejo v to oddajo,« pravi Franc. »Ko postanejo ponoči bolečine v sklepih premočne, se zbudim. Prižgem radio in ponavadi poslušam do jutra.« Franc ima petinštirideset let in od osmega leta naprej boleha za sklepno revmo. Pričelo se je z otečenim kolenom, končalo pa s številnimi operacijami in zakrčenimi udi. Z leti je splahnelo upanje, da mu bo medicina lahko toliko pomagala, da se bo spet postavil na lastne noge. A je Franc kljub dolgoletnemu trpljenju ohranil dobro voljo in veder obraz. Prilagodil seje, vseeno pa mu seveda ni. Z lesenimi berglami hodi po vasi, rad se pogo-vaija z ljudmi, opazuje in posluša, zato marsikaj ve, tako daje živa kronika domačega kraja. Otroci, domači in vaški, ga imajo radi. »Zanimivo seje z njimi pogovarjati. Tako po svoje razmišljajo. 'Franc, zakaj si pa ti pri nas?’ me vpraša mali Primož, eden od treh bratovih otrok. Pa mu odgovorim, da zato, ker je tukaj doma tudi moj oče, in že razume. Potem pa me vpraša: ’Kaj bomo pa s tvojimi berglami, ko boš umrl?’ ’V peč jih boste vrgli,’ mu odgovorim. On pa: ’Kaj pa vijaki, ti ne gorijo?’ Kakšne probleme si delajo otroci!« Franca bolezen seveda hudo bremeni, odpira pa mu tudi nova obzorja: »Zdrav človek nima časa opazovati. Kar naprej nekam hiti in se ne more stvarem popolnoma posvetiti. Jaz lahko ure strmim v čebele in opazujem njihovo obnašanje ali pa kure na dvorišču, pa spremembe nad globodol-skim nebom. Tako se človek tudi veliko nauči, več razume in zna stvari logično povezovati. Spremembo vremena začutim v sebi pa tudi po drugih znamenjih v naravi.« Svoj čas se je Franc veliko zadrževal ob vaški mlaki, kije bila tik ob Kolenčevi stari hiši. K njej so vaščani vodili živino napajat, ob njej s<*se ob večerih zbirali vaški fantje k pesmi in igram, ko je njihov trušč utihnil, pa so se s svojo pomiijajočo pesmijo oglasile žabe. To je bil nočni program, ko v Globodolu še ni bilo elektrike in radia. Prav o tistih časih teče pogovor ob kuhinjski mizi, kamor sc zvečer zgrne vsa Kolenčeva družina: Franc, njegov brat Janez z ženo in otroki Simono, Primožem in Janjo ter mati Alojzija in glava družine, devetin- sedemdesetletni Franc Kolenc. »Franci so gospodarili v tej družini že kar rod pomni,« pravi z malo šale in malo ironije Franc mlajši, »z mano pa bo ta veriga prekinjena.« Franc starejši pa pripoveduje: »Moj ded Franc Kolenc je bil doma s sosednje domačije. Z ženo sta kupila staro hišo in nekaj zemlje zraven. On je bil krojač, ona pa šivilja. A šivalnega stroja ni bilo pri hiši. Vse sta šivala še na roke. Moj oče je bil zelo podjeten in je veliko storil tudi za skupnost. Takrat so delali cesto, a je bilo težko dobiti skupaj ljudi in denar. Ti kraji so bili bolj revni.« Potem pripoveduje o svoji mladosti, o ljubezni do čebel, ki so bile vedno pri hiši in se z njimi uk-vaija od dvanajstega leta naprej. Pripoveduje o nekdanji mlačvi žita, ko je bil zdoma cel mesec, od jutra do večera. Pri premožnejših so imeli štirje s cepci en teden dovolj trdega dela. Treba je bilo kar stisniti zobe ob skromni hrani, daje človek zdržal do »likofa« s pečenim petelinom in drugimi dobrotami. Z leti seje Franc priučil tesarstvu, kar je vrglo več. »Prva leta, ko sva se poročila, sem komaj čakala. daje šel s skupino na gradnjo, saj denarja ni bilo kje dobiti,« pravi mati Alojzija. S težko tesarsko škatlo na hrbtu, v kateri je bilo potrebno orodje, je oblezel vso Dolenjsko, pa še del Hrvaške po vrhu, dnevni zaslužek pa je bil boren, 16 dinarjev, komaj za kilogram sladkorja. »Hrana je bila za tako težko delo kaj slaba. Spominjam se, da smo pri Kočevarjih na Brezjah, kjer je komaj kdo razumel slovensko, cel teden trikrat na dan dobili samo žgance. Šele za likof so nam dali kruha, ki so ga imeli Kočevarji zares dobrega,« pripoveduje Franc Kolenc starejši. Precej takih in podobnih zgodb, ki jih vedo ali sojih vedeli povedati v Globodolu, tej skrivnostni dolini sredi gozdov in vinskih goric, Franc že pozna. Za delo res ni, ima pa dober spomin in jezik mu dobro teče, zato bo lahko s svojim pripovedovanjem o starih časih in razglabljanjih o današnjih potešil še veliko radovednih otroških oči. TONE JAKŠE 1 0 priloga dolenjskega lista El nagrada v Šentjernej IN ŠMARJEŠKE TOPLICE Žreb je izmed reševalcev 15. nagradne križanke izbral ANICO SELAK iz Šentjerneja in LO JZKO ŠENK iz Šmarjeških Toplic. Selakovi je pripadla denarna nagrada 1.000 tolarjev, Šenkova pa bo prejela knjižno nagrado. Nagrajenkama čestitamo. Dobitnico denarne nagrade prosimo, da nam čim-prej sporoči svojo enotno matično številko (EM-ŠO) in številko ali tekočega računa ali žiro računa ali hranilne knjižice, da ji bomo nagrado lahko kar najhitreje nakazali. Rešite današnjo križanko in rešitev pošljite najkasneje do 11. maja na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 17! REŠITEV 15. NAGRADNE KRIŽANKE Pravilna rešitev 15. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: LOS, VREČAR, IONOSFERA, JANEZ, EPOS, FAR, MENA, DRNOVŠEK, VAT, TER, SD, POROG, RISARKA, ENORMNOST, TON, RED, AAR, ILIRI, OGIB, RAVNINEC, NANA, ANSA, ACA. prgišče misli Človeška pravica vsake družine je, da ima otrok, kolikor jih hoče. Nima pa pravice pošiljati računov za njihovo vzdrževanje sosedom. M. MARKOVIČ Javnost je edini zgodovinski subjekt, ki lahko odločilno vpliva na zgodovinske dogodke in blokira monolitizem, avtarkijo, korupcijo, nacionalizme, centralizirano politično odločanje in druge smrtne grehe naše družbe. S. ZAJC naoiodno križanko © DOLENJSKI UST PREDSTOJ- NIK MOŠKEGA SAMOSTANA FR. F0K (DENIS, LONEC ZA KUHANJE POD PRITISKOM! IZUMRLI GLAVO- NOŽEC SNEŽNI ZAMET JUŽNO- AMERIŠKA STEPA DELEŽ DRUŽABNIKA DOLENJSKI LIST SLOV. SKLADATELJ IUBALD) IDEAL RIBICA KEM. SIMBOL ZA FOSFOR ČEBELJA PAŠA NADIH STAROSTI ORGANSKO TOPILO DREVESNA SMOLA (CERKVENO OBREDJE1) RAVEN STREL VCRNO RIM. CESAR (RAZDEJAL JERUZALEM) GLASBENO DELO LEDENA SVEČA VZDEVEK IGRALCA RADKA POLICA ZASLON GENOCID AVTOR J. UOtR PLEME TRŠČICA VEJALNICA AVSTR. PESNIK (RAINER MARIA) NEKD. PORTUGALSKA POSEST V INDIJI ZAGOZDA OBER LOKAR DANILO GORSKI PRIDELEK SEDEŽ ZAKUPNINA OD ZEMLJIŠČA GR. BOGINJA PREPIRA KAJENJE LEPO VEDENJE LAURENCE OUVIER SPRAVLJA- NJE LATINSKI PESNIK (•ANAU«) KRADLJIVEC ŽLEBIČ V DOGI BLAGAJNA poti k zdravju V boju proti infarktu Zamašene koronarke oziroma venčne žile, ki dovajajo srčni mišici kri in z njo kisik ter druge za delovanje potrebne snovi, so poglavitni vzrok za veliko število srčnih kapi. Srčne bolezni so sploh glavni vzrok smrti med prebivalstvom razvitega sveta, kjer se ljudje na splošno premalo gibljejo, ob tem pa uživajo z maščobami prebogato hrano. To je ob kajenju, visokem krvnem tlaku in stresu dejavnik tveganja, saj pripomore, da se v krvnih žilah tvorijo obloge. Obloge na stenah žil se nabirajo leto za letom in počasi ožijo prostor za neoviran pretok krvi. Če srčna mišica ne dobiva dovolj potrebnih snovi in kisika, začno srčne celice odmirati, propadanje srčnega tkiva zaradi slabe prekrvavitve P* lahko pripelje do usodnega infarkta. Zdravniki so dolgo menili, daje nabiranje oblog neustavljiv proces. V sedemdesetih letih so antenski in evropski raziskovalci v celi vrsti raziskav ugotovili, daje mogoče z dieto in zdravili zmanjšati m zaustaviti nabiranje oblog na stenah žil ter tako preprečiti nastanek infarkta. Eno takih zdravil je lovastatin (pri nas artein). Pred kratkim so v ZDA opravili raziskavo, s katero so potrdili, da to zdravilo ob hkratni dieti učinkovito zmanjša ne-varne obloge v koronarnih arterijah. Raziskava bi morala trajati dve leti, vendar sojo zaključili že po zaključeni prvi stopnji, ker so bili rezultati dovoj zgovorni. Milijonu ljudi, ki v ZDA že jemljejo lovastatin za znižanje stopnje holesterola v krvi, se bodo pridružili novi milijoni ljudi po vsem svetu. O tem so raziskovalci prepričani oziroma jih je prepričala omenjena raziskava. Strokovnjaki sicer pričakujejo, da bodo dobili povsem nesporne rezultate o delovanju tega zdravila na čiščenje venčnih žil šele potem, ko bodo več let spremljali učinkovanje lovastatina pri večji skupini ljudi, toda že dosedanje raziskave so dale take rezultate, da je zdravilo mogoče brez zadreg priporočiti. Zdravniki menijo, da bodo z dieto in zdravilom lovastatin pomagali mnogim ljudem, ki so ogroženi zaradi nabiranja oblog v žilah, hkrati pa bodo tako prihranili tudi precej denarja, saj pri mnogih ogroženih bolnikih ne bodo več potrebne drage operacije odstranjevanja oblog in koronarnih premostitev. Zdravljenje s lovastatinom traja dlje časa, najmanj eno leto, predno so opazna večja izboljšanja. Poudarjajo pa, da se mora bolnik uživati tudi primemo prehrano, predvsem tako, ki zmanjšuje krvne maščobe. MiM Ce še ne veste, zoper bolečine deluje tudi Fenalgin Fenalgin je hiter in učinkovit analgetik. Učinkuje proti bolečinam nasploh, glavobolu in zobobolu, pa tudi pri vnetju živcev, mišic in sklepov, pri boleči menstruaciji in pri zvišani temperaturi. Stranski učinki so možni le pri pretirani in dolgotrajni uporabi, kar nasplošno velja za vsa zdravila. Previdneje je treba zdravila uporabljati pri otrocih do 14. leta starosti. Otrokom, mlajšim od enega leta in nosečnicam ni namenjen.' Fenalgin tablete prodajajo v vseh lekarnah, dobijo se tudi S brez recepta v kompletu po deset ali v škatli s tridesetimi S tabletami. * »••• zanimivosti iz sveta IMajstarejše človekove kosti Znanstveniki iščejo fosilne kosti naših davnih prednikov po afriških divjinah in drugod po svetu, na terenu prebijejo mesece in mesece, ko potrpežljivo raziskujejo s fosili bogata najdišča ali tista, ki obetajo zanimive najdbe, pogosto pa tako naporno delo ne rodi velikih sadov. Izkazalo se je, da se splača nekoliko natančneje pogledati po muzejskih zbirkah, saj se v njih skriva marsikaj dragocenega in še nepoznanega. Tak primer je z iskanjem fosilnih ostankov človekovih davnih prednikov. Medtem ko so raziskovalci iskali fosilne ostanke po terenu, so ves čas najstarejše človeške kosti ležale lepo v muzeju. Ameriški znanstveniki so namreč odkrili, da imajo v kenijskem muzeju del izredno stare senčnice človeške lobanje. Za kost se je sicer vedelo, da je zelo stara, vendar najdba ni bila natančno datirana. Strokovnjaki so starost kosti preverjali z najsodobnejšim načinom, z argono-vimi izotopi, in izkazalo se je, da gre za 2,4 milijona let staro kost. Najdba zapolnjuje pol milijona let veliko časovno luknjo, ki je zevala med najstarejšim kamnitim orodjem, ki mu prisojajo starost okoli 2,6 milijona let, in dotlej najstarejšimi znanimi človekovimi kostmi, katerih starost so določili na 1,9 milijona let. Pošastni morilec Tudi na vzhodu Evrope so dobili svojega Jacka Razparača, a še grozljivejšega in hujšega, kot je bil legendami britanski množični morilec, kije buril in še buri domišljijo ljudi po svetu. V Rostovu na Donu ta čas teče sodni postopek zoper Andreja Čikatila, 56-letnega učitelja in zglednega družinskega očeta, kije obtožen, da je zverinsko umoril 55 ljudi. Posiljeval, davil in klal je predvsem otroke, deklice in fantke ter mlajše ženske. Moril je, kot je kasneje povedal svojemu psihiatru, iz spolnih nagibov. »Ko sem videl kri in agonijo, sem čutil naslado in nadaljeval sem z rezanjem in pretepanjem žrtve,« se glasi ena od morilčevih izjav. Policija je skrivnostnega morilca, kije strahoval ljudi od Rostova do Svedrlovska in Uzbekistana, načrtno iskala skoraj deset let. Obdelali so skoraj pol milijona osumljenih oseb, med njimi 160 tisoč šoferjev osebnih avtomobilov, ki živijo na jugu Rusije, kjer je množični morilec deloval. Spotoma so odkrili več kot tisoč drugih zločinov, 95 umorov in 245 posilstev. Na sojenju prihaja na dan, kaj so morale prestati nedolžne žrtve morilske pošasti. Moril je z nožem, vrvjo in zobmi. Žrtvam je posamezne dele telesa rezal z nožem, včasih pa se jih je lotil kar z zobmi. Mučenje je od žrtve do žrtve izpopolnjeval, da je trpljenje trajalo kar najdlje in ob njem tudi njegova sprevržena naslada. Pomislili bi, da gre za povsem neuravnovešeno osebnost, a ni tako; morilec je suhljat, eleganten gOspod, kot ga opisujejo sovjetski časniki, in duševno popolnoma priseben. Mnogih podrobnosti svojega strašnega početja se spominja s presenetljivo natančnostjo. Psihiater Buhanovski, kateremu seje množični morilec izpovedal, pravi, da so bolna nagnjenja posledica strahot, ki jih je Čikatilo doživjal kot otrok. V tistem času, trideseta leta tega stoletja, je v Ukrajini zaradi nasilne kolektivizacije vladala huda lakota in prihajalo je do primerov ljudožerstva. Tudi Čikatilovega mlajšega brata so ugrabili vaščani neke vasi in ga pojedli. Ta dogodek, za katerega je zvedel kasneje, gaje zelo prizadel in obsedel s kanibalizmom. Sojenje zbuja velikansko pozornost v javnosti. Toda več ko se zve o grozljivih dejanjih ukrajinskega množičnega morilcva, hujši je srd javnosti, ki bi najraje kar sama obračunala s pošastjo v človeški podobi, zato mora vojska čuvati sodišče v Rostovu, kjer poteka sojenje. Papir kot računalnik Xeroxje pred kratkim objavil, daje začel izdelovati računalniško programsko opremo Paper Works, ki omogoča poslovnežem, da se, kjerkoli že so, preko faksa povežejo z računalnikom v svojem podjetju, četudi nimajo s seboj prenosnega računalnika z modemom, kar je bil doslej pogoj za vzpostavitev takšnih zvez. Vse, kar potrebujejo, je faks, poseben obrazec na papirju in Xeroxov program ter seveda povezava računalnika s faksom. Poslovnež lahko po faksu pošlje do svojega računalnika ukaz, ki ga nato računalnik opravi, dobi iz računalnika željeni zapis, tabelo, izračun, dokument ali vanj vpiše nove podatke. Uporabniki si lahko sami naredi papirnate obrazce za posamezne naloge, ki naj jih opravijo njihovi računalniki. Ko se poslovnež odpravi na poslovno potovanje, mu ni treba nositi prenosnega računalnika z modemom, s seboj vzame le nekaj listov papirja, ki mu omogočijo dostop do računalnika in vseh potrebnih podatkov. »List papirja je pravzaprav postal prenosni računalnik,« pravi John Seely, vodja Xeroxovega raziskovalnega središča v Palo Altu. praktični KRIŽ j Negovani nohti Del urejenega videza so negovani nohti. Lep noht je gladek, svetel, prosojen, rožnat ter rahlo zakrivljen. Zaradi nenehnega stika z močnimi čistili in detergenti postajajo nohti vedno bolj krhki in lomljivi. Za začetek mora biti pribor za urejanje nohtov res čist. Rezanje nohtov s škarjicami se vse bolj opušča, oblikovni naj bi jih‘s pilico. Oblika oz. dolžina naj bo praktična. Rezanje kožice ob nohtih, ki pogosto povzroča infekcije in njeno »cvetenje«, ni več potrebno, saj se dobi poseben odstranjevalec zanjo. Nohte pomaga utrditi in obnoviti poseben utrjevalec nohtov, pred uporabo laka pa kaže noht zaščititi z zaščito za nohte ali vsaj z brezbarvnim lakom. Odstranjevalec laka naj bo brez acetona, da nohta ne poškoduje in dodatno izsuši. Roka, ki jo bomo brez sramu ponudili v pozdrav, mora biti negovana, z negovanimi nohti! Pranje zaves Res, da lahko prah odstranite z zaves s sesalnikom za prah, toda vsaj enkrat na leto, sicer pa po potrebi, jih morate tudi umiti. Manjše zavese lahko operete v pralnem stroju doma, za večje, ki so mokre zelo težke, pa je bolje, da jih odnesete v kemično čistilnico, kjer imajo velike pralne stroje. Zavese iz najbolj občutljivih vlaken operete na roke. Sicer pa morate biti pri pranju zaves, ki niso iz enakega materiala, zelo pazljivi, saj se lahko zgodi, da se eden skrči, drugi pa ne. Zaves iz rajona ali svile ne smete namakati, zavese iz bombaža pa pred obešanjem rahlo nategnete, da bodo zavese in obrobe pravilno visele. Kremna krompirjeva juha Krožnik goste, nasitljive in domiselno pripravljene juhe vedno tekne. Za krompirjevo kremno juho potrebujemo: 50 dag krompirja, 8 dag masla ali margarine, 3 žlice naribanega parmezana, kislo smetano, 1,51 mesne juhe iz kocke, 1 žlico moke, 1 por, 2 jajci, na maslu ali margarini prepražene kruhove kocke. Olupljen in na četrtine narezan krompir zalijemo s toliko mesne juhe, daje pokrit. Kuhamo ga do mehkega. V kozici na maslu prepražimo narezan por. Dodamo moko in med mešanjem zalijemo s preostalo moko. Pretlačimo kuhani krompir in ga damo nazaj v juho, prilijemo juho s porom in zmešamo. Vse skupaj kuhamo še 1 /4 ure. V jušniku razžvrkljamo jajci in malo soli, dodamo smetano in parmezan. Mešamo z metlico za stepanje in postopoma prilivamo vrelo juho. Juho postrežemo z opraženimi kruhovimi kockami. Izselitev deževnika Marsikatera ljubiteljica lončnega cvetja se zgrozi, ko pri presajanju ali na kak drug način opazi, da ima v lončku ali koritu glisto (deževnika). Takoj je seveda ta žival okrivljena za to, da rastlina slabo raste ali celo propada. Pa ni tako! O tem, kako je ta živalca lahko koristna, nas bo naš svetovalec Martin Zupančič, vrtnar iz Birčne vasi, poučil kdaj drugič. Je pa res, da deževnik v lonček ali balkonsko korito ne sodi. Kako se ga znebiti? Rastlino lahko presadimo v drugo zemljo, ker pa te ni mogoče parjene ali drugače sterilizirane kupiti, je velika možnost, da se nam bo ponovno zalegel. Če korito (lonček) postavimo v toplo vodo (4045 stopinj C), deževnik prileze na površje in ga s pinceto odstranimo. Kakšne so dajatve Pri uvozu novih avtomobilov zaenkrat še ni sprememb, torej jih lahko uvažajo tudi privatne osebe. Glede dajatev, prometnega davka in carine, delimo avtomobile v dve kategoriji. V prvo sodijo avtomobili z bencinskim motorjem prostornine do 1,8 in dizelskim do 1,9, v drugo pa vozila z večjimi motorji. Za prvo kategorijo je treba plačati 20-odsL prometni davek, za avtomobile s katalizatorjem 16%, za drugo pa 32% oziroma 25,6%. Skupno je treba za uvožen avtomobil v prvi kategoriji brez katalizatorja odšteti 46% dajatev na osnovno ceno, s katalizatorjem pa 42%, za drugo kategorijo pa 58% oziroma 51,6%. Imeti katalizator se torej splača. eja Meti /w'yvwvwwvww'yvwv^yvwyww/wwwwyvy' />y,^ww'y\A preteklost u gosteh METLIŠKA POŽARNA BRAMBA — Metlika se ponaša z najstarejšim gasilskim društvom na Slovenskem. Na pobudo ustanovitelja, domačega graščaka, viteza dr. Josipa Savinška, so požarno brambo v Metliki ustanovili 18. septembra 1869. Tej so se že naslednje leto pridružile požarne brambe v Laškem, Ljubljani in na Ptuju, nato v Celju in Mariboru, v naslednjih desetletjih pa še v številnih slovenskih krajih. Na fotografiji so metliški gasilci iz leta 1905. (Pripravila: kustodinja Slovenskega gasilskega muzeja Metlika Maijetka Balkovec) Denarje merilo vsega — Denarje Dolenjcem merilo za vse. Kdor je bogat, je zato tudi veljaven, pravičen, verjetenetc. Očetu umrje dragi sinko. Otožen veli, da bi bil zgubil raje 500forintov ko njega - toje tedaj otročja cena. Gospodar, ki je izgubil dobrega posla, je djal, da bi dal rajše 200forintov. Zgubo prijatelja cenil je nekdo na 300forintov. Dolenciada — Dolenjec kaj rad draži, hujska in nagaja, često ne iz zavisti ali jeze ali kakega drugega vzroka, ampak zato ker ga veseli, če človeka ujezi Občujejo ljudje tod prerodi tudi s človekom sumnega in slabega značaja, tako da bi se moglo soditi, da sami niso ni bolji, kar pa ni res. Zdi sejim težko ogibati se znanca, čeje p ra v malo vreden. Dolenjec skuša ovohati in izvleči iz človeka vsako skrivnost, sam pa se razodene hembrano nerad prav do dna. Sodnike hoče ostre — Sodnike hoče Dolenjec imeti ostre, osorne, neizprosne, sicer mu ne imponirajo. On se jih ne boji in jih ne spoštuje. Pozdravljanje — Zvečer v mestu v stranskih ulicah samotnega še-talca ženske kaj rade pozdravljajo, pa menda ne iz kakega mesenega namena ali kali? Kmetice pozdravljajo navadno že po dnevu, tedaj iz uljudnostL Lahkomiseln v sreči — Dolenjke često, čeje kaj imetka, zapravljajo z možem vred Ko pa gre hišica na boben in gre premoženje rakom žvižgat, pa glej čuda - naenkrat so najbolj brane, noč in dan pehajoče se gospodinje, ki otroke izvrstno odrejajo in jih srečno h kruhu pripravljajo. Slovenec sploh laglje prenaša nerečo nego srečo. V srečije dostikrat lahkomiseln in poreden, nesreča ga izmodri in očisti, medtemo ko nerodnega Nemca še bolj demoralizira. ^SODBA >CQ vaša zgodba/vaša Marija Sušnik: KOLITEV <5 O 3 Kadar so kolili trsje pri Filovem Tončeku na Bizeljskem, je bil praznik. Zbrali so se sosedje in prijatelji. Bilo jih je od 10 do 14 čepravjih ni bilo toliko potrebno. Takoj zjutraj so začeli s Šilcem žganja. Nekaj časa so ob tem zdržali, potem je bilo vedno »rdeč« v poličku. Ves dan se je glasila domača pesem in vriskanje. Tudi količi iz drugih vinogradov so odgovarjali, da je odmevalo po gričih. Ženske pri hiši so imele ta dan posebno nalogo. Vse je bilo treba pripraviti kot za praznik. Najlepši kos prekajenega svinjskega mesa je bil že vnaprej določen za ta dan. Tudi kakšna kura in puran sta se znašla v krušni peči. Obvezna je bila tudi Ocvirkova potica. Pogovori količev so tekli o dobroti lanskega vina in sploh pridelka. Temu podobne so bile tudi pesmi, ki so jih količi prepevali• »Ljubim svoj vinograd in hramček na gričku«. Trsje je bilo nakoljeno veliko pred nočjo, potem se je začelo praznovanje in petje. Vsi količi so bili tudi dobri pevci Marsikateremu ni bilo všeč, ker ni sodeloval pri tem prazniku. Pri takem delu so se gojili topli medsebojni odnosi Izrazita je bila pripadnost drug drugemu, ki je malce grobo, vendar pa trdno povezovala vaščane, predvsem sosede. 0 vsakem so vedeli vse, predvsem pa so vedeli tudi, kdaj je bil sovaščan v stiski Lahko seje zanesel, da mu bodo pomagali Kolitev je bila končana šele takrat, ko je imel zadnji vaščan svoje trsje nakoljeno. Naj me nihče ne vpraša, kako je s tem praznikom sedaj. Pevci so onemeli ali pomrli Kolje so nadomestili betonski stebri in žica. Včasih so kmetje znali reči, da takrat ko se dela, ni nobenega blizu, sedaj tudi ni nobenega, ki bi h valil »rdečega« v poličku. Tu in tam se še kdo spominja takšnega dela v trsju. Sam pa ne dela več ker je prestar ali bolan. Ne odmeva več petje in vriskanje, ker so tudi domačije pod grički prazne. Hramčki so dotrajali zamenjali so lasmike, tipa hramčke z vikendi Preveč se jim mudi, da bi zapravljali čas s sosedi in tudi predrag je beli ali rdeči v poličku. Monika: MOJ VOJAK Poznala sva se štirinajst mesecev. Veliko popoldnevov sva preživela vesela, srečna in zaljubljena kot večina najinih prijateljev. Skupaj sva hodih igrat rokomet, veliko sva kolesarila, večkrat sva šla v kino ali v park na krajši sprehod, saj sva oba ljubila mir. Imeh sem ga zelo rada in mislim, da je tudi on enako čutil do mene, čepravje imel prej že nekaj deklet. Prišel je čas, ko je moral obleči vojaško suknjo in domovini odslužiti svojdolg. Ob slovesu so obema polzele solze po licih. Nisem si mogla predstavljati, da ga eno leto ne bom videla, da ne bom čutila njegovih rok, ki so me nežno pritiskale na prsi in mi mršile lase. Sebi in njemu sem obljubila, da ga bom zvesto čakala mu pisala in vedno mislila le nanj. Se zadnji objem in poljub, in žeje bil na vlaku, ki ga je odpeljal daleč med tuje ljudi, jaz pa sem s sobami v očeh ostala sama. Pisala sem mu vsak dan V pismih sem mu opisovah svoja čustva, bolečino, ki me je vsak trenutek presunila, ko sem pomislila nanj. Edino zdravilo za bolečino je bilo pričakovanje, kdaj se bo vrnil in da bova zopet skupaj. Vedela pa sem, da ga bom čakala, pa naj se zgodi karkoli, saj sem ga imela preveč rada, da bi ga lahko kdaj pozabila. Pregloboko je bil zapisan v mojem srcu. Hodih nisem nikamor, niti med prijateljice. Bila sem le doma, vedno s sliko v roki in z mislimi pri njem. Na zunaj sem bila videti kot kup nesreče, toda na dnu srca je bil skrit delček njega, delček, ki je in bo vedno živel z mano. Po dolgem dolgem času je minilo tudi to leto. Vsa srečna sem pričakovala svojega dragega. Toda, saj to ni moglo biti res! Ko je stopil z vlaka, se je za njegovo roko držalo dekle, ki jo je spoznal ob vračanju. Takrat sem mislila, da je z mano konec. Srce seje paralo od bolečine, sobe so privrele po licih, on pa je šel mimo mene, kot da me ne pozna. Vse noči sem prejokah in se spraševala, kje sem naredila napako, saj mi je vendar vseskozi pisal da me ima rad Čez štiri mesece me je poiskaL Njegov obraz je bil bled S tresočim se glasom je rekel »Oprosti prosim te! Rad te imam. Oprosti ml1« Moje srce je zadrhtelo in brez pomisleka sem se mu s sobami v očeh vrgla v naročje. N 0 pj cr so CQ< so M GQ a CT < so <£< SO It a CT ,2 co< SO 1 a cr* CJ la I Ranjena lepota Luč sveta je zagledal v Liki, kjer je njegova mati, pregnanka, učiteljevala, otroštvo preživel ob slovenskem moiju, po maturi na koprski gimnaziji pa je v Ljubljani študiral prav in primerjalno književnost. Poklicno se je zapisal novinarstvu, obenem pa se odzival na notranji klic literata. Pisal je pesmi in prozo, veliko tovrstnih izdelkov tudi objavil, ko pa je za samostojen natis pripravil okoli sto pesmi, izida svojega knjižnega prvenca ni več dočakal. Nenadna težka bolezen mu je pretrgala nit življenja. Bilo muje devetindvajset let. To je bil Niko Zupan, eden od mnogih, ki so prezgodaj omahnili. Pesmi in proza iz njegove zapuščine pa so še naprej izhajale, večje število v reviji Primorska srečanja. Nedavno je pri koprski reviji Fontana izšla zbirka njegovih pesmi Korak do sonca, ki pomeni prvo celovitejšo predstavitev dela tega pesnika. Z izidom knjige.so obeležili dvajsetletnico smrti Nika Župana. v Za Županovo poezijo, predstavljeno v pričujoči zbirki, je značilno, da je na eni strani zaznamovana s slutnjo bližnje smrti (to noč / sem doživljal / svojo smrt), na drugi strani pa popolnoma predana drugemu, ljubljenemu bitju. Gre za obravnavo tematike, ki ni nova, vendar pa pri Županu odnos do ljubezni in smrti ni nekaj splošnega, temveč izrazito osebnega, iz lastne bridke izkušnje. Izpoved je podana z izbranimi in grenko lepimi podobami. Pesnik, utrujen ali zdolgočasen od »ljubezni«, za katero ne ostane nič, skoraj zgrožen zapiše, da »taka si kot / pissoir / čeprav mokrijo tisoči / vanj / ostane vedno / čist in svetal«. Kot pesnik je bil Niko Župan svojski samohodec in vsekakor obet za slovensko poezijo, ki pa mu ni bilo dano, da bi se izpel. Tudi zato se nam, ki zdaj prebiramo njegov Korak do sonca, zdijo vse njegove pesmi še bolj zaznamovane z nečim, kar bi lahko imenovali ranjena lepota. I. ZORAN Stopinje boga Atona vse to tudi napisati. Sodoben potopis ne ostaja pri opisovanju pokrajine in znamenitosti, kar danes neprimerno bolje predstavi video, dober pisec potopisa mora pod površje videza, izbrskati mora na dan tisto, kar običajnemu turistu uide in česar ne spozna na turističnih dirkah od ene znamenitosti do druge. Korun je spreten pisec potopisov, kar je potrdil uspeh njegove knjige Kondorjev let, znova pa se kot tak potrjuje z najnovejšo knjigo Stopinje boga Atona, ki je pred kratkim izšla pri Mladinski knjigi. V knjigo je zajel pripoved o svojih popotovanjih po Bližnjem vzhodu. Ta predel sveta, kjer se srečujejo tisočletja, izumrle in še žive kulture, svet, kjer je nastala zgodovina in kjer ob vsakem koraku trčiš ob zgodovino, ta svet starodavnih rek, oaz in mest, ki so najstarejša na Zemlji, gaje pritegnil na poseben način. V njem je odkril dragocen zaklad idej; tu so se porodila poglavitna svetovna monoteistična verstva, od že davno izginilega verovanja v Atona do judovstva, krščanstva in islama. Ideje in kulture so se na tem koščku sveta medsebojno oplajale, se bogatile in si nasprotovale, tu seje porodilo kmetijstvo, astronomija, matematika, tu so nastala prva mesta. Korunovo potovanje po Bližnjem vzhodu je tako potovanje po krajih in deželah sednjosti in potovanje skozi plasti davnih in še živih idej. M. MARKELJ TELEGRAMI Slovenci radi potujejo, vendar ne zna vsakdo iti po svetu z odprtimi očmi in niso vsi enako dojemljivi za spoznavanje in doumevanje drugega in drugačnega, kar se na popotovanjih odpira v pogled in razmislek. Borut Korun, ki potuje že od študentskih let naprej in je obredel lep kos sveta, je eden takih, ki potujejo z odprtimi očmi in dojemljivim umom, ki razume druge dežele in ljudi v njihovi drugačnosti in različnosti, ki ima posluh za njihovo drugačnost, in ki, kar je pomembno, zna — Pri založbi Gameš je izšla knjiga POPOTNIK V KRALJESTVU SENC Evalda Flisarja. — Angelca Žerovnik je pri Zavodu Republike Slovenije za šolstvo in šport izdala knjigo razmišljanj o odraščanju in življenju sploh — POGOVOR O VZGOJI. — Založništvo tržaškega tiska je izdalo knjigo razprav škofa Lovrenca Bellomija MEJE IN MOSTOVI. Nekatera najpomembnejša svetišča so imela tudi t. im. »hiše življenja«, znanstvene in teološke zavode, kjer so svečeniki negovali stare verske tradicije, beležili znanstvena odkritja in tehnološke dosežke, v njih so izumili kriptografijo. Spomnimo se Solona in njegovega obiska staroegipčanskih templjev, ko je veliki Grk strmel ob znanju, ki so mu ga posredovali svečeniki, modreci in Filozofi. Tudi zgodba o Atlantidi, davno potopljeni celini, je prišla iz arhivov starih egipčanskih templjev. Dolg je seznam svetišč in velike so njihove skrivnosti. Kot biseri so nanizani ob Nilu, od Heliopolisa v Nilovi delti do Abu Simbla v Nubijski puščavi in še dalje na jug. Najlepše in tisočletja najpomembnejše sveto mesto starega Egipta pa je bil Abidos. Tuje bilo središče čaščenja boga Ozirisa, enega najstarejših, najpomembnejših in najbolj skrivnostnih bogov. V Abidosu naj bi bil njegov grob in dolžnost vsakega vernika je bila, daje vsaj enkrat v življenju poromal nanj, številni pa so želeli biti tu tudi pokopani. Stara egipčanska pravljica pripoveduje, daje Oziris, sin boginje neba Nut in boga zemlje Geba, naučil ljudstvo obdelovati zemljo in pridelovati žita, gojiti vinsko trto, častiti bogove in jim postavil zakone. Pri tem muje pomagal pisar Tot, kije izumil umetnost in znanost ter dal imena stvarem. Oziris je bil poročen s svojo polsestro Izido. Taje postavila obred zakona med moškim in žensko, naučila žene presti in tkati in s Totovo pomočjo je ljudi naučila zdraviti bolezni. Uspeh in priljubljenost Ozirisa, ki si gaje ljudstvo iz hvaležnosti izbralo za kralja, nista šla v račun njegovemu bratu Setu. Ta si je izmislil peklensko zvijačo: po bratovih merah je izdelal dragoceno krsto in jo na neki zabavi ponudil v dar tistemu, ki mu bo najbolj prav. Seveda se je najbolj prilegala Ozirisu, in ko seje ta ob preizkušnji v njej udobno namestil, Marija Pezdirc: njene IIUl deležen brat. Razočara »«d. na(j odnosom socia « so me zavračale, češ d Potreben pomoči, ker oče dela 'taltjt, sem se odpravil na n sklenil poiskati kakšno di a 1,1 ™°. zato pa sem našel ki je po Jugoslavi °J0 družino in za to poti Pr.ev?jalca. Z njim sem odšel h.i Na5lce’ nato bil v Rovinjt h« cSem dobil tudi nekaj deni kmalu so bili žepi prazni. “*'o je junija 1989. Kake m preživel v kampu Stupit m pod drevesi in bil brez hra "«ov ni bilo veliko. Nekega d med sprehodnm m ni«*; Pa Žive duše. Sedel sem va ar >n ključe ter se odpel znano. Prvič sem ustavil v Makarski, z golfom in denarjem v njem sem se družil kar en mesec. Dinarjev je že zmanjkovalo, ko sem spoznal tri dekleta, Američanke, stare 18 ali 19 let. Prišle so kot naročene. Skupaj smo bili na otoku Krku. Nekaj dni sem še bil kavalir, potem pa so bili žepi povsem suhi. Ko so nekega jutra dekleta odšla na plažo, sem pobrskal po njihovih stvareh in našel kar lepo zalogo dolarjev. Pobral sem jih, dinarje pa jim pustil, da bodo imele za pot. Plen ni bil od muh, vseeno pa sem obiskal še Nemca, ki sem ju že dalj časa imel na piki, in jima pobral nekaj mark, tako da je bilo v žepih dovolj cvenka za bližnjo prihodnost. Še vedno sem imel golfa. Ta nepremišljenost me je kmalu drago stala, S Krka sem se namreč odpeljal v Bio-grad in avto parkiral pred neko gostilno. Smolo pa sem imel, da je bil prav takrat tam na oddihu znanec ali prijatelj lastnika ukradenega avta, ki je seveda golfa poznal. Urno je o tem obvestil policijo in kar naenkrat jih je bila vsa gostilna polna. Zaslišanje je bilo korektno. Sprva nisem nič priznal. Med pregledom avta so policaji v njem našli tudi gajbo piva in jo prinesli k meni v sobo, rekoč, naj pijem. Očitno so pričakovali, da se ga bom nalezel in da bodo tako več izvedeli od mene. Dva dni so me imeli zaprtega, toda začuda nisem bil deležen nobene ba- ■HuL mmmmm 1 IT Til ii iiiiliftilB tine. Kaj takšnega nisem pričakoval, kajti s policijo sem imel slabe izkušnje še iz Rovinja, kjer so me prijeli zavoljo klateštva, me tudi pretepali, na koncu pa obsodili na osem dni zapora in izgon iz mesta za dobo šestih mesecev. Tokrat je bila stvar še resnejša, toda policisti so bili korektni. Iz Bio-grada so me prepeljali na Reko. Vsega mesec dni je preteklo, preden sem se znašel pred sodniki. Sodili so mi zaradi tatvin dolarjev in mark. Dobil sem leto in pol zapora, pogojno za dobo šestih let. Postopek za tatvino avta pa je v tem času še tekel. Vrnil sem se na Jesenice. Tod mi je oče vzel v najem kiosk za prodajo alkoholnih pijač, nekakšen bife. Celi dve leti sem čakal, kdaj me bodo poslali na zatožno klop. Končno je bilo tudi to za mano, dobil sem enotno kazen: dve leti in šest mesecev zapora. 28. oktobra 1991 sem se znašel v KPD Dob. Na prestajanje kazni sem odšel sam, najprej v Celje, a so me še istega dne poslali na Dolenjsko. Kako sem si Dob predstavljal? Skušal sem čim manj misliti na to, kar me čaka. Pri srcu me je stisnilo šele, ko sem bil na vrh klanca nad zaporom, ko sem videl ta ogromni kompleks, žice, pse. Imel sem srečo, dali so me na odprti oddelek, v zaprtem sem preživel le dneve obvezne karantene. Tukaj je lažje, imam redne stike z očetom, doma sem vsakih štirinajst dni. Mama se meje odrekla, videla se nisva že tri leta. Enako z bratom, ta je po Jesenicah celo razširil zgodbo, kakšen kriminalec sem, da so me obsodili na 8 let zapora in kaj vem še. Bilje prepričljiv, celo tako, da mu je nasedla tudi moja punca, s katero se bo te dni oženil. Na Dobu sedaj končujem osmi razred osnovne šole, delam in mislim pa na jutri. Imam oporo v očetu, ki mu je bilo za vse, kar se mi je zgodilo, celo bolj žal kot pa meni. Ve, da sem v kriminal stopil zato, da bi se staršem maščeval za njihovo brezbrižnost v otroštvu. Enostavno hotel sem priti pred sodnike, v zapor, da bi videl, kaj Za pomoč in sodelovanje pri nastajanju tega feljtona gre zahvala Republiškemu ministrstvu za pravosodjem upravo, upravi Kazensko-poboljševalnega doma Dob pri Mirni in upravi novomeških zaporov. bosta v tem primeru naredila. Vsaj eden je na moje veselje ta izpit opravil. Preteklost se ne bo nikdar več ponovila. Se ne splača.« VI. Andreju T. iz Maribora so rojenice namenile poklic policista. Končal je kadetsko šolo v Tacnu in se zaposlil na policijski postaji na Gorenjskem. Prvič in drugič je skozi vrata Kazensko-poboljševalnega doma Dob pri Mirni stopil v si-vomodri uniformi, tretjič, ko je imel na rokah lisice. Odsedeti mora kar tri leta in dva meseca. Zakaj? »Doma je bilo vse v redu, otroška leta sem preživel brez problemov, starša sta skrbela zame, nista se prepirala. Osnovno šolo sem končal v Slivnici, nato sem odšel v Tacen v šolo za miličnike. Bil sem dober gojenec. Šolanje sem leta 1986 tudi uspešno končal in se potem zaposlil na oddelku milice v Bohinju. A že takrat nisem bil navdušen nad svojo odločitvijo, da življenje preživim v modri uniformi. Življenje v Tacnu, zlasti pa prvi meseci službovanja na Gorenjskem so me prepričali, da marsikaj pri policiji —- lahko, da je sedaj drugače — ni v redu, daje sistem gnil. To sem pač vzel v zakup, kaj drugega mi ni preostalo. Prestal sem šestmesečno pripravniško dobo in naslednji dve leti služboval v Bohinju. Nikoli nisem bil za to, da bi koga šikaniral, na probleme sem skušal gledati življenjsko. Če je kdo vozil pijan, če seje obnašal dostojno, če ni ogrožal varnosti prometa, sem ga spustil naprej. Tega pa šefi seveda ne vidijo radt, tudi mojim je to šlo v nos. Zgodilo seje celo, da sem za volanom zalotil totalno pijanega šoferja. Mimo sem se usedel v njegov avto in možakarja odpeljal domov, ne da bi o tem sestavil kak zapisnik in prijavo. Na ta način sem si pri nadrejenih nabiral črne točke, v meni pa je rasel odpor do tega dela. Druga težava je bila v tem, da $em se v Bohinju zelo mlad poročil. Živati nisem imel kje drugje, kot pri ženinih starših. Nekaj služba, nekaj pa mladost sta bili krivi, da sem bil precej zdoma, pričeli so se prepiri s taščo, naposled sva se z ženo razšla. Ločitev je prišla po dveh letih, kmalu zatem je prišlo še slovo od uniforme. Za seboj sem imel že nekaj neprijetnih izkušenj v službi, sledile so disciplinske kazni. Prvo sem staknil, ko sem udaril nekega klošarja. Višek, vsega je bil kakega pol leta po ločitvi, ko sva se z ženo skušala pobotati; največji razlog je bil otrok, ki seje rodil. Kakih štirinajst sva živela skupaj, ko mi je zmanjkala službena pištola. Nikogar ne morem neposredno obtožiti za krajo, dejstvo je le, daje bil to nov razlog za ukrepanje v službi in dal sem odpoved. Službe nisem iskal dolgo, zaposlil sem se kot nočni receptor v hotelu Toplice in delal tam skoraj eno leto, kasneje sem se preselil v hotel Ribno. Ne za dolgo. Prišle so namreč težave, gostov je bilo vse manj, zato so odvečno delovno silo pričeli odpuščati. Vedel sem, da bom med odpuščenimi, v hotel sem namreč prišel zadnji. Rešil me je prijatelj, ki je na Bledu odpiral podružnico avtošole. Naredil sem inštruktorski izpit in služba je bila znova tu. V tem času sem spoznal tudi dekle. Skupaj sva pričela reševati stanovanjski problem. Največje napaka je bila, da sem se pričel zadolževati. Od prijateljev sem si sposojal denar, tej verigi pa potem ni bilo konca. Hotel sem iz jame dolgov, pa so me obresti vedno znova pahnile vanjo. Dolga je bilo za kakih 2.500 mark, takrat mi je v glavo šinila neka čudna ideja. Se danes ne vem, kaj mi je bilo, da sem se odločil za kaj takega, za rop. Tisti teden pred usodnim dogod- kom sem verjetno dneve in ure razmišljal le o tem, kako bom načrtovano kar najbolje naredil, druge rešitve nisem iskal. Kajti če bi jo, bi jo zagotovo našel. Tako pa sem imel v glavi le tisti hotel in denar, za katerega sem vedel, daje tam. Bilo je lanskega avgusta. Razmere v hotelu sem dobro poznal, saj sem bil nekaj časa tam v službi. Vedel sem, da nočni receptor preživi noč v spokojnem snu, da enostavno ni možnosti, da bi mi spodletelo. Prav tako sem vedel, kje so ključi, kje denar. Enako sem vedel, da kakega posebnega zaslužka pri tem ne bo: če bom odnesel celo blagajno, bo v njej največ 5 tisoč mark. Nisem se dosti uštel. Ko sem ponoči prišel v recepcijo, je možakar spal. Vzel sem ključe, odklenil že obe blagajni, takrat se je receptor prebudil. Prepoznati me ni mogel, kajti bil sem maskiran, orožja nisem imel nobenega. Ko je možakar skočil, sem le zavpil, kakega fizičnega obračunavanja ni bilo. Obvladam namreč borilne veščine, njihova zloraba pa je na sodišču upoštevana kot uporaba orožja. S plenom — bilo je okoli štiri tisoč mark — sem pobegnil. Bil sem prepričan, da me ne bodo dobili. Dejanje sem storil natančno in premišljeno, pri delu sem uporabil precej znanja in izkušenj, ki sem jih pridobil v šoli in poklicu, nobenih uporabnih sledov jim nisem pustil. In me tudi zagotovo ne bi dobili, ako se ne bi bil porezal na nekem steklu. Ujeli so me na krvi. Vedeli so, daje storilec razmere v hotelu moral dobro poznati. Izločevali so enega za drugim receptorje, natakarje, kuharje. Nazadnje so bili tudi pri meni. Izdala meje rana oz. analiza krvi. A navsezadnje tudi analiza krvi ne bi bila odločilna, če dejanja ne bi priznal. Namesto da bi se rešil dolgov, sem si nakopal policijo, sodnike in zapor. Že drugi dan po dogodku sem bil na policiji. Sojenje sem pričakal v priporu, sodišče v Radovljici me je obsodilo na 3 leta in dva meseca za- pora. To, da sem bil prej na eni, sedaj pa na drugi strani zakona, je zagotovo h kazni prispevalo nekaj mesecev. Na Dob sem prišel v začetku lanskega ^ stopil tretjič, prvič sem bil tu na šolski ekskurziji z gojenci kadetske šole, drugič pa, ko sem pripeljal nekega obsojenca na prestajanje kazni. (Se nadaljuj Dolenjski derbi odločil sodnik Ob navijačih so kočevski derbi popestrili še policisti in gasilci —Čudni kriteriji mariborskega sodnika — V nedeljo z Alpino Mervarju prva dirka za državno prvenstvo Imeniten uspeh dolenjskega zastopstva v _______Portorožu________ PORTOROŽ — Uvodna in nasploh prva dirka motociklistov za državno prvenstvo Slovenije, ki je bila minulo nedeljo v Portorožu, je dolenjskemu zastopstvu navrgla imeniten uspeh. Kar okoli 10.000 gledalcev je videlo zagrizene boje tekmovalcev iz Slovenije, Italije, Avstrije in Nemčije, po naj višjih mestih pa so posegali tudi novomeški predstavniki. V kategoriji serijskih motoijev do 125 ccm je bil Peter Pavlič (AMD Novo mesto) četrti, medtem ko je v tej kategoriji med tekmovalnimi motoiji zmagal Kamničan Goreč, Jerman (Domžale) je bil drugi, tretji Hmeljak, četrti Zenič, peti Pavlič in šesti Judež (vsi AMD Novo mesto). Pravi podvig je v razredu do 250 ccm uspel Lovru Mrvarju (AMD Novo mesto), ki je zmagal pred Domžalčanom Lampe-tom, Uhernik (MEL) je bil šesti, medtem ko je v razredu do 750 ccm slavil Babič (Domžale), Brane Rokavec iz Trebnjega pa je bil tretji. Ni odveč ob tem dodati, da je bila to že dvestota dirka novomeškega veterana Alojza Pavliča, ki se letom očitno še ne da. Naslednja dirka za državno prvenstvo bo 13. junija v Mariboru. Dolenjska ima znova svoj nogometni derbi, celo takšen, kot ga ta hip nima nobena slovenska regija. Na tribunah kočevskega stadiona v športnem parku Gaj seje minulo nedeljo zbralo blizu tisoč gledalcev, vsaj polovica jih je bila iz Novega mesta. Gostitelji so vzdušje začinili še s posebno enoto ljubljanskih policistov, na atletski stezi je na pregrete navijače čakalo specialno gasilsko vozilo z vodnim topom, ob vstopu na stadion je bil obvezen osebni pregled slehernega navijača. Derbi pač, kot ga doslej še ni bilo. Ni pa bilo naelektreno vzdušje le na koncem polčasa je dosodil, milo rečeno, tribunah, pač pa tudi na igrišču. Kočevci so se zavedali pomembnosti tekme, v boju za eno od prvih petih mest so točke krvavo potrebovali; da so nanje računali tudi radijci, ki so vse bliže naslovu prvakov, ni potrebno posebej omenjati. Prvi polčas je prinesel kvalitetno igro, Novomeščani so zgovorno pokazali, zakaj so prvi na lestvici. Igrali so preudarno v obrambi in duhovito ter učinkovito v napadu. Prvi zadetek je po gneči pred vrati Skodlarja dosegel Mi-lanovič, drugega po lepi akciji in podaji Vinka Primca, ki je bil v nedeljo najboljši mož novomeške vrste, izredno razpoloženi Andrej Primc. Takrat pa je stvari v roke vzel mariborski sodnik Novarlič. Gostiteljem je priskočil na pomoč, kjer je le mogel, minuto pred sporno enajstmetrovko, ki jo je Komočar spremenil v zadetek, še hujši pa je bil njegov kriterij v nadaljevanju. Novo-meščanom ni dopustil ene same akcije, sekal je njihovo igro in si izmišljal prekrške, tudi tistega, ki je domačim pomagal k izenačenju, je videl le on. Da bo mera polna, je elanovcem podelil še nekaj rumenih kartonov; prejeli so jih Bracovič, Mohor, Gliha in Vinko Primc, tako da čaka treneija Gugolja v nadaljevanju težko delo. V nedeljo zanesljivo ne bo mogel računati na Gliho, dva rumena kartona ima tudi Vinko Primc; sreča v nesreči, daje novomeška rezervna klop tako močna, Jakša, Jur-šič, Sen komaj čakajo na svojo priložnost. Kakor koli že, Kočevci so v nedeljo z igro dokazali, da so kvalitetna ekipa, ki bi se lahko z Novomeščani kosala tudi brez sodnikove pomoči. Resnici na ljubo: če ne bi bilo dveh sijajnih obramb Mohoija, bi se kaj lahko zgodilo, da bi v Kočevju po vodstvu Novomeščanov z 2:0 ostala še druga točka. Tako Elanu kot Avtobumu so znova šli na roke tudi ostali izidi, Novomeščani so navzlic neodločenemu rezultatu prednost pred najbližjim zasledovalcem — to je sedaj vse bolj nevarna Ilirija — povečali na štiri točke, Avtobum je ostal peti. Obe ekipi računata na poln izkupiček v nedeljo; v Novo mesto prihaja ekipa zad-njeuvrščene Alpine, ki spomladi igra v imenitni formi, radijci pa imajo z njo neporavnane jesenske račune, medtem ko Kočevci potujejo na Jesenice. Sliši se čudno, a lahko se zgodi, da bo imel Avtobum celo lažje delo od Novomeščanov. Pomoč s tribun bo elanovcem zato še kako dobrodošla in si spodrsljaja doma v boju za prvo mesto in I. državno ligo nikakor ne smejo privoščiti. B. B. OSEBNI REKORD LJUBLJANA — Na stadionu v Šiški je bil minuli vikend prvi večji letošnji atletski miting, kije prinesel nekaj res dobrih rezultatov. Razveseljivo je, da so jih izpisovali tudi dolenjski atleti in atletinje. Prednjačila je Brežičanka Vladka Lopatič, kije v sedmeroboju izboljšala svoj rezultat v skoku v višino na 179 cm, zmagala pa tudi v teku na 100 m z 12,93, medtem ko je bila druga Brežičanka To-mažinova koj za njo z rezultatom 13,08 sek. Med ostalimi boljšimi izidi zapišimo zmago Podkrižnikove s 567 cm v skoku v daljino, medtem ko je bila Matekovičeva (obe Novo mesto) s 552 cm druga. V mladinski konkurenci je Novomeščan Rus kroglo zalučal na 13,91 m in zmagal. Podvig Omerzela v Krškem Kar 10.000 gledalcev na kvalifikacijski dirki za naslov _____svetovnega prvaka —- Omerzel naprej KRŠKO — Kar blizu deset tisoč ljubiteljev speedwaya se je v nedeljo popoldne zbralo na Stadionu Matije Gubca v Krškem, kjer je bila kvalifikacijska dirka posameznikov za naslov svetovnega prvaka. Nastopilo je 16 tekmovalcev iz sedmih držav, med njimi tudi Slovenije, za katero so vozili Omerzel, Pintar, Špitaler in Lekše. Še posebej slednjima dvema, Krčanoma, je veljalo največ pozornosti. Po pričakovanju je zmagal Avstrijec Andreas Boesner, manj pričakovane so bile slovenske uvrstitve. V drugo kolo tekmovanj za svetovno prvenstvo se je na- Uspešni tudi v okrnjeni zasedbi Medtem ko najboljši novomeški kolesarji vozijo na dirkah po Evropi, je »ostanek« tekmoval na Grmu in pod Urhom NOVO MESTO — Zaradi nastopa članske vrste na dirki v Luksemburgu in v dresu slovenske reprezentance na Giru Regioni v Italiji ter nastopa starejših mladincev prav tako v sosednji Italiji, so krkaši minule dni na domačih dirkah nastopali v krepko okrnjeni zasedbi, a navzlic temu posegali po vodilnih mestih. V Novem mestu je bila v soboto tradicionalna dirka Okoli Grma, kije postregla z izenačenimi in razburljivimi hoji. Med pionirji B je slavil Ptujčan Žohar, Gomiš-ček je bil tretji, Drobnič (oba Krka) četrti in Vižintin (Savaprojekt, Krško) peti. Pri pioniijih A je slavil Miha Macele (Krka), drugi je bil Berce (Sava), tretji Ribič in četrti Aš (oba Krka); med mlajšimi mladinci pa je preizkušnjo dobil Derganc, drugi je bil Gašperin (oba Krka), tretji Kelner (Ptuj), četrti Kastelic in peti Čivovič (oba Krka). Najbolj okrnjena je bila konkurenca pri starejših mladincih, kjer je zmagal Karažija (Metaliacommerce Zagreb), V ČETRTEK PRIČETEK DŠI NOVO MESTO — Športna zveza Novo mesto obvešča ljubitelje športa po delovnih organizacijah in ustanovah, da je pred vrati pričetek spomladanskega dela tekmovanja delavskih športnih iger. V četrtek, 7.maja, bo ob 16. uri tekmovanje v badmintonu, 11. maja v namiznem tenisu, 13. maja v košarki, dan kasneje se bodo merili šahisti, 19. maja bo tekmovanje v odbojki, pikadu in streljanju, 26. in 28. maja bodo oživela teniška igrišča v Porto-valdu, 2. junija pa bo znan malonogomet-ni zmagovalec DŠI. Prijave sprejemajo na Športni zvezi Novo mesto, p.p. 30, ali na telefon 22—267. medtem ko je v članski dirki slavil Ugre-novič pred Melanškom (oba Mera), Ravbar (Krka) pa je bil tretji. Ravbarje bil tu- • Tik pred zaključkom redakcije smo dobili tudi poročilo z dirke po Luksemburgu, že 68. po vrsti, na kateri je vozilo 20 ekip iz devetnajstih držav, med njimi tudi štiri profesionalna moštva. Barve Krke so branili Papež, Fink, Mervar, Puš, Judež in Turk, ki so v končnem seštevku ekip zasedli 12. mesto, zamgala pa je Le-tonija. Med posamični rezultati velja omeniti: 11. mesto Papeža v prvi etapi, v drugi je bil 23.; v tretji je bil Fink 7., Turk je zmagal na najtežjem gorskem cilju, medtem ko je bil v 4. etapi Fink 14. V skupnem seštevku je zmagal Toman (ČSFR), Papež je bil 17., Fink 32., Mervar 36., Judež 58. in Puš 62. Turk je v 4. etapi odstopil. di edini Novomeščan, ki je nastopil v članski konkurenci. Izredno množična je bila udeležba na nedeljski tradicionalni, že 47. dirki Pod Urhom. Resda je bila konkurenca okrnjena zaradi nastopov najboljših kolesarjev v tujini, vendar hoji niso bili nič manj zanimivi. Med pionirji B je slavil Ptujčan Žohar pred Novomeščanom Gomiščkom, pri starejših pioniijih pa je Miha Macele ponovil sobotni uspeh in zmagal ter dokazal, da je ta čas eden najobetavnejših slovenskih kolesaijev. Največ zanimanja je veljalo članski preizkušnji, kjer so se krog pred koncem izdvojili Ugrenovič, Hvastja in krkaš Gorazd Štangelj, v takšnem vrstnem redu so nato pripeljali skozi cilj. Žensko dirko je dobila Novomeščanka Sajev-čeva. In še novica iz Italije, kjer poteka ena najtežjih amaterskih kolesarskih etapnih dirk, Giro Regioni: krkaša Glivar in Eržen se po dveh etapah dobro držita, vsi slovenski kolesarji so bili v drugi etapi v glavnini kolesaijev, škoda le, da se je Milan Eržen v sprintu, kjer je imel odlično izhodišče, zapletel s kubanskim kolesaijem in izgubil mesto povsem pri vrhu. PRVI BOŠTANJSKI TEK BOŠTANJ — V soboto, 2. maja, se bo ob 16.30 v bližini bifeja Tinca v Šoštanju začel 1. boštanjski tek. Za tek, ki ga prireja TVD Partizan, glavni pokrovitelj pa je podjetje Zagorec, se je doslej prijavilo okrog 70 tekmovalcev v 8 ženskih in moških kategorijah. Tekmovalci se lahko prijavijo še četrt ure pred pričetkom, or-ganizatoiji pa pričakujejo, da bo odšlo na dokaj zahtevno 14 km dolgo pot z višinsko razliko 200 m okrog 100 tekmovalcev. Proga je izjemno slikovita, poteka po dolini Grahovice, čez Staro Dobje, Jablanico, Brezovec in Okič do Vrha nad Boštanjem. mreč uvrstil Krešo Omerzel, član AMTK Ljubljana, sicer pa Krčan, ki stadion in razmere na njem dobro pozna. To je očitno s pridom izkoristil, 32-letni Omerzel je namreč v eni vožnji celo zmagal, trikrat je bil drugi in enkrat tretji, to pa mu je navrglo 10 točk in sedmo mesto ter pot v Zeleno goro na Poljskem, kjer bo 24. maja naslednja dirka za SP. Prva rezerva na tem tekmovanju bo Gregor Pintar, ki je bil v nedeljo v Krškem deveti. Rezultati: 1. Boesner (Avstrija), 2. Do-binin (Skupnost neodvisnih držav), 3. Dalchiele (Italija), 4. Rahl (Nemčija), 5. Simojkowik, 6. Paulu (oba Poljska), 7. Omerzel (Slovenija), 8. Trofinov (Skupnost neodvisnih držav), 9. Pintar, 14. Špitaler, 15. Lekše (vsi Slovenija). V NEDELJO KOLESARSKI MARATON NOVO MESTO — KD Krka pripravlja za nedeljo tradicionalni kolesarski maraton po dolini reke Krke. Udeležencem bosta na voljo dve progi, prva bo dolga 80 kilometrov in bo vodila iz Novega mesta do Straže, Dolenjskih Toplic in nato nazaj do Šentjerneja in Novega mesta, druga pa bo dolga 30 kilometrov in bo potekala med Novim mestom in Dolenjskimi Toplicami. Prijave bo organizator sprejemal na startnem mestu pred športno dvorano od 7. do 9.ure IGRALCEM GOJA SREBRO NOVO MESTO — Minuli vikend je bilo v Novem mestu prvo ekipno državno prvenstvo v goju. Gostitelji so se z drugim mestom dobro odrezali, čeprav so poti-hem upali celo na naslov. Rezultati — I. kolo: Novo mesto—Ljubljana 1,5:2,5, Maribor—Kranj 1,5:2,5; II. kolo: Maribor—Novo mesto 2:2, Ljubljana—Kranj 3:1; III. kolo: Kranj—Novo mesto 1:3, Ljubljana—Maribor 4:0. Vrstni red: Ljubljana 9,5, Novo mesto 6,5, Kranj 4,5, Maribor 3,5. PRVI TURNIR FRELIHU TREBNJE — Minulo soboto in nedeljo je bil v športnem centru Vita teniški turnir, katerega izkupiček je bil namenjen trebanjskemu zdravstvenemu domu za nakup reševalnega vozila. Nastopilo je 16 igralcev, v finalu pa je izkušeni Frelih z 2:0 (6:2, 6:3) ugnal Medleta. V boju za tretje mesto je bil J. Špiler z 2:1 boljši od Peljhana. BESEDO IMAJO ŠTEVILKE • Planinsko društvo Bohor vabi v nedeljo, 3. maja, vse ljubitelje planin na tradicionalno že 15. »Jezikovo nedeljo« pri koči na Bohoiju. Pričetek prireditve bo ob 11. uri, posebna komisija pa bo ocenjevala najdaljši, najtežji, najlepši in sploh naj naj svinjski, goveji, kozji in še kak jezik. Edini pogoj za vstop v konkurenco je, da je jezik užiten. O tem bo sklepala posebna komisija. • Luknja, kraj blizu Novega mesta, je dolenjskim alpinistom nadvse dragocena točka. Tod imajo namreč svoj plezalni vrtec, steno za urjenje, kar pride za vaje še kako prav. Stena, ki se razprostira nad izvirom Temenice, je po plezalni veljavi med manjšimi in se zavoljo skromne višine z ostalimi centri slovenskega športnega plezanja ne more primerjati. A to tudi ni njen cilj. Ne vabi plezalca zato, da bi v njej nabiral trofeje, pač pa mu preprosto omogoča prijetno plezanje v kratki steni z izredno kvalitetno skalo. Ko se žvenketu plezalne opreme pridružita prijetna senca in žuborenje Temenice, je užitek popoln. Plezališče v Luknji je bilo izdatno opremljeno v letih 1989 in 1990, ko so člani alpinističnega odseka Novo mesto navrtali več smeri V. do VIII. težavnostne stopnje. Desna stran stene je visoka nad 20 metrov in je v spodnjem delu previsna, za varnost pa so tudi številni oprijemki. Tod imenovane smeri so: Ogledalo, Štajerska, Pikapolonica, Hudi muc, Vinska radost, Nagajivka itd. Njihova težavnost je med Vil. in VIII. težavnostno stopnjo. Levi del stene ima nekaj kratkih, a težkih smeri, kot sta Gotjanski škrat in smer Sedem tednov. Ostale so lažje in primernejše za začetnike, tečajnike, pripravnike. Neposredno pod steno pa je speljana še zavarovana plezalna planinska pot, tako da je stena dostopna za oglede vsakomur, ki za to najde čas. odbojka SUPERLIGA, ženske, 5. do 7. mesto, 16., ZADNJE KOLO: LIK TI-LIA KOČEVJE—HIT CASINO NOVA GORICA 3:0 (5, 9, 12) LIK Tilia: Starc, Turk, Vidmar, Klun, Na. Briški, Ni. Briški, Kočevar, Drobnič, Akrap. KONČNA LESTVICA: 1. Paloma Branik 36, 2. Koper Cimos 20, 3. Yustip Celje 20,4. Bled 16,5. LIK Tilia 10, 6. Partizan Tabor 10, 7. HIT Casino Nova Gorica 8. rokomet SUPERLIGA, moški, 21. KOLO: INLES RIKO—NOVA OPREMA 24:21 (12:11) Inles Riko: Sinanovič, Mohar 2, Šilc 2, Marolt 2, Tanko, S. Mihelič 6, Lesar 8, A. Mihelič 1, Mate 1, Jurič 2, Galze, Manček. LESTVICA PRED ZADNJIM KOLOM: 1. Pivovarna Laško 37,2. Kolinska Slovan 30... 9. Presad 16, 10. Drava 16, II. Inles Riko 11, 12. Preddvor Infotrade 9. V zadnjem kolu igrajo: Nova Oprema—Preddvor, Velenje—Inles Riko, Presad—Pivovarna Laško itd. SUPERLIGA, ženske, 5. do 8. mesto: OPREMA KOČEVJE—KRIM 24:26(10:13) Oprema Kočevje: Jesenko, Lindič, Guštin 4, Vuk 7, Križman 5, Klančar, Bejtovič, Dragičevič 2, Jerič 6. nogomet II. DRŽAVNA LIGA, zahod, 19. KOLO: AVTOBUM KOČEVJE— ELAN STUDIO D 2:2 (1:2) Strelci: Milanovič in A. Primc za No-vomeščane ter Komočar in Murn za Kočevce. Elan Studio D: Mohor, Pavlin, Kolenc, Milanovič, Petrovič, Kramar, A. Primc, N. Primc, Gliga, Mesojedec, Bracovič. OSTALI IZIDI: Finali Piran—SPZ Triglav 3:1, Svoboda Kisovec—Sla-vija SET 1:0, Alpina Žiri—Ilirija 0:0, Tabor Jadran—Jesenice 10:0, Bilje—Vodice 2:1, Branik—Brda 1:1. LESTVICA: 1. Studio D 29,2. Ilirija 25,3. Slavija SET 25,4. T riglav 24,5. Avtobum 23, 6. Tabor Jadran 22, 7. Svoboda 22, 8. Finali Piran 22 itd. Elan Studio D igra v nedeljo doma z Alpino Žiri, Avtobum pa potuje na Jesenice._______________________ ] Avto GALANTERIJA Izdelovanje izpušnih cevi Ob potoku 10 68000 Novo mesto tel. 068/22-643 fax. 068/25-585 • sodobna tehnologija robjjenja • konkurenčne cene • dobava takoj STANOVANJSKO PODJETJE »DOM« Novo mesto, d.o.o. Novo mesto, Zagrebška 13 PISMO O NAMERAH O UPRAVLJANJU STANOVANJ IN POSLOVNIH PROSTOROV LASTNIKOM STANOVANJ V STANOVANJSKIH BLOKIH IN LASTNIKOM POSLOVNIH PROSTOROV: Obveščamo vas, da bomo začeli poslovati 1. junija 1992. V vašem imenu bomo upravljali z vašimi stanovanjskimi hišami, skupnimi napravami in poslovnimi prostori. Imeli bomo tudi borzo stanovanj in poslovnih prostorov, za vas pa bomo lahko izdelali cenitve stanovanj in predloge za vknjižbo v knjigo etažne lastnine. Delovali bomo po sprejetem moralnem kodeksu družabnikov in izvajalcev stanovanjskega podjetja. V stanovajske soseske bomo po nekaj desetletjih ponovno pripeljali hišnike, ki bodo skrbeli za red in urejeno okolje, v hiši pa izvajali manjša popravila. Skupaj z vami bomo po šestih mesecih izvajanja upravništva ocenili naše delo, če z nami ne boste zadovoljni, boste lahko prekinili pogodbo o upravljanju. Če vam bomo v tem času povzročili škodo, vam jo bomo poravnali. OBRTNIKOM IN PODJETJEM, KI IZVAJAJO GRADBENA, OBRTNIŠKA IN INŠTALACIJSKA DELA: Iščemo izvajalce za vzdrževanje stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov. Če vas delo zanima in ste pripravljeni delovati v skladu s kodeksom družabnikov in izvajalcev našega podjetja, se oglasite pri nas, kjer boste dobili razpisne pogoje. OBČANOM, KI ŽELIJO BITI HIŠNIKI V STANOVANJSKIH HIŠAH: Iščemo občane, ki imajo odnos do urejenega bivalnega okolja, ki so komunikativni in znajo opraviti manjša opravila v stanovanjski hiši. Če vas tovrstno delo zanima, se oglasite pri nas. Dali vam bomo razpisne pogoje in vam povedali, kaj od vas pričakujemo. USTANOVITEUI: BOJAN FINK, DARINKA SMRKE, MARJETA SAJE, FRANC ZAVODNIK OBVESTILO Podjetja, druge organizacije in skupnosti, organe in društva, delovne ljudi in občane obveščamo, daje po sklepu Izvršnega sveta skupščine občine Novo mesto, sprejetem na seji dne 24.3.1992 (sklep objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije št. 17/92) JAVNO RAZGRNJEN OSNUTEK URBANISTIČNE ZASNOVE NOVEGA MESTA (razvojni dokument Novega mesta) kot sestavni del sprememb in dopolnitev dolgoročnega plana občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 2000 v času od 6. aprila do 20. maja 1992 — v prostorih Skupščine občine Novo mesto, Ljubljanska 2, I. nad., za bližnje mestne krajevne skupnosti ter — v krajevnih skupnostih Bučna vas, Bršljin, Ločna —Mačkovec, Gotna vas, Žabja vas, Regrča vas, Šmihel in Drska. JAVNE OBRAVNAVE osnutka tega dokumenta bodo v krajevnih skupnostih potekale po naslednjem razporedu: — BUČNA VAS in BRŠLJIN: v t osnovni šoli Bršljin: — LOČNA — MAČKOVEC in MESTNE NJIVE: v sredo, 6. maja 1992, ob 19. uri v gasilskem domu v Ločni; — CENTER: v četrtek, 7. maja 1992, ob 19. uri v prostorih krajevne skupnosti Center. Obravnave v ostalih mestnih krajevnih skupnostih bodo v času od 11. maja do 14. maja 1992; razpored bo objavljen v Dolenjskem listu, ki bo izšel 7. maja. Do poteka javne razgrnitve osnutka urbanistične zasnove lahko podate pisne pripombe, mnenja in predloge na krajih razgrnitve ali pa jih pošljete Zavodu za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje, Novo mesto, Ljubljanska 2. Na javnih obravnavah bodo navzoči tudi izdelovalci osnutka dokumenta, ki bodo dokument podrobneje obrazložili in prisotnim dajali pojasnila i torek, 5. maja 1992, ob 19. uri v Vljudno vabljeni! Zavod za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje občine Novo mesto PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA Zaupajmo, prihaja vlada s svežimi obeti Trdim, da je imela prva vlada naše nove države polne roke dela. Ce že z drugim ne, pa s priznavanjem (prastarih) novih praznikov in konzerviranjem »starih«. Tudi mi, navadni državljani, smo morali preklemano zasukati možgane, da smo uredili vse tako, da je Stvarniku, oblastem in vsem ljudem prav. Po dolgem polstoletju je bila letošnja velika noč spet neprikrito pirhasta, šunkasta in maševana. Zmagal je zdrav razum: Kdor veruje, naj zakonito, žegnano praznuje! Zagrizeni antikristi pa so od nekdaj in bodo na veke skrivaj zajemali iz polnih skled. Ni kaj reči, velika noč je svoje novo rojstvo spodobno praznovala. Le nekaj koledarskih lističev smo obrnili, in že imamo prvi maj, praznik dela! Tudi tega še častimo in slavimo, se razume. Torej spet bo dolgo praznovanje. Kresovi bodo ožarjali bregove, veseljačilo se bo, toda marsikateri vrisk bo izzvenel kot krik. Veliko dela željnih rok bo s steklenico utapljalo preteklost in preklinjalo sedanjost, saj za tisoče ljudi ni dela. In kjer dela ni, ni zaslužka, kjer ni zaslužka, kmalu zmanjka kruha Zaradi nepredvidene krutosti razmer nas je vsak dan več. Kristusu jez ribo in kosom V.uha uspelo nasititi lačno množico. žal, nimamo te nadnaravne moči, kljub vsej dobri volji. Krompirček, ne eden, krompirčkov polna skleda.. Ne, ne, do teh pesniških stihov opisovanja bogastva bednih ne sme priti! Imamo noro vlado s svežimi obeti Zaupajmo v boljše dni in se veselimo prvomajskih praznikov! JANJA KASTELIC Stanovalci Šegove smo ogorčeni Ciničen odgovor kaže, da izvršnemu svetu ni do spoštovanja zakonitosti V Stopičah še sekajo pirhe Met veljal en tolar Ljudski običaji so v posameznih krajih sestavni del praznovanja. Velikonočna nedelja v Stopičah je nekaj posebnega, saj se po prazničnem kosilu na vasi zberejo vaščani od najmlaj-fcga do najstarejšega. Tekmovalci prinesejo s seboj raznobarvna jajca, nekateri pa celo lične pisanice. Najbolj nestrpni so otroci, saJ ima vsak s seboj po nekaj pirhov in seveda želi čim več zaslužiti. Sekači se najprej posvetujejo oceni. Letos je veljal vsak met en tolar, razdalja za met Je Približno 2,5 metra. Pirh se postavi °b zid, sekač pa razkoračen cilja v P'rh. Otroci z velikim veseljem štejejo zgrešene mete, smešne domislice letijo °d tu in tam. In s čim smo letos »sekali pirhe«, suj imamo samo papirnate tolarje? Še vedno smo uporabljali stare kovance, ki so za sekače nepogrešljivo orodje. Letos so sekači postavili svojevrsten rekord, saj so v popoldanskem času "Posekali« 76 pirhov. Nekateri sekači j® Pravi strokovnjaki, velikokrat zadenejo že s prvim metom. Da se razumemo, pirh je zadet, ko kovanec ostane v njem. Veselje vaščanov se je nadaljevalo pozno v noč. Ob kozarčku domačega, °b velikonočnih dobrotah in domači Pesmi seje končala velikonočna nede-la 'n »sekanje pirhov«. L, B. Stanovalci Šegove 4 — 10 smo, ogorčeni nad razmerami, povzročenimi zaradi že večkrat dokazanih primerov (zavestne) malomarnosti in kršitev predpisov občinskega upravnega organa, pristojnega za urejanje prostora pri občinski skupščini občine Novo mesto v marcu 1992, naslovili odprto pismo Izvršnemu svetu občine Novo mesto z zahtevo, naj takoj v okviru svojih pristojnosti sanira stanje v zahtevani položaj (na katerega smo, mimogrede povedano, opozarjali že ves čas gradnje paviljonov). Ker si naslovnik očitno ne želi javne polemike, še manj pa je pripravljen karkoli ukreniti v dobro svojih davkoplačevalcev, in se drži pravila: »Volkovi naj tulijo, karavana (nezakonitosti) gre naprej,« sem nato enako zahtevo in v imenu vseh stanovalcev (že tretjič v zadnjem poldrugem letu) sprožil še na zasedanju občinske skupščine 26. marca 1992. Cinični odgovor Izvršnega sveta (pod številko S-281/90) naslovljen delegatom skupščine Novo mesto za sejo 23. aprila 1992, izpričuje neizpodbitno dejstvo, da je tej vladi tuje spoštovanje zakonitosti in da ji ni mar niti spoštovanje lastnih sklepov. G. Preskar je, sklicujoč se na sklepe IS z dne 17.9. 1991, vsem predsednikom HS Šegova 4—10 oktobra istega leta razložil gornje sklepe in terminski plan gradnje dopolnilnih parkirišč, katerih gradnja naj bi se priče- • ŽUPANOVE POLRESNICE — Po informacijah, ki so mi na voljo, je Matjan Dvornik na skupščinskem zasedanju dne 23.4.1992 (sam se seje zaradi drugih obveznosti nisem mogel udeležiti) zmagoslavno obvestil poslance, da občinska skupščina v primeru prenosa stanovanj v last »Zatje«, stanovanjskega podjetja, d.d., Novo mesto, ni kršila očitane zakonitosti, z obrazložitvijo, da Ustavno sodišče R Slovenije ne bo začelo postopka za oceno zakonitosti omenjenega sklepa Skupščine občine Novo mesto. S tem je sporočil le prvi del resnice, drugi del pa je, da je Ustavno sodišče hkrati z zavrnitvijo pobude o oceni zakonitosti sklenilo, da pobudo odstopi v proučitev Javnemu pravobranilstvu RS (sklep št.: U-I-22/92-13 z dne 3. 4. 1992). Poslancem je g. Dvornik še zamolčal, da Služba družbenega knjigovodstva prav tako še ni zaključila svojega de-ia... Toliko v vednost javnosti in tistim, ki nasedajo županovim polresnicam. G. Dvornik pa se naj zamisli nad sabo, komu koristijo takšne insinuacije. la v zgodnjih pomladanskih mesecih leta 1992. Sredstva za gradnjo naj bi po njegovem zagotavljali lastniki paviljonov in sklad stavbnih zemljišč. Namesto da bi pripravljali lokacijsko in projektno dokumentacijo, sije občinska uprava privoščila »zimsko spanje«. »Rezultat« pa so novi sklepi IS z dne 7. 4. 1992, ki že sprejeti rokovnik postavljajo na glavo, in rok gradnje odlagajo v pozne jesenske mesece. Toda tudi ta rok je močno vprašljiv, saj je IS brez vednosti stanovalcev »sklenil«, naj bi tretjinski del sredstev zagotovili lastniki stanovanj (1). Dragi gospodje v izvršnem svetu, resje, da se vsaka neumnost prej ali slej plača, toda minili so časi socializacije vaših norosti! Če ste nam že »ukradli« parkirišča, potem nas vsaj ne imejte za tako naivne in ne računajte, da vam bomo v nedogled nasedali! Ne delajte si takšnih iluzij! Pozivam vas še, da na vseh področjih prenehate izvajati < »zakon džungle«. Ničesar nemogočega ne zahtevamo: mir po deveti uri, svoj Znanje je — zaslužek Slovensko učiteljstvo nima nič roper permanentno izobraževanje, *e reč: prosvetarji dobesedno hrepenijo po novostih, ki jih nova oblast uvaja ali pa jih bo še uvedla v osnovno šolstvo, za kar je treba imeli sveže znanje. Do njega se da priti z rednim šolanjem, s samoizobraže-ranjem ter s seminarji, aktivi, delavnicami in drugimi oblikami, ki Jih prirejajo ministrstvo in za vodi za šolstvo ter tudi nekatere zasebne firme. Znanje ni zastonj, zato je treba plačati kotizacijo, ki navadno ni majhna. Če k temu prištejemo še polne stroške in dnevnice, pridemo do vsote, ki so posameznim osnovnim šolam že v hudo finančno breme. Večletne zahteve osnovnošolske ga učiteljstva, naj bi stroške za iz abraževanjepoučujočih kadrov kri li nosilci oziroma sklicatelji šemi uarjev, aktivov itd., so naletele na gluha ušesa. Natančneje zapisano: denar za permanentno izobraževanje učiteljev morajo zagotoviti obči ne iz svojih proračunov, ki so na \radno tako izmozgani., da šole ne dobijo dovolj denarja niti za najnujnejše materialne stroške. Po tržno nastrojeni logiki tistih, ki krojijo številke, zapisane v občinskih proračunih, pa je najlažje in najenostavnejše črtati posmvko izobraževanje. Gre pa še za nekaj drugega. Organizatorji pripravljajo seminarje v znanih turističnih krajih. Ravnatelji slovenskih osnovnih šol so morali marca že tretjič zapored potovati in bivati v Opatiji, in to kar tri dni! Predavatelji so bili znani pedagoški strokovnjaki iz Slovenije, Hrvaške in celo Italije. Svoje znanje so verjetno dobro prodali, saj je Didakta (organizator seminarja) iz Radovljice iztržila samo s kotizacijo najmanj dva milijona tolarjev. Kdor zlobno razmišlja, se bo gotovo vprašal, koliko cvenka je spravil v žep člo vek, ki je določil in odločil, da bo seminar Osnovna šola na Slovenskem v nezakurjenem hotelu opatijske reviere. T. GAŠPERIČ »življenjski« prostor in znosne sanitar-no-tehnične razmere. Vse to smo nedavno imeli, izgubili pa po vaši zaslugi, ne po svoji. Za vse naše zahteve obstajajo ustrezni predpisi, ki jih MORA državna uprava ne le poznati, pač pa tudi izvajati. Predpisi so prav tako pogoj delovanja za pristojne inšpekcijske službe, ki nikakor noče opravljati svojih nalog. Preveč prozorna je tudi izjava g. Kirma, da bo naročeni »poostreni policijski nadzor« razrešil nakopičene probleme. Podpredsednik bi najbrž moral vedeti, daje mnogo cenejše, če državna uprava kdaj pa kdaj predhodno upošteva strokovne argumente(?) in šele nato naseda gradbeniškim lobijem. ČLANICAM IN ČLANOM SVOBODNIH SINDIKATOV SLOVENIJE! Prvimaj je bil in bo ostal naš, delavski praznik. Zato ga praznujemo po naše, sproščeno, dostojanstveno in veselo, s Cankaijevo mislijo: »Ti si delal, tvoje je delo«! Z željo, da bi čimprej napočil čas, ko bodo lahko vse naše članice in člani, delavke in delavci živeli od svojega dela in znanja in za to prejemali pošteno plačilo, ko se bodo odprla nova delovna mesta ter svetlejša bodočnost in ko bodo delavke in delavci ustrezno pravno varovani, iskreno čestitamo vsem za delavski praznik — 1. maj in vas vabimo na tradicionalna prvomajska srečanja. SVOBODNI SINDIKATI SLOVENIJE G. Kovačič, dobro veste, da »primer Drska« ni edini, s katerim se »ukvaija« vaša vlada. Kršitve javnega reda in anarhija na parkiriščih, povzročene s šarlatanstvom članov vaše vlade, postajajo nevzdržne za znaten del ljudi v Novem mestu. Čas bi že bil, da se osvestite in postanete kooperativnejši! Lahko se vam celo zgodi, da se bodo ogorčeni stanovalci v svoji nemoči oprijeli »balkanske zakonodaje«, katero je priporočil pristojni uslužbenec novomeških inšpekcijskih služb. mag. MARJAN RAVBAR POBUDA ZA POMOČ BEGUNCEM V Slovenijo prihaja vse več beguncev iz BiH. Po pogovoru z nekaterimi tamkajšnjimi novinarji, ki skupaj z begunci doživljajo to tragedijo, sem se odločil za pobudo, katere uresničitev bi tem beguncem olajšala del težav. Ob tem, ko se v Sloveniji srečujemo s presežki mleka, mnogim begunskim materam in otrokom primanjkuje tega osnovnega živila. Slovenska država zbira proračunska sredstva za izvozne stimulacije za izvoz mleka in mlečnih izdelkov. Kot vodja poslanskega kluba SLS dajem pobudo slovenski vladi, da del sredstev za izvozne stimulacije preusmeri v odkup mleka za begunske matere in otroke v zbirnih centrih. Poleg tega sem prepričan, daje tudi vsak slovenski kmet pripravljen darovati nekaj litrov mleka v te namene. Pomagajmo ljudem, ki jih je doletelo to, kar je bilo nam Slovencem ob osamosvajanju v veliki meri prizaneseno! MARJAN PODOBNIK vodja poslanskega kluba SLS Še: Kočevarji — kako in kam? »Ženska srednjih let« razkriva ozadje reportaže Štirje možje zavzeli Brod Natanko pred pol stoletja — Udeleženci že mrtvi 30. aprila 1942, se pravi pred natančno 50 leti, so štirje partizani ob pomoči neoboroženih domačinov-Kostelcev z zvijačo zasedli Brod na Kolpi, ki pa gaje varovalo le okoli 20 žandaijev in financerjev. Akcijo so izvedli domači partizani, Kostel-ci Karel Briški, Tine Mesojedec, in Matija Majetič in še Franc Avbelj-Lojko (kasnejši narodni heroj), po predlogu, zamisli in vsestranski pomoči domačega aktivista OF Matije Letiga. Vsi našteti udeleženci te akcije so že pokojni, zadnji je umrl konec decembra lani narodni heroj Franc Avbelj-Lojko iz Domžal. Vsa akcija je potekala dokaj nenavadno. Italijani so po okolici raz-hajkali partizane, hkrati pa so se umaknili iz nekaterih postojank na tem območju, med drugim tudi iz Broda na Kolpi. V tej postojanki so ostali le žandarji in financaiji, ki so kar hitro nasedli govoricam in partizanski propagandi, da je okoli več tisoč partizanov. Tako je skupinica štirih partizanov, ki so imeli le pokvarjen puškomitraljez (popravili so ga le toliko, da je lahko streljal posamično kot puška), dve puški in pištolo ter nekaj bomb, zbrala so še Frankopanski grad iz 16. stoletja, kjer je bila zaključena akcija osvoboditve Broda na Kolpi Na njem je spominska plošča o tem dogodku. skupino 25 domačih mladincev, ki so ponoči rogovilili po slovenski strani Kolpe, kot daje tam velika partizanska vojska. Žandarji in financaiji so bili oboroženi bolje, bili so zavarovani z žičnimi ovirami in bunkerji, še posebno pa so bili varni za debelimi zidovi Frankopanskega gradu iz 16. stoletja. Zavzetje Broda na Kolpi je bilo že večkrat opisano, vendar se opisi v podrobnostih razlikujejo. Enotni so v tem, da so se žandarji in financaiji po bolj ali manj le navideznem boju predali, ker so jim slovenski partizani zagotovili, da jih ne bodo pobili. Tudi podatki o partizanskem plenu so različni, saj naj bi takrat zaplenili 14, 16, oz. 17 pušk, dve pištoli, nekaj bomb in strelivo ter drug material. Brod na Kolpi je bil tako osvobojen 30. aprila, naslednji dan pa so vanj vkorakale tudi hrvaške partizanske enote in potem je bil za zaključek skupni miting. O tej osvoboditvi govori tudi napis na Fran-kopanskem gradu, ki mu domačini pravijo »kula«. Na spominski plošči piše, da so Brod na Kolpi osvobodile I. maja 1942goranske in slovenske partizanske enote. Napis je torej nekoliko bahav in pretiran. In kaj seje zgodilo z ujetimi žan-darji in financaiji? Po pripovedi enega izmed udeležencev te akcije so jih pustili v Brodu, kjer so naslednjega dne z njimi obračunali hrvaški partizani. Po pripovedovanju drugega so jih spustili, a so jih na poti domov polovili in postrelili hrvaški partizani. Zavzetje Broda na Kolpi in izpraznitev več italijanskih postojank pa je imelo za posledico ustanovitev velikega osvobojenega ozemlja od Starega trga v Beli krajini do Delnic na Hrvaškem in Loške doline v Sloveniji. To je pripomoglo tudi k tesnejšemu sodelovanju slovenskih in hrvaških partizanov. P. J. Sem Kočevarica, rojena v Kočevskih Poljanah po vojni, le dobrih štiri mesece zatem, ko sta se moj oče Avgust in mati Zofija Grili s svojima dvema otrokoma vrnila iz taborišča. Družina je bila odpeljana zimske noči na tovornjaku. Kako, kaj in zakaj. Ne vem. Vem le to, da seje moj oče vrnil na svoj dom, ki gaje ljubil in cenil. Vse življenje sem spremljala Kočevarje, ki so se vračali. Na vse konce sveta so odnašali deščice, kamenčke in še kaj iz svojih rojstnih hiš. Spremljala sem bolečino in solze. Moji starši so nam otrokom v zibelko položili ljubezen do maternega jezika. V njem smo govorili povsod, le Kočevarja smo morali srečati. Včasih nas je bilo veliko, danes le še peščica. Poznala sem tudi nekaj Slovencev, ki so znali in še znajo govoriti kočevarsko. A meni zveni ta govorica drugače. Trše. Prav tako je z otroki iz mešanih zakonov, kjer se le občasno govori v kočevarskem jeziku. Le še nekaj let in tega jezika ne bo več. To strašno boli, reže v dušo in srce. Kaj lahko storim? Kako naj rešim jezik pred popolno izgubo? Jezik svojih staršev! V življenju nisem nikoli skrivala svojega porekla Res pa je tudi, da nisem vpila: »Poglejte me, jaz sem Kočevarica!« Zakaj neki? Na prireditvi v Dolenjskih Toplicah 3. aprila letos sem si želela le eno, in sicer: da bi še živela moja mama in da bi z njo delila svojo srečo ob poslušanju ko-čevarskih pesmi. Naj uporabim misel svoje dobre prijateljice: »Za marsikaj ste bogatejši od nas.« In ravno to bogastvo je manjkalo na tej prireditvi. Zato sem spregovorila v svojem maternem jeziku. Ne prvič in ne poslednjič. Ženska srednjih let se ni prerinila v ospredje, le za korak se je pomaknila k svoji znanki dr. Kundergraber, ki jo pozna že desetletja. Težko je zbrati pogum. JJtrahu ni bilo. Nimam vzroka zanj. »Ženska srednjih let« ima ime in priimek. Lahko bi ga uporabili, če že omenjate dogodek. »Ženska srednjih let« zveni preveč skrivnostno. Nihče ne more govoriti o mojih čustvih. Ne morete govoriti v mojem imenu. Ne veste, kaj čutim, mislim, kako razmišljam. Popolnoma tuji sta * • • Bistvo znanstvenega mišljenja je v tem, da veš, do kodje ugotovitev zanesljiva in kje nastopi samo še različna stopnja verjetnosti (Grafenauer) • Ljubezen ne čuti teže, se ne zmeni za trud; rada bi storila več, kakor more; ne op ra vičuje se z nemogočim, ker misli, da vse more in sme. (Tomaž Kempčan) • Verjamem samo tistim statističnim rezultatom, katere sem sam ponaredil. (Churchill) mi laž in hinavščina, zelo pa cenim odkrit pogovor, poštenost in delavnost. Tako sta me učila moj oče in moja mati. Spoštovani tovariš Jakše, ne zamerite! Oglasila sem se in zapisala bom še tole: poiskati bi bilo treba vse Kočevarje in jih povabiti na prireditev. Na nekatere je bilo pozabljeno. Zelo narobe je tudi to, da v petdesetih letih ni bilo storjenega nič ali skoraj nič za ohranitev kulturne dediščine in jezika Kočevarjev. Na koncu bom v svojem maternem jeziku pozdravila tiste, ki cenijo svojje-zik in domovino, kjer so se rodili: »Sje-ne gruse ver aue!« (Lep pozdrav vsem!) V kočevskih domovih v Topliški dolini so bila vrata vedno odprta za vse Kočevarje, ki so se želeli tja vračati. ZOFKA GRIL-MIRTIČ Sela pri Dolenjskih Toplicah VRTEC MED NOVINARJI— Sredi minulega tedna so bili gostje uredništva Dolenjskega lista otroci iz vrtca Pedenj ped z Drske. Otroške glavice in vzgojiteljiceje zanimalo, kako nastanejo časopis in članki Verjetno mladi nadobudneži vsega, kar so videli in slišali, niso razumeli, mogoče pa se bo našel kakšen med njimi ki se bo odločil tudi za ta poklic. (Foto: J. Pavlin) Nepozabna bitka pri Miklavžu Pred jutrišnjim srečanjem na Javorovici: odlomek iz Vstaje pod Gorjanci Fičijev vod Goijanske čete je bil v nedeljo, 29. marca (1942), zasedel pri Miklavžu letoviško kočo nekega zagrebškega zdravnika, niti streljaj od Hudoklinovega planinskega doma. V torek se jim je zgodaj zjutraj pridružil komandir Cort s spremljevalcem, ki sta se vrnila iz taborišča v Kobilah. Tedaj sojih iznenada napadli Italijani, ki so se pri znamenju skoraj zaleteli v presenečenega stražarja. Partizani so edino strojnico pravkar razdrli in jo čistili. V varstvu goste megle je 2400 Italijanov prodrlo na goro v treh kolonah, od Šentjerneja, Orehovice in skozi Dolž, koder jih je vodil logar Janez Ze-linger, poznejši znameniti domobranski črnorokec. Sto sovražnikovih vojakov je prišlo na vsakega partizana, ki so zadnji hip pograbili orožje in se pognali iz koče. »Umik v Pendirjevko in proti gori!« je ukazal Čort še neizkušenim fantom. Sam je s pištolo mavzerko stopil na skalnem robu gozda za debelo bukev. Za drugo je šinil krepki Jože Čukajne-Bernard iz Mihovega, za tretjo počenil Ivo Galič-Jovo. Italijani kriče in dero proti gozdu. Odjekne Čortova pištola in najbližji napadalec v teku klecne. Bernard podere drugega in že lovi na muho tretjega, ki se zbegan poskuša skriti za drevo. Tudi Jovo strelja v gosto trumo. Na ko-šenici ležita dva Italijana negibna, tretji koplje v smrtnem boju z nogo. Ni videti, koliko je ranjenih. Sovražni val se ustavi in butne nazaj ob tiste, ki silijo naprej. Košenice so vse zelene Italijanov. Od njih se odtrga oddelek in teče proti Jezeru, očitno v nameri, da bi obšel partizanske strelce in jim udari! v levi bok. Partizani se po skalnem robu umikajo proti cerkvici, da se izognejo presenečenju. Medtem sta na košenicah dva italijanska oficiija s pištolama v rokah ustavila umik. Major dvakrat ustreli v zrak in se s klici »avanti, avanti!« požene na čelu vojske proti cerkvici v nov napad. Na stražarskem mestu pri Hudoklino-vem gostišču je za debelo bukvijo ležal najmlajši partizan, Franc Črne-Bene z Dobravice. Pomeril je in majorje zakrilil z rokami in padel na obraz. Vojaki, ki so drli čez padlega, so ga obrnili na hrbet, ga osuplo gledali in med streljanjem zopet tekli naprej. Bene je zginil v gozd. SPOMINU GORJANSKIH PARTIZANOV Julija 1967 sta Združenji borcev NOV občin Krško in Novo mesto izdali knjižico Vstaja pod Gorjanci in z njo počastili 25-letnico ustanovitve Gorjanskega bataljona. Napisal jo je Ivo Pirkovič, občini Krško in Novo mesto pa sta takrat podelili domicil bataljonu, kije hkrati razvil prapor in odkril spomenik v V rhpo-Iju. Že mesec dni po ustanovitvi je Gorjanski bataljon štel 301 partizana. Znanih je 500 imen njegovih borcev, od katerih jih je 150 padlo. Ena izmed njegovih najznamenitejših bitk sega v marec 1942, ko je deloval še kot Gorjanska četa. V odlomku iz knjižice, ki ga objavljamo pred jutrišnjim srečanjem na Javorovici, je opisana bitka, ki prepričljivo govori o pogumu naših ljudi v svetem boju za osvoboditev domovine. 18 (2228) 30. aprila 1992 Galiča, ki se je poganjal od drevesa do drevesa, so lovili živega. Partizan se je na skalah naglo obrnil in v loku je zletela narezana kragujevška bomba. Na Hudoklinovem gnojišču je vrglo v zrak vojaka, ki se je z razparanim trebuhom in razmesarjenimi kolki s preusnljivim krikom »Mama mia!« sesedel. Italijani so kočo s partizanskimi zalogami hrane, odejami in municijo žagali, Hudoklinovo gostišče oplenili, družino pretepli in se s sedmimi padlimi in petimi ranjenci umaknili z gore. V Orehovici ji je na pol poti umrl še eden od ranjenih. Nekje z grebenov med Kobilami in Pendirjevko je Stroji-nova patrulja, ki ni vedela, kaj pomeni divje streljanje pri Miklavžu, kamor je bila namenjena, v strahu štela Čortove, ki so se spuščali po strmini do Miklavža. Oddahnili so se: nikogar ni manjkalo. Še isti dan so karabinjerji iz Šentjerneja pobegnili v Kostanjevico, iz Orehovice v varnejšo postajo v Brusnicah, posadka obmejne straže pa je izpraznila grad Vrhovo. Nastalo je prvo osvobojeno ozemlje, ki se bo v juniju razširilo v brusniške in gabrske kraje. V Šentjerneju sta se bataljon kraljeve vojske in kohorta »črnih srajc« pripravljala na obrambo. V Novem mestu so se Italijani naglo utrjevali. Po gričih na vzhodni in južni strani mesta so se zakopavali. Na vzpetine so vlažili topove. Ponoči so otipavali deželo proti Gorjancem z močnimi žarometi. Italijanski viri govore o straži in obrambi mestnega mostu, ki drži iz Kandije. To je bila prva, presenetljiva zmaga samo štirih gorjanskih partizanov proti mogočnemu polku »modrih kravat« italijanske divizije Isonzo v Novem mestu. DOLENJSKI UST TELEVIZIJSKI SPORED I i»v .............____ ČETRTEK, 30. IV. SLOVENIJA 1 9.25 — 12.10 in 14.40 — 1.40 TELETEKST 9.40 VIDEO STRANI 9.50 PROGRAM ZA OTROKE SMRKCI DALEČ OD DVORCA 10.50 ŠOLSKA TV, ponovitev 12.00 POROČILA 15.05 NAPOVEDNIK 15.10 ŠPORTNA SREDA, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 PROGRAM ZA OTROKE NASMEHNI SE MI ŽIV ŽAV 18.30 ŽE VESTE..., svetovalno izobraževalna oddaja 19.05 RISANKA 19.20 NAPOVEDNIK 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT, ŽARIŠČF 20.30 GORE IN LJUDJE 21.35 TEDNIK 22.25 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.50 POSLOVNA BORZA 23.00 MALI KONCERT 23.10 NAPOVEDNIK 23.15 SOVA 23.15 DRAGI JOHN, amer. naniz., 1/22 23.40 HOBORTNICA III, zadnji del italij. nadalj. 0.35 ŠINGEN, japonska nadalj., 7/12 SLOVENIJA 2 15.35 Video strani — 15.40 Sova (ponovitev) — 18.00 Regionalni programi -Koper, Slovenska kronika — 19.00 Video lestvica — 19.30 Dnevnik RAI — 20.00 Pujsovi dosjeji (8. epizoda angl. naniz.) — 20.25 Napovednik — 21.30 Znanost in resnica — 21-25 Umetniški večer Hol-royd o Shawu (angl. dok. film); Cezar in Kleopatra (angl. film) — 0.20 Yutel PETEK, L V. SLOVENIJA 1 8.55— 1.40 TELETEKST 9.10 VIDEO STRANI 9.20 PAPIRNIŠKI PIHALNI ORKESTER VEVČE 9.50 PROGRAM ZA OTROKE ŽIVŽAV OČE JAVOR 10.50 ZNANOST IN RESNICA, ponovitev 12.00 POROČILA 13.10 NAPOVEDNIK 13.15 UMETNIŠKI VEČER, ponovitev 16.20 GOSPODARSKA ODDAJA, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 TOK TOK, kontaktna oddaja za mladostnike 19.10 RISANKA 19.20 NAPOVEDNIK 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 19.55 FORUM 20.30 BERTINIJEVI, nemška nadalj., 9/10 21.20 EX LIBRIS 22.10 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.35 SOVA: 22.40 PRI HUXTABLOVIH, 40. epizoda amer. naniz. 23.10 PRI KORITU, angl. nadalj., 0.00 ODRAŠČANJE, amer. film SLOVENIJA 2 15.30 Video strani — 15.40 Sova (ponovitev) — 18.00 Regionalni programi -Maribor; Slovenska kronika — 19.00 Jazz in blues — 19.25 EPP — 19.30 Dnevnik ZDF — 20.00 Pujsovi dosjeji (9. epizoda angl. naniz.) — 20.30 Večerni gost: Stojan Pelko — 21.20 Ali bomo vsi znoreli? (posnetek okrogle mize) — 21.50 Dobrodošli — 22.20 Umetniški eksperimentalni program: Studio City — 23.20 Koncert simfonikov RTV Slovenija — 0.10 Yutel SOBOTA, 2. V. SLOVENIJA 1 8.20 — 2.10 TELETEKST 8.35 VIDEO STRANI 8.45 IZBOR 8.45 ANGLEŠČINA - FOLLOW ME, 47. lekcija 9.05 RADOVEDNI TAČEK 9.25 KLUB KLOBUK 11.00 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 12.00 POROČILA 12.05 TOK, TOK, ponovitev 14.00 VEČERNI GOST, ponovitev 14.50 VIDEO STRANI 15.55 NAPOVEDNIK 16.00 TEDNIK, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 SREČA NA VRVICI, slov. film 18.40 SLOVENIJA - UMETNOSTNI VODNIK: STIŠKI SAMOSTAN 19.00 RISANKA 19.10 NAPOVEDNIK 19.15 ŽREBANJE 3X3 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT, UTRIP 20.30 ONA + ON 21.35 GLAVNI OSUMLJENEC, angl. nadalj., 4/4 22.25 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.50 NAPOVEDNIK 11 55 SOVA- 22.55 MURPHY BROWN, 22. epizoda amer. naniz. 23.20 PRI KORITU, angl. nadalj., 2/4 0.15 OBUPANCI, amer. film 1.40 NOČNE URE, 7. epizoda amer. varietejskega programa SLOVENIJA 2 16.00 Video strani — 16.10 Sova (ponovitev) — 17.30 Da ne bi bolelo — 17.45 Angleščina v poslovnih stikih — 18.00 Poglej in zadeni — 18.30 Videomeh — 19.00 Kremenčkovi — 19.30 Dnevnik RTV Srbija — 20.15 Klasika — 20.30 Pot v vesolje (amer. film) — 23.35 Umetniški eksperimentalni program: Tračarije — 0.30 Yutel NEDELJA, 3. V. SLOVENIJA 1 8.55 — 13.20 in 14.05 — 0.20 TELETEKST 9.10 VIDEO STRANI 9.20 PROGRAM ZA OTROKE, ponovitev: ŽIV ŽAV NASMEHNI SE MI 10.35 BALETNA ŠOLA IZ LJUBLJANE SE PREDSTAVLJA 11.05 KRONIKA, kanadska poljudnoz-nan. serija, 2/26, ponovitev 11.30 OBZORJA DUHA 12.00 POROČILA 12.10 KREMENČKOVI 12.40 VIDEOMEH, ponovitev 14.20 DVAKRAT V ŽIVLJENJU, ponovitev amer. filma 15.55 NAPOVEDNIK 16.00 LORNA DOONE, angl. nadali., 2/2 16.50 EP VIDEO STRANI 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 MOŽ Z ŽELEZNO MASKO, angl. film 18.55 MERNIK 19.10 RISANKA 19.13 NAPOVEDNIK 19.20 SLOVENSKI LOTO 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 19.55 ZRCALO TEDNA 20.30 ZDRAVO 21.30 EPP 21.35 FESTIVALI DALJNEGA VZHODA, avstralska dok. serija, 5/6 22.25 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.45 NAPOVEDNIK 22.55 SOVA: AMERIŠKE VIDEO SMEŠNICE, 3. epizoda PRI KORITU, angl. nadalj., 3/4 SLOVENIJA 2 Opomba: 13.50 Barcelona: F-l, prenos 13.35 Video strani — 13.45 Napovednik — 13.50 Špoortna nedelja — 18.05 Sova (ponovitev) — 19.30 Dnevnik HTV — 20.00 San Remo 92 — 20.30 Piran: Kon-certTartini(prenos l.dela) — 21.10Ga-laktična Odiseja (japonska dok. serija, 5/9) — 22.00 Dekalog (poljska naniz., 10/10) — 22.50 Športni pregled — 23.20 D. Smole: Zlata čeveljčka (posnetek predstave SNG Ljubljana) — 1.00 Yutel PONEDELJEK, 4. V. SLOVENIJA 1 8.45 — 12.10 in 15.50 — 1.20 TELETEKST 9.00 VIDEO STRANI 9.10 PROGRAM ZA OTROKE 10.05 BERTINIJEVI, ponovitev nemške nadalj., 8/10 10.55 TV MERNIK, FORUM, UTRIP, ZRCALO TEDNA, ponovitve 12.00 POROČILA 16.15 NAPOVEDNIK 16.20 DOBRODOŠLI, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 PROGRAM ZA OTROKE 18.10 OBZORJA DUHA, ponovitev 18.45 DIVJI SVET ŽIVALI, angl. po- ljudnoznan. serija, 3/9 19.10 RISANKA 19.17 NAPOVEDNIK 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT, ŽARIŠČE 20.30 POLITIKI NOVEGA KOVA, angl. naniz., 5/14 21.00 DOKUMENTAREC MESECA: ENFANT - POBRATIME DE LA MORT 22.00 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.25 A. Hieng: MARK IN ANTONIJ, izvirna TV igra 23.20 NAPOVEDNIK 73 3(1 SOVA- PRI KORITU, angl. nadalj., 4/4 ZVEZDNE STEZE, 18. epizoda amer. naniz. SLOVENIJA 2 16.05 Video strani — 16.15 Sova (ponovitev) — 17.30 Športni pregled (ponovitev) — 18.00 Slovenska kronika — 18.10 Festivali Dalnjnega vzhoda (avstral. dok. serija, ponovitev) — 19.00 Videošpon — 19.30 Dnevnik KP — 20.00 Kviz — 20.30 Gospodarska oddaja — 21.00 Sedma steza — 21.30 Ciklus filmov A. Hitchcocka: Umor (angl. film, ČB) — 23.15 Umetniški eksperimentalni program: Kino — 23.45 Y utel TOREK, 5. V. SLOVENIJA 1 8.35 — 12.10 in 14.35 — 0.50 TELETEKST A\\l\ Novo mesto, d.d. [riSOGižHj^OtpS Montaža, kovinarstvo instalacije Vas vabi, da jih obiščete v Novem mestu, na Mali Cikavi 25 V družbi s strokovnimi in izkušenimi kadri izvajamo naslednja dela: — elektroinstalacije vseh vrst — vodovod — ogrevanje — plinske instalacije — prezračevanje — kleparska dela V trgovini, ki se nahaja v poslovnih prostorih družbe in je odprta vsak dan od 8. — 18. ure, in ob sobotah do 12. ure, prodajamo ves material za zgoraj naštete dejavnosti ter belo tehniko, drobne gospodinjske aparate in ostalo tehnično blago. Po dogovoru s kupcem blago tudi dostavimo. Poleg prodaje ali izvedbe izdelamo s kupci tehnološke popise, predlagamo najbolj racionalne izvedbe, izdelamo projekte izvedenih del, nudimo strokovno-tehnični nadzor ter ostalo strokovno pomoč iz naših dejavnosti, pri čemer naj posebej poudarimo meritve izvedenih del. Smo pooblaščen servis za električne ročne stroje »Iskra«, popravljamo pa tudi ostala električna ročna orodja. Poleg dejavnosti, vezanih na izvedbo in popravilo instalacij v objektih, izdelujemo sestavljive moderne, večnamenske kioske »PIKI«, ki jih uspešno prodajamo v domovini, v zadnjem času pa prodiramo tudi ne evropski trg. Za vse informacije nas lahko pokličete po telefonu h.c. (068) 23-118 trgovina (068) 23-187 marketing (068) 21-147 ali zahtevate informacije po telefaxu (068) 22-204. OBIŠČITE NAS! 8.50 VIDEO STRANI 9.00 PROGRAM ZA OTROKE 9.50 ŠOLSKA TV 11.00 SEDMA STEZA, ponovitev 11.30 DA NE BI BOLELO, ponovitev 11.45 ANGLEŠČINA V POSLOVNIH STIKIH, ponovitev 12.00 POROČILA 14.50 VIDEO STRANI 15.00 NAPOVEDNIK 15.05 UMOR, ponovitev angl. filma 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 PROGRAM ZA OTROKE 18.40 MOSTOVI 19.10 RISANKA 19.17 NAPOVEDNIK 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT, ŽARIŠČE 20.30 OSMI DAN 21.20 NOVOSTI ZALOŽB 21.35 GRAD NA SONCU, franc, nadalj., 2/6 22.20 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.45 POSLOVNA BORZA 22.55 NAPOVEDNIK 23.05 SOVA: ŽIVLJENJE PO HENRYJU, angl. naniz., 3/6 GLORY BOYS, angl. nadalj., 1/3 GLASBENI UTRINEK 0.40 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 14.30 Video strani — 14.40 Dokumentarec meseca (ponovitev) — 15.40 Sova (ponovitev) — 17.20 Svet poroča — 18.00 Regionalni programi - Koper; Slovenska kronika — 19.00 Orion — 19.30 Dnevnik SA — 20.00 Kviz—20.30 Maja vam predstavlja — 21.30 Omizje (kontaktna oddaja) — 23.30 Svet poroča (ponovitev) — 0.10 Yutel FENIX INFORMATIKA NOVO MESTO PARTIZANSKA 19 . «jorraow£t / ■4s**' ■ TEL.: 26-126 FAX: 25-145 Panasonic TELEFONSKI APARATI, TELEFAXI, 1 r H t AVTOMATSKI ODZIVNIK, * * Č * j . HIŠNE CENTRALE -- I " I f ' I * t*"- \\\' samo 11 • o o o , o o SREDA, 6. V. UGODNOSTI: LEASING na 35 obrokov PRI NAS LAHKO KUPITE OPREMO TUDI ZA DINARJE! SLOVENIJA 1 8.10 — 12.10 in 15.30 — 1.35 TELETEKST 8.25 VIDEO STRANI 8.35 PROGRAM ZA OTROKE 9.20 D. Smole: ZLATA ČEVEUČKA (ponovitev gledal, predstave) 11.00 GRAD NA SONCU, ponovitev franc, nadalj., 2/6 11.50 POSLOVNA BORZA, ponovitev 12.00 POROČILA 15.55 NAPOVEDNIK 16.00 GALAKTIČNA ODISEJA, ponovitev japonske dok. serije, 4/9 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 KLUB KLOBUK 19.10 RISANKA 19.17 NAPOVEDNIK 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT, ŽARIŠČE 20.30 FILM TEDNA SHALOM GENERAL, avstrijski film 22.10 EPP 22.15 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.40 KRONIKA, kanadska poljudnoz- nan. serija, 4/26 23.05 NAPOVEDNIK 23.15 SOVA: KRILA, amer. naniz., 14. epizoda GLORY BOYS, angl. nadalj., 2/3 VES SVET JE ODER, angl. dok. serija, 10/13 SLOVENIJA 2 Opomba: 20.15 Lizbona: PPZ v nogometu, finale 15.25 Video strani — 15.35 Osmi dan (ponovitev) — 16.25 Sova (ponovitev) — 18.00 Regionalni programi - Maribor; Slovenska kronika — 19.00 Psiho — 19.30 Dnevnik ORF — 20.00 Športna sreda — 23.05 O preizkušnji (Prix Lau-sanne) — 23.30 Yutel OKNA - VRATA - SENČILA VRTNE GARNITURE PRENOVA OKEN cDSjDSHroOsSiraHrag] omiorollalsi tbo=®s[f)Osi®otifl[ji)[r®\y/®z s® w ® 3f j] cs crc si Ds .od [p ® JELOVICA „La * n a industrija, 64220 Skolja Loka, KidrlEava 58 ,4*1.: (064)631-241, tel atax: (064)632-26 1 PRODAJNA MESTA NOVO MESTO, Ob potoku 5, tel. (068) 22-772 METLIKA, Vinogradniška 41, tel. (068) 58-716 KRŠKO, CKŽ 21, tel. (0608) 21-236 Klic na pomoč Zbirajmo pomoč LJUBLJANA — Vojna v Bosni in Hercegovini se še naprej nadaljuje. Žrtve pa so največkrat nedolžni ljudje vseh narodnosti in veroizpovedi. Se posebno nemočni so otroci, zato množično zapuščajo svoje domove s starši ali brez njih. Veliko teh beguncev je zadnje dni prišlo tudi v Slovenijo, nameščeni so v 12 zbirnih centrov v državi, večina pa je nastanjenih pri sorodnikih in družinah. Zaradi povečanega števila beguncev in pomanjkanja sredstev jim za njihovo normalno oskrbo primanjkuje predvsem opreme in oblačil za dojenčke, otroške hrane, ijuh, dek, sredstev za osebno higieno, pralnega praška in hrane. Zato Zveza prijateljev mladine Slovenije organizira akcijo pomoči, ki vključuje zbiranje prej naštetih stvari, poleg tega pa še igrač, baryic, zvezkov, risalnih listov in slikanic. Občinske zveze prijateljev mladine, klubi staršev ter družinski klubi bodo samostojno ali v sodelovanju z osnovnimi šolami in vrtci organizirali zbiralne akcije. Določili bodo zbirna mesta ter organizirali akcijo sortiranja in posredovanja v zbirne centre za begunce in na domove. Rdeči križ Slovenije je pretekli teden ponovno zaprosil Mednarodni komite Rdečega križa in Visoki komisariat združenih narodov za begunce, naj pohitijo z mednarodno pomočjo. Rdeči križ Slovenije namreč ocenjuje, daje pri nas že več kot 9000 beguncev iz Bosne in Hercegovine, še vedno imamo 6000 hrvatskih beguncev in skupno z begunci iz Bosne in Hercegovine skoraj 15000 beguncev, to pa je največje število, za katero še lahko poskrbimo. Rdeči križ Slovenije ponovno poziva vse posameznike, ustanove in podjetja, naj pomagajo z denarjem in opremo ter drugim. Sredstva lahko nakažete na žiro račun 50101—678—51579, s pripisom za BiH. ISKRA ENERGETSKA ELEKTRONIKA NOVO MESTO Velika Cikava 22 objavlja na podlagi sklepa upravnega odbora JAVNO LICITACIJO za odprodajo zidanice s pripadajočim zemljiščem v skupni izmeri 8.950 m2 na sončnem, lahko dostopnem delu Straškega hriba, v Zavrtnici 28, Straža. Izklicna cena: 3.111.604,00 SLT, ki jo mora kupec plačati takoj pri blagajni ali na ŽR št. 52100-601-10696. Prometni davek plača kupec. Zainteresiranim kupcem nudimo vse informacije osebno ali po telefonu v kadrovski službi, tel. 27-049, in organiziramo ogled: v soboto, 9. maja, od 10. do 14. ure in v sredo, 13. maja, od 14. do 18. ure. Za nakup se lahko odloči več kupcev skupaj, ker je možna razparcelacija. Začetek javne licitacije bo 15.5.1992 ob 12. uri v Zavrtnici 28,, Straža. Kupci položijo varščino v višini 5% od izklicne cene na ŽR podjetja ali jo položijo eno uro pred pričetkom licitacije. ZA DRAGE MEDICINSKE INSTRUMENTE NOVO MESTO — V sklad za drage medicinske predmete pri OORK so prispevali: Marija Kocjančič iz Novega mesta namesto plačane nagrade 1.000 SLT, Nataša Petrov iz Novega mesta namesto plačane nagrade 2.800 SLT, Občinska organizacija Rdečega križa Novo mesto namesto venca na grob pokojnega Borisa Savnika 5.000 SLT, Pionir Marketing Novo mesto namesto venca na grob brata V. Hajniča in mame A. Svatina 2.600 SLT, Gimnazija Novo mesto namesto na grob prof. Majde Kozoglav iU.UOO SLT, Mladen Marko iz Novega mesta namesto izplačanega honorarja 480. SLT, Marija Kozoglav iz Mirne Peči v zahvalo za skrbno nego na internem oddelku bolnišnice Novo mesto 5.000 SLT. PODJETJE ZA GRADBENI INŽENIRING »TEMPO« ZAGREB, BOSKOVICEVA 5 Na osnovi odredbe sklepa o preoblikovanju podjetja GIP »TEMPO« Zagreb v delniško družbo z dne 11.2.1992 v soglasju z agencijo za restrukturiranje in razvoj Republike Hrvatske, odločba št. 302-01/91-01/357 z dne 8. 4. 1992, podjetje GIP »TEMPO« Zagreb OBJAVLJA JAVNI POZIV zainteresiranim kupcem delnic GIP »TEMPO« — Zagreb Pozivamo vse zainteresirane k sklenitvi pogodbe o prodaji delnic GIP »TEMPA« pod naslednjimi pogoji: 1. popust v višini 20%, povečan za 1% za vsako leto delovne dobe, imajo: — zaposleni in prej zaposleni delavci GIP »TEMPO« Zagreb, ki imajo tudi prednostno pravico pri nakupu — zaposleni v podjetjih, ki niso v preoblikovanju — zaposleni v organih državne uprave in v njihovih odgovarjajočih organih Delnice lahko plačate naenkrat oz. na kredit do 5(pet) let, s tem da se vrednost neodkupljenega dela delnic vsako leto revalorizira v skladu z rastjo cen na drobno. Lastnik delnic s popustom lahko postanete do višine največ nominalne vrednosti 20.000 DEM v dinarski protivrednosti. 2. Brez popusta Vsi državljani lahko kupijo delnice brez omejitve skupne vrednosti. Nominalna vrednost ene delnice je 5.000 HRD. Imetnik delnice pridobi pravico na delež v dobičku podjetja sorazmerno višini vplačanega dela vrednosti teh delnic, povečanega za sorazmerni znesek odobrenega popusta, in na sodelovanju v upravljanju podjetja, sorazmerno nominalni vrednosti teh delnic, kot lastnik podjetja. Enkratno vplačilo oz. prvi obrok mora kupec vplačati v roku 7 (sedem) dni po dnevu podpisa pogodbe, vendar najkasneje do 23. maja 1992. Mesto in čas podpisa pogodbe: GIP »TEMPO« Zagreb, Boško-vičeva 5, od 7. — 16. ure, vključno s 16. 5.1992. S ♦ s 2=1 HII UUMHIINŽEMKINC 63210 Slovanske Konjice Stari trg 15 Tatefon 063/755-430, 755-475 BAČUNALKŠU Miomu« Blažič Drago Jerebova 20 Novo mesto 60000 tel.: (068) 24-447 HI PC 0 znancem in vaščanom, ki so pokojnemu darovali cvetje in sveče, nam izrekli sožalje in pokojnega v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Se posebna zahvala sodelavcem Tovarne obutve Novo mesto in sodelavkam Novoteksa, govorniku Mirku Krevsu za tople besede slovesa, GD Hmelčič, GD Jablan, GD Mirna Peč in GD Sta-temberg ter gospodu župniku za lepo opravljen obred. Žalujočj: žena Tanja, mala Ina, mama, brata Tone in Niko, sestri Tatjana in Valči z družino ter ostalo sorodstvo epu ZAHVALA V 69. letu nas je po težki bolezni zapustil naš dragi mož, oče in stari oče KAREL ŠTREKELJ Vardjanov Korliče iz Dragovanje vasi Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali, izrekli sožalje, darovali cvetje in ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Hvala kolektivu Srednje šole Črnomelj, TOZD Gozdarstvo Črnomelj, Kolinska PE Belsad, Begrad Črnomelj - obratu Kanižarica, g. župniku za opravljen obred, g. Evgenu Cestniku za besede slovesa in pevcem za zapete žalostinke. Zahvaljujemo se tudi osebju Onkološkega inštituta Ljubljana, posebej g. dr. Klevišarjevi, in Zdravstvenemu domu Črnomelj za lajšanje bolečin. Vsem še enkrat hvala! Vsi njegovi ZAHVALA Pomlad je tu, vse že brsti, rože na oknu te kličejo, a tebe, draga mama, več ni V 86. letu starosti nas je zapustila draga mama, stara mama, prababica, sestra in teta ŽULIČ iz Dol. Vrhpolja 30, Šentjernej Iskrena hvala vsem, ki ste jo spoštovali in ji izkazovali pozornost v življenju in ob zadnjem slovesu. Hvala za izraze sočutja, darovano cvetje in drugo pomoč sorodnikom, sosedom, posebno teti Ani Rangus, ter znancem, g. župniku in kaplanu za obisk ina domu ter za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči vsi, ki smo jo imeli radi JOŽEFA ZAHVALA Delo, trud, trpljenje -tvoje je bilo življenje. Tiho, kakor je živel, seje od nas poslovil naš dobri dragi mož, oče, stari oče, brat in stric JURE RUKAVINA iz Osrečja pri Škocjanu ZAHVALA Pomlad je tu, vse že brsti, vinograd te kliče, a tebe več ni. 20. aprila je v 71. letu starosti po hudi in težki bolezni za vedno odšel od nas dragi mož, ati, stari ata in tast JOŽE TEŽAK iz Grabrovca Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, znancem, prijateljem in vaščanom, ki ste nam v teh najtežjih trenutkih pomagali, izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in pokojnega pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala zdravnikom in drugemu osebju Univerzitetne psihiatrične bolnice Ljubljana Polje za lajšanje pokojnikovih zadnjih dni življenja. Prisrčna hvala delavcem Tovarne Krka — mastni oddelek za denarno pomoč in besede tolažbe, družinama Krme iz Osredka in Škocjana za vso pomoč in še posebej gospodu župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: žena Cvetka, sin Marko ter hčerke Sonja, Anita in Zdenka z družinami V globoki žalosti se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ob smrti sočustvovali z nami, nam pomagali v najtežjih trenutkih žalosti, nam izrekli sožalje, darovali cvetje ter ga v tako velikem številu pospremili v njegov zadnji dom. Posebno se zahvaljujemo GD Grabrovec, GIP Pionir Marketing, Odječi Pula, Komunali Metlika, osebju ZD Metlika, gospodu župniku za opravljen obred, govornikoma Stanku in Tinetu za ganljive besede, pevcem iz Črnomlja ter sosedu Jožetu Bučarju za nesebično pomoč. Vsem sorodnikom in sovaščanom še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Francka, hčerki Jožica in Zdenka z družinama s % * * N % s * * 1 1 5 v v * * H. S S S <* S s s * s H s s * s * H s * Bojan Gornik Znanje je najboljša naložba za razvoj vsake družbe. Tudi mi domače znanje močno potrebujemo. Prav zato je tako pomembno, kako otroke vpeljujemo v svet znanja in kako smo jim pripravljeni prisluhniti in jih usmeriti Na novomeški gimnaziji očitno to znajo, saj so se tudi letos njihovi dijaki na republiških tekmovanjih zelo dobro odrezali Med trenutno najuspešnejše gimnazijce sodi Bojan Gornik, preprost fant iz Metlike, ki pa je bil v Dolenjskem listu pred leti že predstavljen še kot osnovnošolec. Že takrat se je izkazal kot dober matematik. Danes obiskuje 3. letnik novomeške gimnazije in je pred kratkim na 36. tekmovanju slovenskih srednješolcev v matematiki na Bledu zasedel prvo mesto med tretjimi letniki v Sloveniji V gimnaziji so bili tega uspeha zelo veseli kol tudi uspehov ostalih. Bojan se je potrudil in pokazal kaj zmore. Pri delu ga je najbolj spodbujala in vodila prof. A lojzija Hržica, ki vodi na šoli matematični krožek. Svoje pa sta prispevala tudi prof. Franc Hočevar in Metka Valentinčič, oba matematika. Bojan je na videz povsem povprečen srednješolec. Vsak dan se z avtobusom vozi čez Gorjance v šolo. Pravi, da se je na to že povsem privadil je pa zaradi tega prikrajšan za družabno življenje, ki je ob večerih na gimnaziji Vendar Bojan tega niti ne pogreša tako močno, ko je doma se rad usede za računalnik. Zanj ga je navdušil že oče, ki dela kot elektrotehnik v Beti »Po vsej verjetnosti se bom odločil za študij računalništva, matematiko imam sicer rad, vendar mi je računalništvo zanimivejše in privlačnejše«je dejal Profesorica Hržica nam je povedala, da je Bojan izrazit naravoslovec in v teh predmetih tudi najboljši Dodala je še, da je bil Bojan že lani zelo uspešen na tekmovanjih: bilje drugi vfiziki in prav tako v računalništvu. V jeseni je prejel pohvalo, ki je prišla naravnost jz Moskve. Bojan je namreč tekmoval na mednarodnem tekmovanju mesi seveda prav tako na tekmovanju iz matematike Sicer pa spada Bojan med tiste ljudi ki uspehe jemljejo kot nekaj vsakdanjega In tudi ko bi moral spregovoriti o sebi je bolj redkobeseden in skromen. Pravi da o njem in njegovem delu govorijo rezultati Sedaj pa že komaj čaka počitnic, v šoli mu je postalo že dolgočasno, med počitnicami bi rad odšel na Zahod in spoznal države na tem koncu Evrope. Po rezultatih, ki jih je dosegel je res fant od fare, upajmo, da bo imel možnost to svoje znanje in energijo kar se da uveljaviti sebi v prid in v zadovoljstvo pa tudi drugim v korist in v veselje. Družba bi morala biti takih ljudi še posebej vesela. JOŽICA DORNIŽ Novomeški gimnazijci zmagujejo Najboljši med kemiki in ______matematiki______ NOVO MESTO — V zadnjem času se na republiških tekmovanjih srednješolcev iz različnih predmetov vse pogosteje med najboljšimi pojavljajo dijaki iz novomeške gimnazije. Največji uspeh so letos dosegli na področju matematike in kemije. Na Bledu je,na matematičnem tekmovanju srednješolcev Bojan Gornik med tretjimi letniki dosegel prvo mesto, Tomaž Urbič pa tretje, med četrtimi letniki je dosegel tretje mesto Robi Mohorčič. Robi pravi, da je že od nekdaj rad hodil na tekmovanja, saj čuti, da je v njem tekmovalni duh, ki mu ne pusti, da bi probleme kar obšel. Pohvale pa so na tekmovanju prejeli še Primož Moravec iz 2. letnika in Damjan Murn iz prvega letnika. Zelo uspešni so bili tudi mladi kemiki. Na tekmovanju kemikov se je med vsemi slovenskimi srednješolci najbolje odrezal Tomaž Urbič, ki bo poleti odšel na Mladinsko kemijsko olimpijado v Pittsburgh. Tomaž je zelo uspešen dijak, doma iz Trebnjega, tudi on je začel tekmovati že v osnovni šoli in ta tekmovalno - raziskovalni duh ga vleče še naprej na tekmovanja. Uspešna sta bila tudi Katarina Videčnik in Tadej Recelj iz 3. letnika, ki sta dosegla 18. oziroma 20. mesto skupaj z učenci četrtih letnikov. Ti dosežki so rezultat večletnih priprav na republiška tekmovanja pod vodstvom mentoric Stanislave Floijan-čič in mag. Zore Torbica. Da so dosegli takšne uspehe pa se zahvaljujejo tudi vsem mentoijem Krke, tovarne zdravil in Zavodu za socialno medicino. J. D. Tomaž Verbič Halo, tukaj je bralec »Dolenjca«! Kritično oko javnosti moti nesnaga in neurejenost okolja, ravnanje udeležencev v prometu, občinskih oblasti, trgovcev, poštarjev in odnos do Kočevarjev Lepi pomladni dnevi so zvabili na sprehod veliko ljudi, če drugega ne, so si ogledali svoj domači kraj. Pri tem pa je mnoge zbodla neurejenost in zanemarjenost. Olga Cink iz Novega mesta (ena redkih, ki pred javnost stopa s polnim imenom v tej rubriki, zato zasluži pohvalo) se sprašuje, kaj počnejo novomeški zeleni in inšpekcija, da si nihče ne ogleda, kaj se dela s studencema pod Boričevim in Škijančami. Še posebno studenec v Boričevem je zasvinjan, saj teče gnojnica iz vasi naravnost vanj. Novomeščanka prav tako poziva novomeške zelene, naj si ogledajo »živ obup« pri kapelici v Lamutovi ulici. Tam je nastalo divje smetišče, na njem pa se nabira vse mogoče, od odpisanih zamrzovalnih skrinj do odsluženih desk. Dolenjski list rad piše o odpadkih po gozdovih, domačega mesta pa si novi-naiji ne ogledajo; divja smetišča v Novem mestu, kjer je odvoz smeti urejen, so znak še večje nemarnosti kot na kmetih, kjer odvoza ni. A. P. iz Črnomlja vabi novinarje, naj si gredo pogledat dvorišče in stavbo št. 1 na Utrdbah. Tam je nesnaga veliko in stavba je hudo zanemarjena, češprav stoji v samem središču Črnomlja. Tudi na parceli zraven čevljarstva Planina ceste je nesnage, kolikor hočete. Prav bi bilo, da bi se malo pospravilo, opozarja naša bralka, še posebno zdaj, ko je v teku akcija za olepšanje Črnomlja, h kateremu poziva občina. In ker smo že pri smeteh in odpadkih, uvrstimo sem še klic gospe iz No- Halo, tukaj Dolenjski list! Novinarji Dolenjskega lista si želimo v bodoče več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev. Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Pokličete nas lahko vsak četrtek zvečer, med 20. in 21. uro na telefon (068) 23-606. Eden od dežurnih novinarjev vam bo rad prisluhnil. vega mesta, ki sprašuje Komunalo, ali njeni delavci pri odvozu smeti lahko počno s kantami, kar se jim zljubi. Pogosto opaža, da jih po izpraznjenju ne vrnejo na prostor, od koder sojih vzeli, marveč jih puščajo vsepovsod, sredi dovozne poti, odlagajo na živo mejo ali na zelenico. Ljudje pa niso nemarni samo v odnosu do okolice in odpadkov, tudi s soljudmi včasih ravnajo nemarno. Na to je opozoril bralec iz Stranske vasi, ki se ima le dobrim refleksom zahvaliti, da le lepe pomladi ne preživlja z mavcem. Ko se je s svojim avtomatikom peljal iz šole domov, je pri IM V z neprednostne poti predenj zapeljala voznica z osebnim avtomobilom in do nesreče je manjkalo le za las. Fant prosi voznike, naj vendar nekoliko bolj pazijo na voznike motoijev in koles in naj ne iziljuje-jo prednosti. Oko policista bi bilo tistega dne še kako potrebno pri IMV. A kaj, ko so policisti raje drugje, se pritožuje J.E. iz Dolenjskih Toplic. Je poklicni šofer in vozi že preko 30 let, a v vseh teh letih ni doživel toliko kontrol na avtocesti kot v zadnjih nekaj mesecih. Policisti kar naprej ustavljajo voznike, včasih mora on isti dan ustaviti tudi dvakrat, trikrat. Ob tem pa vsak dan vidi, da ni nobenega policista na križišču pred banko v Novem mestu, kjer ogromno šolske mladine prečka cesto, promet pa je ob konicah zelo gost. Mar ne bi bilo bolje, ko bi kakšen policist več stal na takih mestih, ob avtocesti pa kakšen manj? Občan iz Novega mesta je načel podobno vprašanje in odkrito pokritiziral občinsko oblast, češ da naredi premalo za humanejše življenje v mestu. Zelo ga moti, da vse do danes ni urejen promet, da so vse pomembnejše ceste v mestu slabe, da je pomankljiva signalizacija, da ni ostrejšega nadzora nad obnašanjem voznikov, ki pogosto ne upoštevajo prometnih predpisov. Marsikaj bi se dalo urediti z majhnimi stroški, če bi imeli resorni uradniki malo več domišljije. Hitrost avtomobilov na prehodih za pešce bi se dalo zmanjšati denimo z dvigom prehodov za kakšen pedenj. Kaj se da narediti za primernejše življenje v mestu, silahko oblast ogleda kje v tujini, na primer pri prijateljih v Langenhagnu, ki so navedenim problemom kos. Za boljše počutje Novo-meščanov je omenjeni občan predlagal prepoved avtomobilskega prometa v starem mestnem jedru. Ob vseh očitanih težavah gaje zaskrbelo tudi to, kakšen prometni nered bo nastal v mestu, ko bodo zaradi obnove začasno zaprli cesto pri gimnaziji. VELIKA DELOVNA AKCIJA KOMUNALE—Zaradi mulja, kise je nabral v glavnem vodovodu do rezervoarja v Kiju, je voda že dalj časa iztekala nekontrolirano. Po nedeljski akciji je veliko napak odpravljeno, vseeno pa je celotno vodovodno omrežje po občini Novo mesto še zelo slabo. (Foto: J. Pavlin) Za Komunalo delovna nedelja Na veliko akcijo so se pri Komunali pripravljali mesec dni — Izprazniti so morali glavni rezervoar Kij DOBOVA — Minuli praznični konec tedna je bila v Novem mestu močno motena oskrba s pitno vodo. Za to ni bila kriva nenadna napaka na vodovodnem omrežju, temveč nujno popravilo pri vzdrževanju glavnega vodovoda Družinska vas—Novo mesto. Delavci Komunalnega podjetja so se na ta dela Marija Lipovšek iz Novega mesta seje pritožila čez poštaije. V svojem poštnem nabiralniku pogosto dobi pošto za druge stranke in tako mora dodatno raznašati pošiljke na prave naslove v svojem in v sosednjih blokih. Prepričana je, da ni tarča poštarske lagodnosti samo ona in da si poštaiji na ta način lajšajo delo tudi drugod, saj sama ni prejela nekaterih računov in jih zato tudi ni mogla plačati, potem pa so sledili opomini in druge neprijetnosti. Zakaj taka zmešnjava s pošto, se ogorčeno sprašuje. Ni osamljena! Šentjemejčanka se je pritožila čez trgovce. V tamkajšnji trgovini na tekstilnem oddelku ponujajo blago kot najcenejše daleč okoli, če pa greš drugam, vidiš, daje drugje še ceneje. Ljudje, ki težko gredo drugam, ne morejo primerjati cen, zato seji ne zdi prav takšno trgovsko prizadevanje za prodajo. Nekdanji vojni izgnanec v Nemčijo seje oglasil po telefonu, da bi povedal, kako se mu ne zdi prav, da Kočevarjem posvečamo toliko pozornosti. Moti ga, ker novomeški in kočevski župan sprejemata Kočevarje, kot da so bili kakšni veliki trpini. A v resnici je bilo zaradi njih iz Posavja pregnanih na tisoče Slovencev, slovenski narod tega območja pa obsojen na genocid. MiM KLIC V SILI NOVO MESTO — Ta četrtek bo med 19. in 21. uro na vaš klic pri telefonu 23-304 čakala socialna delavka Ivanka Vene. Nagrade za pravočasne plačnike Zložljiva vrtna garnitu-ra v Metliko NOVO MESTO — Drugo nagrado ob izterjavi naročnine za 2. trimesečje je z žrebom v torek zjutraj Rezka Bobič iz Novega mesta namenila Ivanu Kočevarju, Cankarjeva 10, Metlika, ki je »Dolenjcu« zvest že 30 let Upamo, da bo z zložljivo vrtno garnituro zadovoljen tako kot prvi izžrebanec Ivan Meserko. Ponjo je šel še isti dan, postavil pa jo je kar v predsobo svojega doma. Pravi, daje zelo praktična, masivna in primerna tako za dom kot za vrtove in zidanice. Druga izmed štirih zložljivih vrtnih garnitur, ki jih je Dolenjski list DRUGA NAGRADA V METLIKO — Novomeščanka Rezka Bobič je izžrebala drugo nagrado, ki jo podeljujemo rednim plačnikom ob izterjavi naročnine. Sreča se je tokrat nasmehnila Ivanu Kočevarju iz Metlike, ki je na naš časopis naročen že tretje destletje in prav toliko časa tudi reden plačnik. kupil pri Jelovici v Škofji Loki za nagrade zvestim plačnikom naročnine, bo tokrat torej razveselila Metličana. Srečni nagrajenec jo lahko s tem odrezkom dvigne v predstavništvu Jelovice, Ob potoku 5, Novo mesto, teL 22-772. Za žrebanje tretje nagrade bodo prišli v poštev vsi, ki bodo svoj dolg do Dolenjskega lista poravnali do torka, 5. maja. pripravljali dober mesec dni. Ker so morali zapreti primarni vod, seje v pičlih dveh urah izpraznil glavni rezervoar na Kiju, ki s prostornino 700 m3 skrbi za nemoteno oskrbo mesta. To so delavci Komunale predvideli, zato so se za poseg odločili za zadnji, podaljšani vikend. Po predhodnem dogovoru so izklopili vodo vsem večjim tovarnam in drugim potrošnikom v Novem mestu, bolnišnici in starem delu mesta pa so vodo zagotovili iz stopiškega vodovoda. Dodatne črpalke so vgradili tudi na črpališču v Družinski vasi, da ni bila motena oskrba Šmarjeških Toplic in Šentjerneja. Tam, kjer so se cevi popolnoma izpraznile, so vodo dovažali s cisternami. V nedeljo seje dela lotilo 34 delavcev Komunale. Popravili so jaške pri iztokih mulja iz cevi in na primarni vod priključili tudi vas Dobovo pri Otočcu, ki je imela sedaj vodovodni provizorij. Delo je bilo končano hitreje, kot so računali, vendar je bilo na koncu nekaj zapetljajev s tesnenjem. V ponedeljek so bili na vodovodno omrežje že priključeni vsi večji porabniki. . p ftiscotrka kosou Ijram ttornjr tfrljpoljf 7< V soboto, 2. maja od 21. dalje ANSAMBEL ure m CUM nedelj^, 3. maia OBJEM Vabljeni! Pomoč iz Nemčije Anton Martinčič je postal invalid v bitki na Medvedjeku TOMAŽJA VAS — Vojna za Slovenijo še ni pozabljena, Anton Martinčič iz Tomažje vasi pa seje bo še posebej grenko spominjal. Na Medvedjeku je bil od prvega dne, ko so postavljali barikade, in do nesrečnega 28. junija, ko je granata iz vojaškega oklepnika zadela bližnjo hišo, sam pa je drobce granate občutil na lastni koži. Medeninast drobec se mu je zaril v levo oko in pekoče bolečine je začutil na desnem ramenu, kazalcu desne roke in drugje. Sprva je mislil, da ni tako hudo, ko pa mu je iz očesa kapnila kri, je videl le še temo. »Vsi so se razbežali in na planem sem ostal sam. Rad bi poznal tistega Trebanjca, ki se je takrat upal k meni in mi pomagati v zaklon. Rešilni avto meje že čakal, vendar mi v novomeški bolnišnici niso mogli rešiti očesa. V Kliničnem centru so mi pobrali drobce granate in odšel sem v domačo oskrbo. Danes se bojim še za drugo oko in del desne roke je hrom,« pripoveduje Tone in razmišlja, če mu je domovina dovolj hvaležna. Je še vedno zaposlen v Krki, tovarni zdravil. Čeprav je po poklicu kovinostrugar, dela po štiri ure v skladišču orodja. Denarno pomoč je že drugič dobil iz Nemčije, Slovenci, za katere seje boril, so nanj očitno pozabili. Minulo sredo gaje na njegovem domu v Tomažji vasi obiskal Lojze Vrtačič, doma iz Prapreč pri Šentjerneju ki je že vrsto let na delu v Diisseldorfu. Prišel je v imenu slovenskega kluba iz Neussa, kjer so SL O VENSKI NEMCI POMA GA -JO — Na Antona Martinčiča (desno) prvega ranjenca bitke na Medvedjeku, so slovenski teritorijalci očitno pozabili Zato pa so se ga spomnili člani slovenskega kluba »Lipa«. zbrali 1000 DEM za Toneta zato, da si bo lahko vsaj malo pomagal do boljšega zdravja. Lojze je povedal, daje to njegov prvi obisk, da pa se bo v imenu članov slovenskega kluba še oglasil. J. PAVLIN <£> studio Lestvica narodnozabavne glasbe Studia D in Dolenjskega lista Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado ANČKI ZUPANC iz Srednje vasi v Bohinju. Nagrajenki čestitamo! Lestvica je ta teden takšna: 1 (2) S frajtonarico po svetu - P. FINK 2 (4) Dolenjska - MODRA KRONIKA 3 (1) Praznik je pri nas - ANS. F.FLERETA 4 (3) Bodi z mano - NAGELJ 5 (6) Dolina se budi - SLOVENSKI KVINTET 6 (7) Moji plavolaski - ANS. T. ISKRE 7 (10) Lovska stava - SPOMIN 8 (5) Ko v meni pesem se rodi - ANS. J.ŠUMAHA 9 (-) Ljubezni v slovo - ANS. I.PUGLJA 10 (8) V gozdu za vasico - ANS. S.PLUTA Predlog za prihodnji teden: Moja pipca - ANS. L.SLAKA Glasujem za: Moj naslov: Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 68000 Novo mesto ZDAJ JE RtS POVSEM DRUGAČE — Ni kaj, prileteli ste kot strela! — Gost je naša prva skrb. — Včasih sem moral v Večni izgubi čakati na natakarja pol ure in več. — To je bilo nekdaj, ja. Zdaj pa je povsem drugače. — Pivo bi — Uvoženo, domače? — Bo kar naše dobro. — Hladno? — Ne preveč. — Boste kaj pojedli? — Ne bi, ker vem, da imate samo sendviče in pizze. : ••••••• — To je bilo nekdaj, dragi gospod — No, in kaj nudite? — Vse po naročilu, sicer imamo pa tudi nekaj gotovih jedi •— Zaželel sem si kakšno specialiteto. — Prišli ste na pravi naslov. V kuhinji imamo zaposleno kuharico, ki odlično obvlada svoj posel Z besedo na dan, prosim! — Bo dolgo trajalo? — Še predno boste pokadili cigareto, bo vse na mizi — Se lani... — Vem, kaj boste povedali, še pred letom dni ste se prej zgrudili, preden ste dobili kaj za pod zob. — Tako je. — Samo s hitrostjo in kakovostjo, dragi gospod lahko obstanemo. Konkurenca je huda. — Koliko let že delate v Večni izgubi? — Devet. — Potem vam gotovo niso neznane pripombe nad neohlajeno pijačo, nad polževo postrežbo, nad oderuškimi cenami, nad umazanijo... — To je preteklost. Danes nas spoznavale v novi luči — Resje. In kajje botrovalo tem spremembam? Isti človek, pa takšna razlika. — Do lani je bila Večna izguba v družbenih rokah. To gotovo veste. — Vem. — No, vidite. — Kaj, prosim? — Razliko. — Gotovo, zdaj je vse boljše, Evropska raven. — In to samo zato, dragi gospod, ker sem zdaj lastnik Večne izgube jaz. TONI GAŠPERIČ m : • 9 9 9 9 9 9 9