C Priloga k „Soči“). Glasilo c. kr. kmetjiskega društva v Gorici. Ureduje: Ernest Klavžar. „ Gospodarski List “ izhaja vsaki mesec enkrat na coli poli; udje c. kr. kmetijskega društva ga dobivajo brezplačno ; za vse druge pa stane na leto 1 gld. 20 kr. — Naročnina naj se pošilja c. kr. kmetijskemu društvu, dopisi pa odgovornemu uredniku, ltokopisi so ne vračajo. Št. 3. Y Gorici 16. marca 1894. Leto XIII. Društvene zadeve. Iz seje glavnega odbora dne 8. februarja t. I. (KONEC) V preteklih devetih letih je kmetijske koristi goriške grofije in Trsta v državnem železničnem svetu zastopal posestnik s Tržaškega kot pravi član omenjenega sveta; v preteklem letu pa se nam je posrečilo doseči, da bo za naprej jeden posestnik z Goriškega opravljal važno to nalogo, kar je gotovo pravično, ker je naša dežela gledč kmetijstva gotovo važnejša od tržaške. Tudi to smo po mnogoletnem vstrajnem prizadevanji dosegli, da bodo smeli naši posestniki ob državni italijanski meji prenašati rastlinsko stvari in hlevski gnoj na svoja na uni strani, pa tik meje ležeča posestva. Namestništvo je izdalo dotično oznanilo dne 28. decembra 1. 1. IV. kmetijskega kongresa novembra meseca 1. 1. na Dunaji deležilo so je tudi naše društvo po dvoh zastopnikih, in tudi v komisiji, katera se je posvetovala o oskrbljevanji c. in kr. armade z živežem, je imelo ono dva svoja zastopnika. Dornberško vinarsko in sadjarsko društvo je priredilo, kakor po navadi, svojo vinsko pokušnjo, katere so je deležila v ta namen odbrana komisija našega društva. Dotično poročilo smo v „Gospod. listu" objavili o svojem času. Statistiko kmetijskih pridelkov smo o pravem času predložili vis. c. k. kmetijskemu ministerstvu in ob enem poročali, kako so z ozirom na klimatične razmere uspevalo razne setve. O pridelkih in izdelkih sirarskih in mlekarskih društev v deželi smo poslali ini-uisterstvu posebno statistiko. Glavni odbor je čestital društvenemu pokrovitelju, njegovi ces. Visokosti nadvojvodi Karolu Ludviku, ko je obhajal svoj 60. letni rojstni god in ko je zaročil svojo hčer, prejasno vojvodinjo Marjeto. Na oba dotična telegrama, prejelo je društvo najuljudnejo zahvalo. Društveno delovanje je bilo leta 1893 nenavadno živahno, kar jo posneti tudi iz okoliščino, da smo imeli 126.555 gld. 69 kr. denarnega prometa. Število društvenikov so je ohranilo v primeri s poprejšnjimi leti skoro nespremenjeno, a bilo bi znatno poraslo, ako bi nam ne bila smrt pobrala nekoliko udov. Tu uaj omenimo, da je leta 1893 preteklo pol stoletja, od kar sta v naši društveni zvezi gg. dr. Friderik Dellabona in grof Viljem Pace. Predsedništvo ni hotelo zamuditi te prilike, da bi jima no bilo čestitalo. Da je društvo moglo zares uspešno delovati, zahvaliti mora v prvi vrsti visoko c. kr. kmetijsko ministerstvo na obilnih denarnih podporah, ki jih je blagovolilo podeliti v prospeh naših kmetijskih koristi ; potem pa tudi vse tiste gospode člane in kmetovalce, ki so na kateri koli način sodelovali in podpirali naše društveno namene. Navdaja nas nada, da nam ostanejo zvesti tudi za naprej. Odbor odobri prebrano poročilo brez razprave. Na to poroča odbornik dr. Maurovich o naslednjih računih, ki se potrdijo broz spremembe. Računski sklep za leto 1893. Dohodki: Blagajničui ostanek poprejšnjega leta . . Udnina 315 članov za celo in 7 za pol lota Zaostala udnina......................... Naročnina na „Atti e Memorie“ .... Podpore in doneslci: a) od vis. c. kr. kmet. ministerstva : za društvena lista......................... za statistiko kmetijskih pridelkov . za upravno troske ......................... b) od dežele podpora in zakup, od društvene kine c) donesek tržiške občine................... na obrestih in za inserate................. Vseh dohodkov skupaj Stroški. Troski za. pošiljatve, koleke, pristojbine, kurjavo, svečavo itd.................................. Za tiskanje okrožnic, razglasov itd............... Za pisarnične potrebščine......................... Za tiskanje „ Atti e Memorie11.................... Za sodelovanje „ „ .............. Za razpošiljanje „ „ .............. Za »Gospodarski list* tisk........................ „ „ „ uredništvo................ „ , „ razpošiljanje .... Za društveno knjižnico............................ Za nabiranje in sestavo statistike kmetijskih pridelkov Neprevidetiih troškov............................. Raznih troškov.................................... Vseh troškov skupaj Če se troškom primerjajo dohodki v, ... . pokaže se denarničnega ostanka.................... gl- 526:11 1274:— 11 40:— rt 34:— 11 1000:— ii 250:— ii 100:— ii 1170:— 10:— n 226:64 gl. 4630:75 1000:— 221:17 11 37:99 47:87 524:14 51:22 11 79:10 302:60 250:— 11:— 11 59:40 250:— 11 368:- 11 50:48 gl. 3352:97 4630:75 gl. 1277:78. Društveno imetje dne 31. decembra 1893. Gotovine v blagajnici................................gl. 1277:78 Društvena kmetija se ceni............................... 11853:— Pohištvo, svetinje itd................................„ 482:30 Trtne škropilnice.....................................„ 250:— Knjižnica..................................... . . „ 500:— Zastankov na udnini je 172 gl.d; teh se vtegno potirjati......................................... 80:— Skupaj . gl. 14443:08 Proračun za leto 1894. Dohodki: Udnina 357 članov po gl. 4. . . , . . . . gl. 1428:— Zaostala udnina . . . ,....................., 80:— Naročnina za „Atti o Memorie"...................„ 35:— Doneski in podpore: a) od vis. c. kr. kmet. ministerstva za društvena lista......................................„ 1000:— h) od istega za statistiko kmetijskih pridelkov . „ 250:— c) od istega za upravne troške................... 100:— d) od dež. odbora letni donesek iu zakupščina od društvene kmetije.......................„ 1170: — e) od tržiške občine........................„ 10:— Za inserate in obresti.................. „ 150:— Stroški : Za Za Za Za Za Za mesečne pisarnične potrebščine, kurjavo, svečavo, pristojbine, koleke itd........................... tiskano okrožnice, razglase itd..................... pisarničue stvari „Atti e Memorie“ • »Gospodarski list*1 društveno knjižnico nabiranje in sestavo dol kov . . . Neprevidenih troskov . Raznih troskov . . statistike kmetijskih pri- Sknpaj gl. 1450:— » 280:— n 90:— v 70:— V 790:- r> 580;— y> 150:— v 250:- n 4G3: — 100:- , g'- 4223:— Račun o porabi državnih podpor za leto 18911. I. Za govedorejo. Prejeto: Aktivni zaostanek poprejšnjega leta gl- 146:93 Državna podpora dovoljena z minist. razpisom 10. maja 1993 štv. 8247/i2io V 3000:— Za prodane nesposobno bike 696:60 Skupaj . gl- 3843:53 Potrošeno: Za nakup in prevožnjo 12 bikov freiburške pasme gl- 3228:88 Odškodba plačana rediteljem prodanih bikov . . 497:65 Za table, s kojimi so se oskrbelo postaje za ple-menitev 120:70 Zavarovalnina 13:78 Tiskovni troški 20:50 II. Za svilorcjo. Prejeto: Blagajnični ostanek poprejšnjega leta .... gl. 39:— Podpora dovoljena z niinist. razpisom 23. aprila 1893 štv. 7384/nos........................... . „ 300:— Skupaj . gl. 339:— Potrošeno: Nagrade dovoljene voditeljem svilorejskih postaj za preskovanjc svilodnega semena v korist ubogim svilorejcem..................................gl. 317: — Troski za tisk in pošiljatve.......................... 20:70 Skupaj . gl. 337:70 Za zboljšanje travnikov je vis. c. kr. kmetijsko ministerstvo dovolilo 1,00 gld. podpore, ki se je podelila volčanski občini za umetno pognojitev njenih travnikov. Za mlekarnice in sirarska društva podeljena podpora 1000 gld. se je razdelila tako -le: 300:— 200;— 200:-200:— 100:— Sirarskemu društvu bovškemu.......................gl. Mlekarnici v Svinem.................................. „ v Volčah...................................... „ v Zalaz-Oadrgu................................. » v Doljah....................................... V. Za sadjcrcjo podeljeno državno podporo 500 gld. je glavni odbor potrosil tako: 15 stipendijev po 6 gold. obiskovalcem poletnega sadjerejskega tečaja............................gl. Voditelju ital. oddelka dež. kmet. šolo kot nagrada za poletni tečaj..................................* Polnočnemu učitelju slov. oddelka dež. kmet. šole za predavanje v nekaterih vaseh na gorski strani dežele............................................„ 15 stipendijev po G gl. obiskovalcem zimskega tečaja na ital. oddelka kmet. šole......................... 8 stipendijev po 7 gl. in 7 po 5 gl. obiskovalcem zimskega tečaja na slovenskem oddelku dež. kmet. šolo.......................................... Nagrado voditeljem obeh zimskih tečajev . . . „ Za tiskovne troske in pošiljatvo......................... VI. Za poskušnjc z gnojitvami. jo vis. kmet. ministerstvo dovolilo 200 gl. podpore. S tem denarom se je kupilo 34 kvint, hiper-fosfata od guano po 5 gl. 55 kr...............gl. VII. Za murhorejo prejetih 300 gld. državne podpore potrosi se leta 1894. VIII. Za društvena Usta dovoljenih 1000 gld. je šlo v določeni namen ; enako tudi podpora 250 za statistiko kmetijskih pridelkov in 100 gold. za upravne troške. Društvenemu kancelistvu dovoli odbor 150 gld. nagrade z ozirom na njegov trud, ki ga je imel posebno pri raznih skupnih naročban kmetijskega blaga in za odgovornost, s kojo je združen 30:— 120:— 90:— 91:— GO:— 21:— 188:70 izredno živahen denarni promet; za tajni kovanje tekom leta 1893 pa Se posebo 250 gld. Predsednik naznani, da je uredništvo društvenega glasila „ Alti e Memorie“ prešlo v roke gosp. Tomaža Friiliaufa, pristava na tukajšnjem kmetijsko - kemičnem poskušališču, kor je gosp. Josip Velicogna kot ravnatelj ital. oddelka dež. kmet. šole z opravili preobložen in ni mogel več lista uredovati. Predsednik pozdravlja gospoda vodjo kmetijskega poskušališča I. Bollc- ta vrnivšega se po jednoletnem znanstvenem potovanji iz jutrovih dežel in ga vabi, naj predlaga, kako se ima porabiti za svilorejske namene podeljena državna podpora 300 gld. G. Bolk zahvaljuje predsednika in odbor na uljudnem pozdravu in pravi, da je na svojem potovanji marsikaj zanimivega in važnega pozvedel, kar hoče o svojem času v korist našemu kmetijstvu objaviti. — Glede državne podpore predlaga, naj se ž njo nakupijo murbina drevesca sposobna za stalno presajenje in naj se brezplačno razdelč med male posestnike, koji so vredni kake podpore, posebno na Krasu, ua Vipavskem, v Brdih in na Kanalskem, kder je večja potreba takih nasadov. Predlog se sprejme in naročeno je predsedništvu, da ga izvrši. Odbornik Klavžar priporoča svoj predlog, da bi se podpora 200 gld., koje se j.e nadejati od vis. ministerstva za poduk v mlekarstvu in sirarstvu, kot nagrada podelila sirarskemu veščaku Jos. Lebanu, kateri bo obiskoval mlekarnice in planinske stane na Tolminskem ter praktično poučeval dotične planšarje, kako se pravilno in na krajevnim razmeram najprimerniši način izdeluje sir itd. Pri tem bi se imel ravnati po poučnem načrtu, kojega bi odobrilo kmetijsko društvo. Predlog se sprejme brez razprave. Isti poročevalec predlaga, naj bi se porabilo 100 gl. podpore, katero namerava podeliti vis. kmet. ministerstvo v namen, da poskušamo na Goriškem hmelj saditi in pridelovati, v to, da se plača potnina znanemu veščakn v savinjski dolini, kateri bi prišel na Goriško in bi tu, posebno na Tolminskem, pregledal in odbral primerno lege in zemljišča, na katerih bi vtegnil uspevati hmelj, ter ob enem navod dal, kako se imajo izvOsti dotične poskušnje. Odbornik Dottori priporoča, naj se tudi drugod po deželi pregleda, kje bi se mogel hmolj z uspehom pridelovati. Odbor sprejme tako razširjeni predlog. Kot zastopnika v komisiji za oskrbi,jovanjo c. in kr. armade potrdita se dosedanja uda gg. France pl. Oironcoli in Andrej Kocjančič. Odbor sklene, da so ima podpirati peticija IV. dunajskega kmetijskega kongresa zastran revizije katastra, davka od kmetijskih obrtni j in dohodarine. Ko se rešijo še nekatere vloge manjšo važnosti, zaključi predsednik sejo. HMELJ. V zadnji seji našega glavnega odbora je urednik »Gosp. lista" kot zastopnik gorskih okrajev vtemeljeval predlog, da bi se v primernih legah, zlasti tolminskega okraja, poskušnje delale z nasajali jem in obdelovanjem hmelja. V ta namen naj bi se povabil zveden hmeljorejec iz savinjske doline na spodnjem Štajerskem, kateri bi z ozirom na podnebne in zemljiščne razmere odbral in nasvetoval primerno lego za take poskušnje in bi tudi pokazal, kako jih izvesti. Odbor je sprejemni ta predlog naročil društvenemu predsedništvu, naj izprosi v ta namen od vis. kmetijskega ministerstva primerno podporo in naj potem vkrene, česar treba, da izvrši odborov sklep. Ker se je torej nadejati, da se uže letos izvedejo omenjene poskušnje, zdi se nam primerno, da ponatisnemo tu članek, ki ga jo v 3. letošnji številki „Kmetovalca“ priobčil veščak gosp. F. Rak. „Hmelj je rastlina, ki je po naši slovenski domovini še vse premalo znana, razven na Spodnjem Štajarskem. Oe se hmelj skrbno obdeluje, in kar jo glavno, prav posuši, daje na oralu po kakih 400—1000 gold. in še več čistega dobička na leto, kakor jo ravno cona in letina. Lahko se reče, da v Savinjski dolini za vse, kar prodajo poljskih pridelkov in živine, ne iztržijo toliko, kolikor za hmelj. Hmelj je kupčijska rastlina, za katero kmetovalcu ni treba skrbeti, da bi je ne mogel prodati, če jo je le prav posušil. Zemlja, kamor se hmelj sadi, mora se, če je mogoče, jeseni, sicer pa spomladi, kakih 40—GO cm globoko prekopati. Ko se spomladi zemlja osuši, se vse površje lepo poravna. Na to se v vrste postavijo mali klini (dobri so tudi koruzni storži), po 1/5 m narazen, kakor to kažejo piko na podobi 14. Tik klinov pa, kjer so na podobi okenca, narede se z lopato po 30—35 cm globoko in ravno tako široke jame, in sicer tako, da ostanejo klini v zemlji pri miru. Na to se v vsako jamo dene za ene vilo poležanega gnoja (prav moden mešanec je tudi dober). Od zadaj pa se jame zasp6 z ralilo prstjo toliko, da ostane še kakih 5 cm do roba. To delo naj se opravlja kolikor je mogoče v suhem vremenu, da se zemlja preveč ne potlači. V tako pripravljene jame se meseca aprila posade hmeljeve reznfce tako, da v rahli zemlji lopo pokonci stojč ; nikakor pa se no sme z roko nanje pritiskati. Na nje se nasuje le toliko rahle prsti, da se ne vidijo iz zemlje. Opomniti je tudi, da vse rastline no poženejo enako hitro. Zato se zaostale ne smejo odgrebati, saj se bodo itak pozneje pokazale. Če jih iščeš, odlomi se vrh, cime, če le malo v njo dregneš, in ti potem vsaj štirinajst dni ne bode iz nova pognala. Kadar rastline pridejo iz zemlje, postavi se k vsaki (kjer so klini) tri do štiri metre dolg drog, in ko so poganjki dovolj dolgi, privežejo se rahlo k drogom. Prvo leto se vsaki sojenici pustita le po dve vrvi (dva poganjka). Ako vreme ni preveč vetrovno, s privezovanjem ni veliko dela. Vsi izrastki, ki požeuo izza listov (zalistniki) poščipljejo se približno pol-drug meter visoko; viši se ne smejo pustiti. Mod vrste sade krompir, peso, korenje i. t. d., toda najbolje je, če se med vsako hmoljevo vrsto nasadi le ena vrsta pese. Če po hmeljišči nasadimo mnogo drugega, pa hmelj, kateremu je zemlja odločena, zelo slab ostane, kar mu jo tudi za drugo leto zelo v k var. Ako je mogoče, žalijo naj so rastline, ko so kaka dva metra visoke, v mokrem vremenu z gnojnico. To jim bo zelo koristilo. Prvo leto je hmelj treba kake dvakrat okopati in, kadar se pripravlja k cvetju, ga malo osuti. Glavna stvar pa je, da v hmeljišči ne pustiš plevelu na dan, kajti nobenemu pridelku plevel ne škoduje tako zelo, kakor ravno hmelju. Konci meseca avgusta hmelj dozori. • • • • • □ □ □ □ □ • • • • • □ n □ □ □ □ □ □ □ □ • • • • • □ □ □ □ □ Podoba 14. Drugo leto. ko so jo zemlja osušila, se hmelj lepo opkoplje in s prav ostrim nožem gladko obreže. Paziti jo treba, da pri štoru ostanejo še kaka štiri očesa. Zdaj so postavijo drogi, šest do osem metrov dolgi. Drugo loto se vsaki sadiki puste po tri vrvi. Drugo leto so hmelj navadno gnoji, ko so že vse vrvi privezane,- in sicer se k vsakemu štoru dene za ene vile poležanega gnoja ali pa dobrega mešanca, od zadaj pa se ob enem hmelj okopava ter se spotoma gnoj malo zasuje, da se ne razsuši. Ako hmelj le količkaj bujno raste, poženo izza vsakega lista poganjki, ki se pa morajo drugo leto tako visoko poščipati, kolikor visoko se more delavec s tal stegniti. Opomniti je, da se poganjki, dokler so še mladi, lahko kar poščipljejo, in delo se izvrši prav hitro; ako jih pa pustimo dalj časa, postanejo trdi in dolgi in treba jih je rezati ali striči, kar provzroči veliko več dela. Privezovanje hmelja ne vzame veliko dela, če je vreme mirno; le če je vetrovno, se hmelj rad odvija. Za privezovanje je jutro pri-pravnejši čas kakor večer, ker v vetrovnem vremenu je popoldne večinoma ves hmelj v vrhu odvit, po noči se pa sam lopo prime in le vrvi, ki proč vise ali so se pripognile, se privežejo, in sicer vselej pod sklepom, no nad njim. Kadar je hmeljišče plevelno, okoplje se zopot, in kadar se hmelj začne za cvetje pripravljati, se pa ospe, ali z oralom (plugom) ali pa z motiko. Tako dela kmetovalec, ki prideluje le malo hmelja ; kateri ga imajo veliko, opravijo večino del s stroji in z živino. Kdor ima mnogo hmelja, izplačajo se mu stroji uže prvo leto, ker niso dragi. Konci meseca avgusta hmelj dozori. To se pozna po svetlozeleni barvi in, če bučko v roko primeš, zdi so ti trda in malo zahrši. Sedaj pa pride na vrsto sušenje, na katero je treba obrniti vso skrb, kajti lepo posušen hmelj se boljo in laže proda kakor pa tak, ki je pri sušenji izgubil zeleno barvo. Ko kmetovalec začne hmelj obirati, pripravljene mora imeti prostore, kjer ga bo sušil. Lahko se nasuje po skednji, kozolci, ali kamor je pač mogoče, kake tri prste na debelo, in se pusti, da leži kaka dva do tri dni. Vsak dan ga je treba lepo premešati, potem se pa tretji ali četrti dan lahko dene na solnce, in če je vreme lepo, je hmelj suh. če je pa dosti prostora, da se takoj ves hmelj razgrne, pusti se dober teden ležati na mestu, in če je vreme ugodno, se tudi posuši. Boljo je pa posušiti ga bolj, kakor manj ; le paziti je treba, da jo hmelj, kadar se tlači, uže dovolj odnehal (nategnil), ker se ne sme drobiti. Težavnejše pa je sušenje v oblačnem ali deževnem vremenu. V lem slučaji so pa neobhodno potrebne nalašč za to pripravljene lese. Iz sobe se izpravijo klopi in mize, vanjo sc postavijo primerna stojala in nanja se nalože lese, po ped druga od druge, in zakuri se v peč. Prav primerne so železne peči, ki hitro ogrejejo in dobro grejejo. Pomniti je pa, da je potreben prepih od spodaj, sicer ves hmelj zrjavi od sopuha, ki puhti iz hmelja. Kdor ima pa več hmelja, ima navadno posebne sušilnice, v katerih naglo posuši veliko hmelja. Vsakemu, ki hoče hmelj saditi, naj velja pravilo : Vsako leto nekaj, ne vsega naenkrat, kajti veliko hmelja zahteva mnogo truda in mnogo stroškov; po malem se pa kmetovalec tudi obdelovanja privadi, tako da mu je le igrača. Hmelja je več vrst, toda izkušnje so pokazale, da sta za naše kraje le dve vrsti sposobni. Če ga ne sadiš veliko, sadi navadni zeleni hmelj, ki prav bogato rodi; ako ga pa sadiš veliko, jo pa dobro saditi nekaj angleškega hmelja, „goldinga“, čeravno obrodi malo manj, se pa navadno draže proda in je tudi za teden dni prej zrel, kar je pri sušenji velikega pomena, ker ni vse delo kar na kupu.“ Razne vesti. Odlikovanje. — Kmetijsko društvo dalmatinsko v Zadru je v svoji seji dne 1. in 2. marcija t. 1. jednoglasno imenovalo svojim častnim članom provzv. gospoda grofa Franca Coronini-Cronbcrtj, predsednika našega c. kr. kmetijskega društva. * * * Vabilo konjerejcem. — Vis. c. kr. kmetijsko ministerstvo vabi vse konjerejce in posestnike konj, naj mu neposrednje in najkasneje do konca aprila t. 1. pis meno naznanijo, če imajo na prodaj kacega žrebca. Poseben zastopnik državnega žrebišča bo prijavljene žrebce, kolikor možno v dobi, ko so državni žrebci na dotičnih postajah (plemeniščih), ogledal in če bodo za to, zabeležil. Oe bo žrebec popolnoma sposobnim spoznan za deželne potrebe, dožene se kupčija tekom prihodnje jeseni. Sicer pa ne nalaga prijava nobene zavezuosti posestniku niti kmetijskemu ministerstvu. V prijavi bodi povedano, kacega rodu je žrebec, kako visok, kake barve, koliko je star in koliko se praša zanj. Tudi jo naznaniti kraj, kjer si ga je ogledati. Od katerega žrebca in od katere kobile prihaja ponujani žrebec, to treba zakonito dokazati. O času prijave morajo imeti žrebci, ki so ponujajo na prodaj, tri leta, če so domače pasme in dopolnjeni 2 leti, če so čiste mrzlokrvne pasme. Na prijave žrebcev, kateri še nimajo določene starosti, se mi-nisterstvo ne bo oziralo. Take prijave pa, ki se podajo pozneje, kakor je določeno, jemale so bodo še le v naslednjem letu v poštev in sicer le toliko, za kolikor bi ne bila potrebščina založena s pravočasno prijavljenimi žrebci. * * * Naročil na murbina drevesca je vsled dotičnega razglasa, ki smo ga objavili v zadnjej številki, došlo toliko, da niti približno ni mogočo vstreči vsem naročnikom. Zato je društveno predsedništvo za letos razdelilo drevesca, kolikor jih je na razpolago, samo med posestnike tistih občin na Krasu in na Kanalskem, od koder so ua-ročbe došle pravočasno, to je do 10. t. m. Kar jih je prišlo 11. in pozneje, na te se ni moglo ozirati. Za druge okraje se bo skrbelo v prihodnjih letih, ako bo kaj pravega zanimanja za to. Drevesca so dveletna, zdrava visoke rašče in stanejo društvo po 20 kr. vsako. Posestniki, kojim so odmenjena, jih dobč vsaki po 15 do 20 zastonj. Skrbeti pa morajo, da jih pravilno usadč ter odberejo v ta namen primerne lege in zemljišča. Kadar se obvestijo županstva dotičnih občin, da so drevesca za odpošiljatev pripravljena, naj dogovorno z dotičnimi posestniki, med katere so imajo razdeliti, brez odlašanje pošljejo po nje, ker je mnogo na tem, da se drevesca popolnoma sveža prosade na stalno mesto. X X X Sadjarsko društvo tolminsko bo imelo na belo nedeljo dnč 1. aprila t. 1. svoj ustanovni občni zbor ob 3 urah popoldnč v občinski sobani. Na dnevnem redu jo potrditev pravil in volitev odbora. Dober začetek si jo obotati, če pokažejo oglašoni dru.štvcniki z obilno deležbo, da se zares živo zanimajo za stvar. * * * Novo mlekarsko društvo se jo ustanovilo v Kozariščeh v volčanski županiji. Pravila so sestavljena in kar je še večje vrednosti, društvo so hočo uže letos lotiti zgradbe svojo mlekarnice. Le pogumno na delo in dobro srečo Bog daj! * * * O računskih kolekili. — O porabi državnih podpor, ki jih prejemajo razna društva in občine po c. kr. kmetijskem društvu od vis. c. kr. kmetijskega ministerstva, treba polagati račune s potrebnimi prilogami. Med takimi prilogami so navadno plačani (sal-dirani) računi trgovcev iii obrtnikov za razno blago, katero so je nakupilo z državno podporo. Kako treba kolekovati take račune ? Na to vprašanje jo odgovorilo vis. c. kr. finančno ministerstvo, da so saldirani računi za znesek do 10 gl. prosti vsakoršnega koleka. (Je gre pa za viši znesek, treba računskega in pobotniškega koleka in sicer znaša prvi za zneske do 50 gld. po 1 kr., za višje zneske pa po 5 kr. od vsake pOle. Zraven tega treba potrditi na takem računu prejeto plačilo na koleku, kakoršen jo po znesku določen za dokumente (lestvica II.). * -.v- * Mednarodna razstava za ljudsko hrano, oskrbo vojaštva, rešilno zadeve in prometna sredstva v zvezi s posebno športno razstavo priredi društvo za razširjanje kmetijskih znanosti na Dunaji v rotundi nekdanje svotovno razstave v dobi od 20. aprila do 1. julija tek. leta. — Na tej razstavi bo tudi mednarodno tekmovanje cenik vin, sposobnih za oskrbovanje vojaštva, za bolnice in hiralnice in za ljudsko pijačo, pa tudi desertnih vin in šampanjcev. — Za razstavo odmenjena vina (po 4 steklenico vsake vrsto) bo odposlati najkasneje do konca aprila 1894 pod naslovom : „Iuternationalo Ausstellung fiir Volkseruilhrung, Armeeverpflegung, Rettungswesen und Verkehrsmittel in VVien 1894“ špediterjem Schenker et Comp. na Dunaji. Kdor želi pozvedeti natančneje pogoje, naj popraša v uradu c. kr. kmetijskega društva v Gorici. * *• * Sadjarski kongres združen s6 sadno razstavo bo letos v Petrocjradu na Ruskem. — Opozarjamo na to razstavo naše sadje-rejce, posebno pridelovalce črešenj sposobnih za izvažanje v inozemstvo, pa tudi vse ono, kateri sušo sadje, ali kupujejo sušjo zlasti češpe, črešnje, breskvi in hruške za kupčijo. Petrograd je jako važen trg za tako blago in zato bi ne bilo napačno, ako 'bi bilo našo sadje, posebno pa sadno sušje, katero slujo v kupčiji, dostojno zastopano na tej razstavi. Kdor želi kaj več pozvedeti o tej razstavi, naj popraša v našem društvenem uradu, kder dobi potrebnih pojasnil. — Oglase za de-ležbo je podati po našem društvu vsaj do 30. aprila t. 1. vis. c. kr. kmetijskemu ministerstvu. * * * Prostost od kolekov in pristojbin pri zaokrožbi zemljišč. — Po zakonu z dne 3. marca 1868 štv. 17 drž. zak. so vsa pravna opravila, kadar gre za zameno zemljišč v namen, da se zaokroži posestvo dotičnih strank, oproščena kolekov in pristojbin ali taks, seveda, za kolikor so zamenjena zemljišča enake vrednosti. Ce je vrednost različna, ravnajo se koleki in pristojbine po vrednostnem razločku. Veljavnost tega zakona je po zakonu z dno 26. decembra 1893 štv. 208 drž. zak. podaljšana do konca leta 1899. . * * * Griža ali bela driska je pri teletih in žrebetih znana bolezen, na katerej pogine mnogo mladih žvalij. Kemšk grajščak priporoča v „ Deutsche Laudw. Presse,“ naj se z grižavirai živalimi ravna tako: Tele ali žrebo treba odstraniti od matere, to jo, ono ne sme več sesati. Hrana mu bodi prav močno kuhan, skoro raztopljen riž, kojega naj se mu vliva vsak dan petkrat po pol litra. Po dvakrat na dan naj so žival s tako razkuhanim rižem klistuje. Oo je griža zelo huda, naj so doda riževi tekočini pol žličiko vprašone salicilne kislino ali pa 15 kapljic opija. Kdor tako ravna dva do tri dni, reši zauosljivo vsako telo ali žrebe. * # * Gnojitev starikastili dreves. — Večinoma se malo skrbi za pognojitev sadnih dreves ; zato dajejo taka drevesa, čini boljo se starajo tim manj sadu. Pa tudi sušo, vremenske spremembe in razne bolezni občutijo taka drevesa veliko huje, nego dobro hranjena dre-vesa in tudi žužki razne vrste jih radi napadajo in poškodujejo. Drevo je pač kakor človek, katerega, ko je zanemarjen, rade nadlegujejo bolezni in če treba, tudi uši. čim krepkeje je hranjeno drevo, tem vstrajnejše se ustavlja vsem škodljivim uplivom in tem’ Iažej se mu zacelujejo tudi prizadete rane. Kdor ne mara rabiti umetnih gnojev, naj vzame gnojnice iz govejega hleva; na vsakih 10 litrov naj vrže pest navadnega pepela ali kajnita ; pod drevesnim veucem (krono) naj zvr.ta do 50 centimetrov globoke luknjice in vanje naj vlije gnojilno tekočino. Oo so prav dobra, močna tla, zadostuje tudi, da so drevesa o svojem času zalivajo. Tako delajo na južnem Tirolskem, kder so znani najboljši sadjerejci v Avstriji in se veselo potem izvrstnega uspeha. * * * Kot prilogo današnji številki dobijo čast. čitatelji oglas: „Bartlov izvirni karbolinej" za ohranjenje lesa proti gnjilobi in glivam itd. Spričevala o njem glase se jako ugodno.