St 109. "V Gorim, v torek dne 2. decembra 1913. hhaja< dvakrat na teden, in sicer ? torek in lobolo ob 4. uri popoldne. Ako pade na ta dneva praznik, izide dan poprej. Stane na leto K 10' — V, letar-aST- .'--*^VSS*ž^ V« „ . . . „ 2'50 Posamične številke stanejo . . .8 vin. Ha naročila brez dopusten* naročnine se ne oziramo. Tečaj XLIII Telefon št. 88. 'Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K Lavrič, Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici St. 7 v Gorici v I. nadstr. na " UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v OoriSki Tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica, Oglasi In poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano l-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po po- fodbi. Večje Črke po prostoru, eklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Tuji rtiiBM nami. Vse polno je v naših primorskih deželah uradnikov, zlasti na boljših mestih, ki ne znajo iezika slovanskega prebivalstva. Tak-le tuj uradnik, nemškega največ ali pa tudi nenemškega rodu, imenovan v poslovanje v delokrogu tržaškega na-mestništva, se najrajše ne nauči jezika našega ljudstva. Dobi pa nalog, kolikor mogoče dobro se priučiti laško; gledč Slovencev naj se uči, kar ravno treba ali pa niti tega; mu ne zamerijo dosti. Tu so tuji zdravniki, tehniki, obrtnostrokovni uradniki, politični, ki službujejo v naših deželah, ki imajo opraviti v slučajih samo s slovenskim ljudstvom. aH pa je kateri, o katerem bi se moglo reči, da zna prav dobro slovensko? In vendar, če gre po pravici, se moramo držati načela: kdor hoče službovati med slovenskim ljudstvom, mora znati slovensko. Uradnik v Prirnorju mora znati slovensko, drugače ni sposoben za službovanje na naših tleh. Domačini italijanskega rodu se tuintam privadijo našemu jeziku, ali najrajše gredo tudi oni med tuje uradnike, ki mrcvarijo naš jezik ali rabijo tolmača v občevanju z našim ljudstvom. Edino v sodni službi se gleda strožje na jezikovno usposobljenost, pa še tukaj mnogo premalo; drugodi pa, če se privadi uradnik našega jezika, je prav, Če ne, je pa tudi prav; radi tega ne bo prete-riran, marveč bo avanziral vsejedno ali pa celo preskoči koga, kakega slovenskega uradnika, ki je porabljiv, ker zna jezik ljudstva, na mestu, kjer je, oni drugi pa je porabljiv le za kako višje mesto, kjer je bolj odtegnjen ljudstvu. Poglejmo sedaj na tri strani, kako je z uradništvom med nami. 1. Pred kratkim smo poročali, da je rabil finančni konceptm* uradnik iz Trsta, doktor juris, prt zašli-šavanju tihotapcev s Kanalskega tolmača. Mož je Italijan, službuje v področju tržaškega finančnega ravnateljstva pa ne zna slovensko. S slovenskim obdolžencem; ne more govoriti, tolmač mora biti tu. in potem zapiše po laško, kar hoče. Koliko ie vredno tako zaslišavanje, koliko so vredni taki zapisniki. Ali tako (laško zaslišavanje, laški zapisnik) je le nasproti Slovencu —če je treba zaslišati Laha, pošlje finančno ravnateljstvo uradnika, ki' zna laško, ga zasliši la$ko in napiše zapisnik v jeziku obdolženca. Slovenec je m a n j vreden; zanj je dobro pomanjkljivo zaslišavanje v jeziku, njemu neznanem. In molči naj in se ne pritožuje! T a k a j e ravno-p ravnost za Slove ne e v Primorj u! 2. Lani ob tem času smo poročali o zborovanju obrtnikov v tukajšnji trgov-skoK)brtni zbornici, na katerem je Šlo za ustanovitev zveze obrtnih društev na Goriškem in na katero so bili povabljeni laški in furlanski obrtniki ter obrtniki iz Gorice, slovenski deželni del so bili pa popolnoma izpustili. Na tistem zborovanju se je pripetilo nekaj nezaslišanega; tujec, obrtni uradnik, ki pač ne služi zato v Prirnorju, da se bo zaganjal v Slovence, je vskliknil: Slovenci pa naj si ustanovijo svojo zvezo v Tolminu, ako jo sploh hočejo imeti. Slovenskega jezika mož seveda ne zna, dftsi ima opravka tudi s Slovenci; čemu pa, ko je dosti, da se sporazume po laško z Lahi. 3. Pred kratkim, pred mesecem dni je prišel v Šempas odposlanec tržaškega namestništva, tuj uradnik, ki pač zna svoj materni jezik, nemščino, ki morda zna tudi laško, ali slovensko ne zna. In poslan je v čisto slovensko županstvo, med same Slovence pomenit se in razložit vse potrebno o regulaciji Vitovščeka. Nobeden ga ne razume. Slučajno je tu človek, ki zna nemško, če dobro, ne vemo, in tako se tam nekaj govori in tolmači; okoli stoječi gledajo in ne more se ugotoviti, kaj pravzaprav je povedal on in kaj hočejo imeti domačini. Tako dalje vendar ne gre. Tega ne moremo več prenašati, da bodo tuji uradniki službovali med nami brez znanja našega jezika. Ne pomaga nič, pritoževati se na papirju radi takih razmer, za imenovanja raznih uradnikov bi se morali brigati vsi slovenski poslanci in naši ljudje so preponižni ter preveč potrpežljivi pa se hitro poslužijo s tujim uradnikom njegovega jezika, če ga le koKčkaj znajo. Mi moramo govoriti povsodi slovensko in zahtevati od uradnikov povsodi znanje slovenščine; če ne zna. se mu pa reče, da naj gre, odkoder je prišel. S l o v e n s k o politi č n o d r u š t v o je poklicano, ba-viti se s temi razmerami in odslej čuvati, da nehalo take razmere, da bodo med nami tuji uradniki jedli dober krub in nas vlekli z nemščino in laščino! Novi jugoslovanski nacionalizem. Zaslužen jugoslovanski politik piše listu »Siidslavische Rundschau«; »Vaše napoveu.be o postanku novega jugoslovanskega patriotizma se vedno bolj uresničujejo. Kdor je pazljivo Čital govor poslanca Perica v poslanski zbornici, je dobi! tudi dokaz za to. Povdariti treba, da je poslanec Peric katoliški duhovnik, pristaš stranke Drava in stoji v ozki zvezi s klubom dr. Šusteršiča. Jugoslovansko pojmovanje se oprijemlje z elementarno silo tudi najekskluzivnejših, ako morda ne streme po egoističnih ciljih. Zlasti je upoštevati, v posebni meri, nacionalistično gibanje med mladino. Štiri petinke hrvatske mladine, ki je bila do včeraj ekskluzivno hrvatskega mišljenja in se je držala načel stranke prava, je danes n a c i rr n al i s t i č n a in se je povspela do popolnoma pravega pojmovanja, da je bil ustanovitelj hrvatske stranke prava dr. Ante Starčevič pravzaprav prvoboritelj srbohrvatskega nacionalizma, kajti njegova patriotična misel je objemala cel naš narod »od Triglava do Timoka« — in da je imensko vprašanie zgolj formalno. Današnji srbski »omladi-»ci« kličejo »Slava Starčeviču« z istim prepričanjem in navdušenjem kakor »Slava Miletiču!« To je mnogo napovedujoč pojav. Ne le edinost (o tej se sploh ne govori več), ne le udruženje, marveč tudi n o p o 1 n o s p o j e n j e nacionalnih m o č i, i z-rabavse nacionale energije! Brez oričakovanja pomoči od katere koli strani! Današnja mladina pomeni početek nove bojaželjne, ne retorične, samozavestne politike; politike dejanja. Nekatere epizode iz novejšega časa na Hrvatskem, v Dalmaciji in celo v Bosni, katerih niti ni potreba posebej navajati, potrjujejo to v zadostni meri. Ob jednem z novim ali vsaj z obnov-| ljenim upanjem v svojo lastno moč našega vsega t r o i m e^n e g a naroda se spozna tudi v s a s k e n s a, da avstrijska in ogrska vlada stori kaj za nas kjerkoli kaj resnega in iz proste volje. Komisarijat je več Škodoval onim, ki so ga uvedli kot pa onim, proti katerim je bil naperjen, kajti podučil je široke plasti ljudstva, da narodno blagostanje je le v lastnem, delu in v močnem zaupanju v samega sebe. Do jed-nakih rezultatov mora privesti tudi bo-senska politika. Komisarijati ne pomagajo nič, kakor tudi ne pomagajo v Dalmaciji priljubljene metode. Uniforme dijakov, patriotični listi, neomejeno počenjanje detektivom, preganjanje vsega, kar je narodno in pospeševanje vsega, kar je protinarodno, to naj bi inavguriralo novo klerikalno in lojalno gibanje. Taka in jednaka sredstva pa učinkujejo dandanašnji le še o d b i j a I n o in pospešujejo tok, ki le prelahko politiko države zamenja z državo samo. Russia docet« Pogozdovanje Krasa. (Dalje.) Šole za setev. Šole za s e t e v se nahajajo, pod vodstvom gozdnih tehnikov, v Gorici, 5.476 m2, v Š e m p a s u, 2.816 m2 v Komnu 3.280 m2, na Trnove m 80 m2. V teh šolah se je posejalo v letu 1912; črnih borovcev: v Gorici 30 kg, v Šem-pasii 30, v Komnu 45; skupno 105 kg. Korziških borovcev: 25 kg v Gorici, 20 kg v Šempasu; skupno 45 kg. Parolini-borovcev: 10 kg v Gorici. Gorskih borovcev: t kg na Trnovem. Smrek: 12 kg v Gorici. Belih jelk: 1 kg v Gorici. Abies Pinsapo: 1 kg v Gorici. Deodara-cedre: l kg v Gorici. Cupressus horizontalis: 1 kg v Gorici. Mecesnov: 5 kg v Šempasu, 5 na Trnovem. Vsega vkup 187 kg. Uspeh »sestve je bil v Goriški šoli, iz-vzemši Abies Pinsapo, jako ugoden. V Šempasu tudi se je obneslo plodenje prav povoljno, ali toča je bila napravila precejšnjo škodo; v Komnu je trpela vsled mokrote v spomladi. Koncem leta se je izkazalo toliko na-sejanih množin: črni borovci: v Gorici 600.000 v Šempasu 100.000, v Komnu 200.000, skupno 900.000. Korziških borovcev v Gorici 340.000, v Šempasu 80.000, Skupno 420.000. Parolini-borovcev v Gorici 80.000. Gorskih borovcev na Trnovem 4000. Smrek v Gorici 230.000. Belih jelk v Gorici 300. Abies Pinsapo v Gorici 38. Deodara-cedre v Gorici 150. Cupressus horizontalis v Gorici 1400, Mecesnov v Šempasu 4000, na Trnovem 8000; skupno 12.000. Vseh vkup: 1,647.888. Najvažnejše semenske vrste so dale za kg te-le rezultate: črni borovec 8570, korziški borovec 9330, parolini-borovec 8000, smreka 19160, mecesen 1200 komadov. Iz zaloge .jorabljivih nasadov se je oddalo v poslovnem letu: črnili borovcev za lastne nasade 1.439.900, za tuje nasade 134.900, skupno 1,574.800. Korziških borovcev za lastne nasade 727.600, za tuje 84?50. skupno 811.850. Parolini-borovcev za lastne 44.500, za tuje 6.100, skupno. 50.000. Pinus inops za lastne 67. Smrek za lastne 206.000, za tuje 119.284. skupno 325.284. Mecesnov za lastne 2.400. Biota orientaiis 10 za tuje nasade. Vsega vkup: 2,765.011. Odkar obstoji komisija za pogozdovanje Krasa, se je oddalo iz lastnih šol: ie lasteča drevja za lastne nasade 56.810.377. za tuje 6,300.359, skupno 63,110.736. Listnatega drevja za lastne nasade 44.400, za tuje 21 J.500, skupaj 255.900. Vsega vkup 63,366.636. Tako je bilo 72.8% porabljenega na-sejanja vzetega iz lastnih šol za setev. Obrat teh šol je stal v poslovnem letu K 5150.24. (Konec pride.) Proračun prlesa ista za telo 1914. II. .v.«W 111.139 K. To je* postavka »Benefi-cenza« v proračunu goriškega mesta za leto 1914. Velika svota za tako majhno pokrajinsko mesto kot je Gorica. Postavka obsega prispevke: 55.000 K v podporni zalog, 21.500 K za zapuščene dečke, ustanovi A. Keršovani 700, za gluhonemnico 315; iz ustanove Casarsa 221 K, iz ustanove nadvoj. M. Valerija 200, iz legata Pelikan-Batistič 1483; plača trem okrajnim zdravnikom v mestu 6000 K, 4 babicam 750 K, za bolniške troške 18.000 K; za led 3000 K: za hospic v GradeŽu 1100 K. To so glavne točke. Ali radi bi vedeli pred vsem, kako ie s tistimi podporami, katere se dajejo vsak mesec ali sproti raznim ljudem. AH so to res sami reveži, ali ni vmes nikakega laškega pohajaČa, nikakega braka, nikakega delomržnega človeka?? Revščine je v Gorici dovolj in če je občinski zastop usmiljen in radodaren, je to jako lepo sicer, ali za radodarnost morajo biti tu sredstva in radodarnost mora biti posvečena pravemu namenu: odpomoči revežu v bedi. »Corriere* izkazuje mesec za mesecem svote, katere izda magistrat revnim ljudem bodisi v stalnih podporah ali v enkratnih. Te svote so vedno velike, tako velike, da se nam ne zdijo nič prav v skladu s finančnim stanjem mesta. Tisočaki in tisočaki gredo v podporne namene in to — samo za Lahe! Slovenski revež na goriškem magistratu niti ficka ne dobi. Tam poznajo samo Lahe in potuje.en-c e. Če hoče dobiti slovenski revež kako podporo, se mora polaščiti, predno stopi na magistrat, in svojega otroka mora imeti v laški Šoli; če ne, ga pogledajo grdo, ozmerjajo s »ščavom« in še ocebali bi ga najrajše. Če bi slovenska • reva. prosila podpore po slovensko, bi jo pognali: baba ščava, va via! Torej samo Lahi in potuj-čenci so deležni podpor na magistratu. S temi podporami pa tudi pridno agi-tiraio ob času volitev. Letos na primer ob deželnozborskih volitvah so v predmestjih in krajih ob periferiji, na Grčini itd! magi-stratovi braki agitirali s tenii podporami. Rekli so: »in če ga boste jemu potreba, ga boste dobiu šušidio na tnunicipio.« Rekli so; da je podesta jako. dober človek in da rad deli podpore. Povdarjali so, da mota človek skrbeti, da ima kaj »per viver«. Tu se vsiljuje vprašanje: od kod, iz katerega fonda \so plačani taki-le braki?; Kdor reflektira na podporo, mora biti Lah in za magistratovce je moral voliti... .'¦ - Račun 6 podporah bi moral biti 'natančno obrazložen in mestni očetje bi storili mestu koristno delo, ako bi prerešeteli te podpore in si nogledali pobliže vse tiste laške reveže, ki dobivajo podpore: Koliko je res podpore potrebnih, koliko ne! ; Svota 111.139 K, to rfi kar tako, da se izkaže nod zaglavjem »Beneficenza« taka svota brez podrobnosti. Je čisto v redu, da se daruje v svrho dobrodelnosti, kar bo predaval v Gorici MIlan KreiN: Osvit na gospodarstvene odnošaje u Hrvatskoj. se m o r e dati, ali razmere so take v Gorici, da zahtevamo jasnosti in preglednosti prav pri tej postavki! Danes povemo še to, da je za Lego nazionale v proračunu 1914. svota 900 K; torej 400 K manj od letos. Prihodnjič si ogledamo glavno poglavje: Šolstvo. Milan Wu ». Prihodnjo soboto priredi »Narodna prosveta« predavanje, ki mora vzbuditi splošno zanimanje med vsemi sloji goriškega, občinstva, »N. P.«, ni mogla najti primernejše osebe, da govori o hrvatskih gpspodarskih razmerah ko je Milan Kre-šič, ki slovi kot eden najstarejših in naj-razboritejših narodnih gospodarjev slovanskega juga. Kdo je Milan Krešič? Rodil se je 1. 1844. v Karlovcu in oče njegov je bil znani Ilirec Mijo Krešič. Sin je stal pod silnim vplivom očetovega rodoljubnega dela in v očetovi hiši se je v mladih letih seznanil s predstavitelji hrvatskega narodnega pokreta. Oče ga je kasneje poslal v Pariz, da proučuje tam trgovino in obrt. Mladi Krešič se je vrnil ob času nemško-francoske vojne v Zagreb in oženivši se z Ljuboslavo Turkovičevo, hčerko karlo-vačkega velikega trgovca Turkoviča postal tajnik zagrebške trgovsko-obrtne komore. Zagrebška trgovsko-obrtna komora je bila mnogoletno torišče neuirudlji-vega Krešiča. Trditi smemo, da ni na Hrvatskem moža, ki bi tako korenito poznal hrvatsko gospodarstvo kakor on. Krepko je branil Krešič hrvatsko narodno individualnost in pravice hrvatskega naroda nasproti ogrski vladi. Neznansko mnogo iniciative je dajal kot tajnik hrvatskim podjetnikom in gospodarskemu življenju v obče. Izdelal je statistična izvestja zagrebškega komornega okrožja, ki so pravi vir važnih socialnih dejstev. Krešič je bil poverjenik komore na razstavah v Berlinu, Hamburgu. Hanovru, Kolinu, Pragi itd. ter na štirih svetovnih izložbah v Parizu. V ozkih prijateljskih stikih je bil , z Maurice'- Blockom. Levosseurom, de ^Molinarijem, Friderikom Passvem in Yves Guvotom. Krešič je imel že mnogokrat častno naloeo, da informira zunanji veliki svet o^ naših razmerah, in vsakokrat je koristil hrvatski in jugoslovanski stvari. _ Krešič je, iz francoskega prevedel ce-. lo vrsto gospodarskih spisov. Prostor nam žal ne dopušča, da bi našteli vse njegove mnogobrojne starejše spise. L. 1900. .; je izdal spis »Svjetska izložba u Parizu«. Pozneje pa: Petdesetgodišnjica, trg. obrt. komore u Zagrebu 1852—1902. Izviešče o medjunarodnoj izložbi u Liežti 1906. Prevedel je nedavno Bastiatov spis Blago-glasnost u narodnom gospodarstvu in . Passvjev Razvoj gospodarstvenog života, pripravlja pa prevod knjige Yves Guvota: ; La science čconpmique. /„Pri nas je že tako, da se takega mo-• za doma ne časti v oni meri, ki mu gre, ampak, da mu mora inozemstvo izkazati časti. Slavni Gobden club v Londonu je imenoval Krešiča 1. 1912. svojim častnim članom, to je silno visoko odlikovanje, ki so ga deležni samo najbolji ekonomisti Evrope. Francoska republika Je imenovala Krešiča viteza častne legije, belgijski kralj ga pa odlikoval z redom Leopolda II. Krešič je star hrvatski opozicionalec, .ki se ni nikdar uklonil Madžaronom, niti ob času najhujših persekucij. Zvest pristaš fcrvatskc-srbske koalicije je in spada med najbolje, najplemenitejše može, kar jjh ima Hrvatska. Njegova svetovna izobrazba ni škodovala njegovemu lirvat-stvu, njegovemu jugoslovanskemu Čuv-stovanju. Milan Krešič dobro došel v. Gorici! ^^ Nastop slovenske tekmovalne vrste v Gorici. Po krasnih uspehih v Turinu smo vzlic vsej svoji skromnosti z veselim upanjem pričakovali, da nam poroča brzojav iz Pariza: Slovenci so napredovali, le Čehi in Francozi so Še kos slovenskim telovadcem. Pa prišlo je razočaranje. Slovenski sokoli niso dosegli tega, kar bi jim dala pravica in kar je želel narod, dobili so peto mesto. V nas pa je prišlo vsled tega malodušje in kmalu bi začeli godrnjati čez naše Sokole, da so oni krivi neuspeha. Cisto brez pravice in brez potrebe, i V nedeljo so nas obiskali v Gorici naši vitezi in prepodili malodušje in dokazali, da je smel upati slovenski narod na zmago. Ni bilo že kmalu sličnega zanimanja za katerokoli prireditev, kot je vladala za nastop slovenske tekmovalne vrste. Dvorana »Trgovskega doma« je bila natlačena, zlasti mladine je bilo obilno in precej okoličanov, vstopnic je zmanjkalo. Obisk nastopa je pokazal, kako trdno podlago ima sokolska misel v ljudeh. Qd najpreprostejše ženice pa do inteligenta, vsi sloji so prišli občudovat naše Sokole. Da ni prišel k prireditvi ne en častnik, to ni motflo lepega razpoloženja, ki je vladalo ves Čas v Trgovskem domu. Tišina je nastopila, ko so prikorakali sokoli-tekmovalci pod vodstvom dr. V. Murnika v dvorano. A le za hip, ker takoj se je spremenila tišina v burno pozdravljanje, da je vsa dvorana odmevala pozdravov slovenske Gorice sijajnim tekmovalcem. V tem pa so oni izvedli svoj uzorni nastop in skoraj so občudovali gledalci krasne proste vaje, ki jih je izvajala tekmovalna vrsta. Vsak gib, vsak obrat pravilen, niti najmanjše napake, pa saj ni čuda, v Parizu so vendar slovenski tekmovalci dokazali, da so prvi v prostih vajah. Zato ni čudno, če je izvala vsaka prosta vaia novo odobravanje in novo navdušenje. Nato so nastopili »Parižani« na orodju, najprej na bradlji, potem na drogu, konju in krogih. Kaj so vse tu-nudili'gledalcem, je nepopisljivo. Le ena misel jim je vstajala z vedno večjo silo, kako to, da so ti krasni telovadci dosegli v Parizu le peto mesto. In vsaka vaja je zopet zbudila to vprašanje in vsak telovadec je s svojo zmožnostjo zbujal isto vprašanje. Kamorkoli se je ozrlo oko, povsod je videlo le vesele obraze, ki so pravili s ponosom: Glejte jih, naše Sokole, naše viteze. Oni oa so telovadili naprej, mirno in uzorno, kakor se spodobi zmagovalcem. Vsak v vrsti je bil na svojem mestu, vsak je dokazal, da so izbrali slovenski Sokoli vredne bojevnike za slavo slovenskega imena. Zato ne moremo ocenjevati posameznih telovadcev. Vsem, brez izjeme gre naša hvala in zahvala. | Vedno čuiemo žalostne glase, kaj bo-. mo mi, mi mali, majčkeni slovenski narod, pa bi gledali v nedeljo ta majčkeni fiarod, j kaj vse premore, kaka sila je ^nTfenj in t nikdar ne bi več omenjali maloštevibrosti , drugače ko v zvezi s.poklonom na.|afod. j Nismo narod, Čegar ime je znano po svetu, ali da postane znano in slavno, za to po-, skrbe naši Sokoli. Počasi stopamo v krog t narodov tu pa tam se pririne včasih po-j sameznik, čegar znanje erovori o sili na-j šega naroda, slovenski Sokoli na skrbe, da gre naše prodiranje vedno silneje, da je , vedno večji lesk na slovenskem imenu. Zato slava jim! Politični pregled. Deželnozborske volitve na Kranjskem. L. 1907. je zavladala na Kranjskem ».Slovenska ljudska stranka«, včeraj so izrekli volilci, da letnica 1913. ne pomeni še konca strahovlade S. L. S„ da pa pomeni začetek konca, S. L. S. je zmagala pri volitvah ali glasovi opozicije so narasli tako silno, da mora pri prihodnjih volitvah zmagati napredna stranka, če le malo pomnoži svoje delo med ljudstvom. Naj ne govore klerikalni listi, da govore liberalni žurnalisti vedno staro pesem o koncu S L. S., da pa vsakokratne številke postavijo na laž vse liberalne profoke. Številke in dejstva govore premočno. V Škofji Loki, kjer županuje klerikalec, so zgubili klerikalci večino, Bled ima proti-klerikalno večino, cele občine so odpadle in le nasilno stvorjeni volilni okraji so vzrok, da nima skoraj enako močna opozicija niti enega svojega zastopnika in da je »zmagala« S. L. S. —- Ali te zmage se ne vesele klerikalni voditelji, groza jih obhaja, ker volitve so pokazale, da je konec stnnke, ki nam ubija edino gledališče, ki nastopa proti C. M. D., ki deluje proti sokolstvu, ki nam je že toliko narodno škodovala. Zato pozdravljamo volitve, ker se bliža konec klerikalizma na Slovenskem. V pondeljek je volila splošna kurija. Razven v Ljubljani, kjer so ožje volitve je povsod zmagala slovenska ljudska stranka. Glasovi opozicije so ogromno narasli. Natančen izid volitev je znan le iz Ljub-!:ane. Od 5746 oddanih glasov je dobil na-rodno-naoredni kandidat Josin Turk 26R4 glasov, kandidat S. L. S. Ivan Kregar 1526, socialist Etbin Kristan 842 in Nemec Brand 444 glasov. Praznih glasovnic ie bilo 172, neveljavnih 62, 16 glasov so dobili razni drugi. Hrvatska ustava zonet v veljavi. — Poročali smo že, da poteče z novim letom finančna nagodba med Ogrsko in Hrvatsko in' da jo more podaljšati le sabor. Vsled tega se je gospodom v Budimpešti nakrat zbudil smisel za ustavnost in vsled teea je končan komisariat na Hrvaškem. Včerai je prišel novoimenovani ban baron Tvan Skerlecz na Duna} m je bil danes od cesaria zaprisežen. Saborske volitve so razpisane za 16. t. m., ožje volitve na dan 17. decembra. 27. t. m. ima sabor že svojo prvo sejo -^ Na Hrvaškem vlada torej zopet ustavno življenje, seveda preneha to živlienie takoj, kakor hitro ne bodo Hrvati leno poslušni iti ubogali Madžare. Potem bodo pa gospodje panamisti v Bu-rlimnešti takoj zopet poslali v Zagreb novega Čuvaja. I Darovi. Nad 1*5 m dolge lase ima v Mirnu gospa Franja Tomšičeva, trgovčeva žena. Videti to redkost je napotilo rodoljubno omizje v gostilni g.a Jos. Marušiča, da je zložilo 5 K v prid podružnice sv. Cirila in Metoda. Darovali so po 1 K gg.: Vuk Henrik, Vuk Ivan. Marušič Josip, Tomšič Ivan in Edvard Praprotnik. Domače vesti. 65 let cesar. — Danes obhajamo redek jubilej, poteklo je 65 let, odkar je zasedel naš cesar avstro-ogrski prestol. Dolga doba je ta, ni ga kmalu v zgodovini vladarja s tako dolgim vladanjem. Deželni odbor je razposlal na županstva oklic, naj se ta obletnica primerno proslavi; v Gorici je bilo sinoči par hiš raz-, svetljenih, tudi deželni odbor, Mont, škofija, nekaj hiš na Korsu in razobešenib je nekaj zastav po javnih in privatnih poslopjih. Šole so danes proste poduka. Sinoči je svirala po mestu mestna godba, spremljana od mnogoštevilne množice. Čakali so potem Še na vojaško, katere pa ni bilo. — 65-Ietnica baš z vrnitvijo ustavnih razmer Hrvatski, to je lepo obiležje k današnjemu izrednemu dnevu! • Spomenik ponesrečenemu aviatiku, nadporočniku Petroviču, so odkrili včeraj na aviatičnem vežbališču na Velikih Ro-fah. Petrovič se je ubil lani 4. nov. Pri odkritju spomenika, ki stoji med dvema hangarjema, visok skoro 3 m, so bili navzoči razni vojaški in civilni dostojanstveniki. General Scotti je imel primeren nagovor. Na spomeniku, kateri je izdelal domačin Anton Bitežnik, je nemški napis:' v spomin nadporočnika Arlstida pl. Petrovi- ča. V času odkritja je bil spomenik obdan v kvadratu od aeroplanov. Navzoč je bil tudi poveljnik tretjega zbora Leithner. Položenih je bilo pred spomenik obilo vencev, med temi tudi od strani mesta Gorice. Umrl je včeraj Metodekdr. Oz-v a Id o v. Vlekla ga je pač velika ljubezen za svojo sestrico, ki se mu je pred kratkim izneverila; in zato se ni mogel ozirati na iskrene želfe svojih starišev. Trg sv. Andreja v Gorici. — Včeraj se je vršil trg sv. Andreja. Živahno je bilo po ulicah, posebno na Travniku ob stojnicah, kjer so prodajali razno blago po »nizki ceni« in »najboljše vrste«, v/koii »komedij* tam doli na starem pokopališču je bilo dosti veselja za mladino. Običajno piskanje po vseh ulicah, prav prijetno za ušesa, mandolat v vsakem žepu, otročarije, sladkarije. Gostilne polne; po mizah teče vino in se valjajo ostanki »pičulata». Mestnih ljudi popoldne vse polno po Travniku in ulicah, razne pisarne zaprte, šole zaprte. Ljudi z dežele sicer obilo (v primeri s sejmom pred 15 leti pa komaj tretjina), prav obilo takih, ki so prodajali zijala po Gorici in tratili denar. Sploh se je včerai zapravilo in zapilo po nepotrebi le preveč denarja. Če bi bilo mogoče sešteti, bi se pokazala velikanska svota, po nepotrebi zapravljena. Komedij je leto za letom manj in še tiste mile italijanske pevke izžetih lic, ki trgajo gostom po gostilnah ušesa, so letos izostale. Pač ni več nekdanjega trga sv. Andreja in ni več velikega zaslužka kakor je bil nekoč. Na trg so prišli tudi nevarni ljudje in kakor smo culi, so neznani tatovi rezali žepe in na ta način odnesli dvema kmetoma precej bankovcev. — Vreme včeraj je bilo krasno. Nova vojaška bolnišnica v Gorici, o kateri smo že ob drugi priliki poročali in v kateri se že. nekaj časa nahajajo vojaki, je bila danes na slovesen način blagoslovljena ob navzočnosti deželnih, vojaških in drugih dostojanstvenikov. Bolnišnica se nahaia ob ulicah A. Ristori, Cipriani, glavni dohod je s nrve imenovane ulice, ki veže zavod s Tržaško ulico. Poslopja so modernim zahtevam primerno.zgrajena in urejena. Stala je bolnišnica okoli 380.000 K; vojaštvo plačuie okoli 20.000 K na leto; zaveza traje 25 let. Izredni občni zbor Dijaške kuhinje v Gorici ho jutri, v sredo, zvečer ob & uri. Dnevni .red: Nadomestne volitve in slučajnosti. Prosimo obilne udeležbe. Laški učitelji so imeli v Gorici zborovanje, na katerem so zahtevali: doba službe 35 let, plača jednaka plači štirih zadnjih činovnih razredov državnih uradnikov, povišanje stanarine, 6 kvinkvenij po 300 K za ljudske šole, 400 za meščanske; učiteljice so jednake učiteljem; pokojnina od 5 let službe dalje. Laški liberalni in klerikalni poslanci sojm* obljubili svojo pomoč. Ko bo sklican dežela* zboR, skličeio laški učitelji veliko zborovanje. Za barona Levetzova se je izdajal v Gorici neki mladič in posrečilo se mu je bilo celo, da je smel jemati pisma na pošti na ime barona Levetzova došla. Pravi baron se je čudil, cla ni dobil že par dni nobene pošiljatve. na kar so tička ujeli i'! ga spravili na varno. Pri raznih trgovcih je znal izvabiti obleke, uniforme, vdobiu so pri njem revolverje, puške itd. Iz nisem le razvidno, da se je izdajal tudi n\ Riedlingeria ali Majerja. V zapor« je rekel, da se imermje Evgen Armič, da je 2* let star in doma z Bleda. V zaporu se je hotel obesiti pa mu je to preprečil čuvaj; prihitel je zdravnik, ki je Ariniču dal potrebno pomoč, da je izven nevarnosti za življenje. Mesto železniškega zdravnika. -Pri c. kr. ravnateljstvu državne železnice v Trstu se odda s L januarjem 1914 eno mesto železniškega zdravnika za sanitetni okraj Pufj L letnim honorarjem w> K 700 ter voznim pavšalom letnih K 60. Podrobni podatki so vsebinjeni v list« »Osservatore Trie&tlno« od i. decembra 1913. r »Goriška Slovenska Mladina« naznanja, da se prihodnjo nedeljo 7. t. m, plesna vaja ne bo vršila pač pa na praznik v ponedeljek dne 8. decembra v dvorani hotela »Zlati Jelen« po že objavljenem vsporedu in sicer od 2 in pol do 3 popoldne učenje navadnih plesov za gospodične začetnice, od 3.-3 in pol za gospode začetnike, od 3 in pol do 4 vadba sestavljenih plesov za začetnice in začet- nike. Od 4.^a,miče/_^ Doma^v ulico sv. je. Pri prihodnji plesni vaji se bodevaculo |*fvana št. 7 prvo nadstropje in posluje vse štiri like »Češke Besede«. V najkrajšem se prične z učenjem novitetnih plesov. Odbor. domlrski samostan« je očarala popolnoma obiskovalce tega kinogledišča. Vodstvo »Central Bio« si je nabavilo za danes in naslednje dni velikanski film »Rihard Wagner«, ki se je prednašal na Dunaju v mornariškem gledališču nad 200 večerov zaporedoma z najboljšim vspehom. Posebno veličastno pa bode prednašanje tega filma pri jutrajšnjih predstavah ob 6. in 8. uri, kajti vršili se bodeti s spremljevan-jem vojaškega orkestra, ki bo prednašal izključno Wagnerjeve skladbe. Zamenjena pelerina. — Nekdo je sinoči zamenjal svojo pelerino v točami »pri jelenu«. Zglasi naj se tamkaj, kjer dobi svojo. in sicer drugi in osmi Šopek. Večer zaključijo Stanko Pirnatove slovenske narodne pesmi: Delaj, dekle pušeljc. Cene za »Večer narodnih pesmi,« kf se vrši v sredo, 17. t. in. so te: Fotelji po 2.50 K, sedeži od prve do četrte vrste 1.50 K, ostali sedeži po t krono. Stojišča po 60 vir-narjev, dijaki, vojaki in člani pevskih društev plačajo 40 vinarjev. Knjižnica »Narodne Prosvete« se ie prv vsako sredo od 6.-7. zvečer in vsako nedeljo od 10.—12. dopoldne. Vse one pa. ki še niso vrnili knjig, pa bi jih po knjižnic- Central Bio, Poljska Iegenda»»$Ln%J..ne'hi redu že morali, prosimo, da store to čimpreje že z ozi.otn na druge obiskovalce knjižnice. Goriški Slovenci pa naj le pridno segajo po knjigah, saj so knjige podlaga naobrazbe, ki je temelj boljšega gmotnega stanja. Knjižnica »Narodne Prosvete« ima pa tudi toliko knjig, da lahko zadosti vsakemu. Pristopajte k »Narodni Prosveti«! Narodna obramba. Ciril Metodove podružnice prispevale so leta 1912 71.157 K 08 a letos, v času od 1. januarja do inkl. 5. novembra 1913. 47.279 K 57. Da ne bodemo nazadovali tudi v tem letu, nabrati moramo torej do konca tega leta še 23.877 K 51. Podružnice! Nabirajte marljivo članarino in darila! Pošiljajte prispevke vodstveni blagajni! Prosveta. Predavanje prof. dr. Grošlja. — V soboto je bil zopet napolnjen »Trgovski dom«, ko so prišli Goricam poslušat predavanje našega slovenskega Bolscheja. Počim je nam govoril preteklo soboto prof. Seidl o intimnem alpskem rastlinstvu, si je izbral prof. . Gregorčič: ! »Veseli pastir«, deklamacija. 7. Ruska narodna: Rudeči sarafan«, prizor s petjem. 8. Ipavec: »Kje so moje rožice«, zbor s sprem. 9. Gregorčič; »Zimski dan«, deklamacija. 10. Ipavec: »Predice«, prizor s petjem. 11. Gregorčič: »Naš narodni dom«, deklamacija. 12. ***: »Tožba po materi«, prizor s petjem.* 13. Ipavec: »Na ledu«, zbor s sprem. 14. ***: »Vprašanje solnčecu«, prizor s petjem. 15. Vidic: »Sv. Miklavž« igra v dveh dejanjih. Začetek ob 3. uri in nol popoldne. Vstopnina 40 vin. za osebo. Ker se ves dobiček uporabi za Šolske potrebščine revnhn otrokom, se preplačila hvaležno sprejemajo. K polni udeležbi vabi mladina. Iz goriške okolice. Iz Ozeljana. — V nedeljo se je vršil v Ozeljanu sestanek -Slov. pol. društva« ob veliki udeležbi. Dr. Gabrščck je pojasnil gospodarski položaj države in dežele, pozival je navzoče, naj se strnejo v trdno organizacijo in sicer to potom društva. Odvetniški kandidat R. Faningcr je razložil pomen in namene društva, njegovo moč in dosedanje uspehe, na katere je društvo lahko ponosno. Oglasili so se k besedi tudi drugi govorniki, ki so povdarjali razne potrebe občine Ozeljan. G. Franc Spaca-pan je priporočal cestno vejo, ki bi se odcepila od glavne cestne veje. ki ima vezati trnovski gozd s Šempasom. Naglašalo se je nuino potrebo brzoiava ali telefona, ker ima krai dobre kupčijske zveze in mora plačevati previsoke pristojbine za brzoja-ve. G. župan Špacapan ie prosil in intervencijo radi podpore od strani vlade in dežele za zgradbo vodovoda, katerega občina nujno poirebule. Ob trnovskem pod-ročiu izvirajo povsod studenci in v vse vasi bi se dalo napeljati dobro pitno vodo. kar se bo moralo zgoditi, če se spelje voda iz Hublin preko Dornberga in Prvačine.: Pristopilo je precei članov k političnemu društvu, mnogo jih Še pristopi. Iz kanalskega okraia. Anhovo. — 5. februvarija t. 1. }e stekla doba našemu starešinstvu. Županstvo je sicer razpoložilo 17. februvarija imenike, ker so bili pa ti zelo pomanjkljivi, smo podali pravočasno proti nj. ugovor na slav. glavarstvo v Gorici. Rešitve še sedaj nimamo, čeravno smo pospešili na glavarstvu rešitev osebno najmanj desetkrat. Zatrdilo se nam -je na glavarstvu, da se naš ugovor ugodno reši in sicer v najkrajšem času z razpolovitvijo novih volilnih imenikov, katerih pa še sedaj zaman čakamo. Zdaj smo davkoplačevalci doma vsi, imamo precej časa, čas bi bil, da bi se toraj sedaj v zimskem času izvršile volitve. Slavno glavarstvo v Gorici prosimo v tej zadevi pomoči, da se zadosti zakonu, ki ni nič drugega, kakor ljudska volja. Več podpisov. Književnost Prejeli smo: Jos. SpHliuann: Junaštvo in zvestoba, zgodovinski roman iz časov francoske revolucije. Založilo »Katoliško tiskovno društvo« v Gorici. Cena? Fran Milčinski: Kjer ljubezen tam Bog. Igra v enem dejanju. Založil L. Sclnventner v Ljubljani 1913. Cena 50 vin. s Fran Milčinski: Volkašin. Roparska pravljica v enem dejanju7*"2aloziJ L. Sclnventner v Ljubljani 1913. Cena 80 vinarjev. Človeško telo. Mali anatomični at-lant. 12 kromolitografij s slovensko nomenklaturo človeških organov. Tzdal in založi! L. Sclnventner v Ljubljani 1913. Cena 1'50 K. »Matica Slovenska« izda za 1. 1913. sledeče knjige: 1. Zabavna knjižnica. (Izviren roman) Podlimbarskega: Gospodin Franjo. 2. Anton Funtek: Tekma. (Drama, ki se ie z lepim usnehom igrala v Ljubljani h v Zagrebu). 3. Štrekelj-Glonar: Slovenske narodne pesmi, 15. snopič. 4. Srbo-hrvatske narodne pesmi (o Kosovem, Kraljeviču Marku itd.) v uredništvu prof. dr. Branka Drechsleria. (Knjicra bo imela obširen uvod o motivih jugoslovanskega narodnega pesništva ter stvaren ter jezikoven tolmač. Dodana bo praktična slovnica srbohrvatskega jezika za Slovence). 5. Mencinger: Izbrani snisi, II. zv. 6. Dr. Šlebinger: Slovenska Bihliocrrafiia (zad-niifi 6 let). Vse knjige bodo obsegale preko 70 tiskanih nol. torei kakih ?fl pol več nefo bmi. S tem bogatim knjižnim darom hoče Matica praznovati svojo letošnjo petdesetletnico: obenem se nadeja, da ji o«taneio zvesti ne samo dosedanji njeni člani, nnuvik da ji ob tei priliki pristopijo še novi. Poročamo obenem, da izda »Mati™ Brv.« za I. 1913. med drugim »Tzbor Aškerčevih pesmi« (s filozofskim uvodom nraf. dr. Bazale) in veliko zgodovino hrvatske literature. Sokolski vestnik. Miklavžev večer. — Opozarjamo vse stariše, da priredi »Sokol« v Gorici v soboto ob petih popoldne v. Trgovskem domu za otroke poseben Miklavžev večer. Darila za ta Miklavžev večer se sprejemajo v soboto od 1. popoldne naprej. Na vsakem darilu mora biti narodni kolek. Vsi stariši, ki radi razveselc svoje otroke pridejo na ta večer. Miklavžev večer »Sokola« v Gorici se vrši v nedeljo ob 8. zvečer v Trgovskem domu. Na programu so najrazno-v-stnejše točke, ki zadovolie vsakega. Omenjamo le albanski muzej, ples, telovadbo, komičen nastop itd. Zabave ni konca. Zato v nedeljo vsi v Trgovski dom. kor smo izvedeli od podjetnika samega, bode omenjena razstava slav. občinstvu prosto na ogled skozi cel mesec december. Za prihodnjo nedeljo bode razstava izdatno razširjena s tem, da se razširijo novi oddelki podjetja, Vsak obiskovalec razstave dobi listek, ki ma služi za prost vstop v kinematograf Central Bio. Listki, ki so bili razdeljeni v nedeljo, so porabni za kinematografsko predstavo v soboto dne 6. t. m. od 3.-6. ure. Tračnice in železje na prodaj. C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Trstu proda potom javnega razpisa okoli 500 ton starih, nerabnih tračnic in okoli 540 ton posamezno nad in pod 1 kg težkega želez-ja, starih nerabnih ogibnih sestavin itd. I Vložni rok 15. decembra 1913. Podrobni podatki so razvidni iz listov :Wiener Zeitung, Osservatore Triestino, Laibacher Zeituug in Avvisatore Dalmato.« Delno razveljavljenje razglasa o na-kladilnih rokih. — Pozivno na svoječasni razglas, s katerim so se znižali z veljavnostjo od 20. oktobra 1913 do preklica na vseh progah c. kr. državnih železnic, Iz-vzemši dalmatinske proge in tržaška od-pravništva po tarifi nakladalnih roki za blago, ki se pošilja v odprtih vozeh kot vozna naklada in sicer: mineralično oglje, koks, repa, pesa, pesni odrezki. krompir, rude, kamenje neobdelani, apnenci, gramoz, pesek, opeka in drva na šestdnevnih ur, se razveljavi vsled odloka c. kr. železniškega ministrstva od 11. novembra t. I štev. 42. 174/t6a gornja odredba glede sfedečesra blaga: repa. pesa. pesni odrezki. kromnir. rude. kamena neobdelani, apnenci, gramoz, pesek, oneka in drva s 15. novembrom 1913 in ostane tedai do preklica v veliavi le erlede mineralničnega ogHa in koška. To delno razveljavljenje velja tudi za dovlačne železnice. Razne vesti. Stavka voznikov je pričela včeraj v Trstu pri Splošni delniški transportni družbi. Stavka okoli 300 voznikov, ker se družba ne drži pogodbe z vozniki. Samomori na Dunaju. — Dne 30. pr. m. in včeraj je bilo na Dunaju. 13 samomorov in poskusov samomorov. Neki 64-letni učitelj se je obesil, neki šofer ustrelil, neka gospodična se je zastrupila itd., skratka 13 oseb si je hotelo vzeti oziroma vzelo življenje. (Dalje na četrti strani.) Gospodarske vesti. Razstava v trgovini J. Medved v Gorici. — Tukajšnji podjetnik g. J. Medved priredil je preteklo nedeljo v svojih velikanskih prostorih razstavo, ki je obstojala iz blaga, ki ga ima v zalogi omenjeno podjetje. Na razstavi smo imeli priliko videti velikansko izbero oblačilnega blaga tako za gospode, gospe in nedorasle. Cene, ki so bile razvidne na različnih oblekah, so pričale, da nudi podjetje tudi v sedanjem težkem denarnem času nabaviti si oblačilo za primerno malo denarja. Ka- V 8 dneh kros sveta ZAHVALA. Globoko ginjena izreka podpisana najtoplejšo zahvalo vsem onim osebam, ki bo na katerikoli način pripomogle k temu, da se je pogreb' oboževane in ljubljene hčere, sestre, tete Mariie Fait zvršil na tako slovesen način in spomin nanjo tako počastil. Še posebna zahvala gre vsem zastopanim korporacijam, raznim od]ion:m osebnostim, vsemu mnogobrojnemu slavnemu občinstvu ter dekhcnemu pevskemu zboru iz -Malega doma , pod vodstvom g. Šabeča, voditelja na gori omenjenem zavodu in koneeno vsem preblagim dprovalcem prekrasnih vencev. GORICA, dne 1. decembra 1013. Druiina Fajt. za PALMA FRITZ KAUTSGHUK. VI, dan. V deželi peska — tam v Sahari Si pete nihče več ne kvaii. Brzojav Iz Kaira: ij Podpetnik PALMA nosi tam Arabec vsak i i O tem prepričaš se iahko na vsak korak. : ^Kiub slovenskih tehnikov v Pragi« je na¦syo«era rednem občnem zboru dne 7. novembra t. I. izvolil ža zimski semester 1913.-14. v odbor sledeče Člane: Predsednik; Žerjav Jože, cand. ing.; pod-preds.: Ciaffarin Fran, cand. kult.; tajnik: Sirk Jože, stud. ing.; blagajnik: Abram Edvard, candv kult.; knjižničar: Cej Ciril, cand. stroj.;,preglednika: Pajer Hinko, cand. elektr.; Perko Ignac, cand. ing. Akadetnično društvo slovenskih teh* nikov rta Dunaju naznanja, da je bil izvoljen za poslovno dobo 1913/14 sledeči upravni odbor: Predsednik: cand. ing. Dimnik Stanko; podpredsednik: stud. ing. Vončina Zdravko; I. tajnik: stud. med. Likar Boleslav; blagajnik: stud. ing. Šinkovec Miroslav; knjižničar: stud. arch. nav. Sancin Ernest; gospodar: stud. ing. Ma-% gusar Ivan. Pregledniki: cand. ing. Stibil Leopold, stud. ing. Majerle Anton, stud. ing. Zarn Joža. Zopet zgubljena postojanka Italijanov v Dalmaciji. — Čiščenje avstrijskega pri-morja od italijanstva lepo napreduje. Pri zadnjih volitvah v odvetniško zbornico v ZadrU so propadli italijanski kandidat? in so bili izvoljeni srbski in hrvaški odvetniki. Ne bo dolgo, ko pade tudi Zader in Dalmacija bo čisto očiščena. Odkod izhajajo Indijanci? — Vprašanje, ali so Indijanci čisto svoj narod aH so se pa le naselili iz Azije v Ameriko je že staro, vendar dolgo ni prišlo do razjasnitve. Sedaj pa je prepotoval ameriški učenjak Aleš Hrdlička Spodnjo Sibirijo in preiskal vsa najstarejša grobišča, tako-zvane kurgane. Na podlagi svojih raziskovanj je prišel do zaključka, da so Indijanci sorodni mongolskim nahodom, ki prebivajo v Spodnji Sibiriji. To podmeno so pozneje potrdile še nove izkopnine, ki jasno govore, da so se izselili Tndijanci iz Spodnje Sibirije v Ameriko. Tz izkopanih predmetov se vidi. da se je izvršila preselitev še v času, ko ljudje še niso znali prevrtati kamna. Ker se je pa preselitev izvršila že tako dolgo, so postali Indijanci vsled upliva ar.ierikanskih podnebnih razmer čisto svoja rasa, ki je izgubila vse bistvene znake mongolskih plemen. Mk !n fadijatelj Ivsn K«vilč t Oorid. TUra: »Oo-Ota Tiskarna* A. Oabti&k (odgov. |. FabilEi. Zalaga: Dntiba ta fadajtnje Ihtav >So!ac ta »Primorec. Mali oglasi. 9*iffcgltM itne 60 Tin. Ako Je oglu •bMbflJit u nfua u mio besedo 3 tU. ¦»JprtfraTMiie fuerlrutfa u trgovce In obrtnike. KaBko ta maj** frgoTevr fia obrtnScor t Gortel, katadk «a daWi to mIo t maatoi nihSa «• potna, ku aikfa* «• feHMiraio. Skoda nI majhna. in v Št. Petru pri Gorici, tik postaje >u vipavske železnice hiša s pol njive zemlje, pripravna za vsako obrt. Nadalje se proda na Volčfidragi kmečka hiša s zemljiščem in vinogradom ali brez. — Poizve se pri Andreja Uršiču, na Volčjidragi. Stalni krajevni agenti zmožni nemščine se sprejemajo ali pa nastavijo s stalno plačo za prodajanje dovoljenih srečk v Avstro-Ogrskl Ponudbe pod •JferkuV Brno, Veagasse 20. 343-1 lilijo* itllecoato njilo al trrtke BetcmM & Gt, Tetoebt* n» Hii 7 -j. -_r f-----~r- : —""»M. mirodilnicah in tw»Tinah s parfumi. Ravno tako izkušen« je Milina krema „Kanera*f ki obrani damam eadoTito nefne roke. Debiva se t tubah po .70 vin, *—-* ^ bkW* Sidro-Thymol-ma2ilo^2l a^itit lnbko poSkodbo (rano), ntiaceljana rane In^H ~W opeklino. Doka K -SO. ^ ^Sidro-Liniment. SSSiN Nadomestilo za 8ldro-Paln-Expetler. 1 i Bolaslneoti4iu]ocemaiilo ta prebujenje, reumaUiott A * trganja po udih, itd. ^1 Steklenica K -.80. \M. 2.-. ^j* \ Sidro-AlbuminaMelezna-tinKtura Za mttlokrvnott in bledico. Steklenica K 1.40. Dobi ae akoro v vsaki apoteki ali pa direktno 3r. BicMer-jMi apoteki „pri zlatem levo" Praga I. Elizabethstrasse 5. -------- ODLIKOVANO -—- MIZARSTVO : z električnim mehaničnim obrafčm : ANT. CERNIGOJ Gorica, Tržaška cesta št. 18. Izdeluje: vsa stavbena dela, okna, vrata, podove. - - - -Zaloga pohištva omare, mize, postelje, stolice, okvirje, blazine in šnste. « -.....- - Zaloga: Stragarskih in rez-barskih izdelkov. ------ Ugodna prilika za Božič velika izb6r. Obleke za gospode, gospe in otroke. Pelerine in gumijevi pkšei. Športne jopice, gamaše in mnogo drugih predmetov po zelo nizkih cenah Iv. Felberbaum Gorica - Corso Jos. Verdi H. vls-a-vis izvoznega trga. Gorica Glavna zaloga Palma podpetnikov PALM/? 'TW% k Gorica, RaštelJ 3. |gf f Zaloga usnja Enel&O starta TRST, Via S. Nicold štev- 2 Tehnični biro ureditev kompletnih Industrijskih .. fc _ naprav vseh vrst in električne lučii ¦^'JP**sl| in moči. '''"'^J^-'*}./'*'"" '^''* .."'^V-' •"-*? -'•'? '<• Glavno zastopstvo draždanske tovarne motorjsv na plin prej Moric Hille v Dresden. Najstarejša tovarna motorjev na nafto, sesalni plin, benzin, benzol in plin. Nad 10.000 motorjev v obratu. Izredna odlikovanja. Stroji za izdelovanje Opeke, vseh vrst za ročni in parni obrat. Raznovrstni stroji za obdelovanje lesa od tvrdke Adolf Aldinger v ObertHrkheim pri Stnttgartn. Universalni strugalni stroji okrogle žage, vrtalniki in izjedači (Frasmaschinen), razni brusilni stroji. Kompletne oprave za mizarske delavnice. Stroji za obdelovanje kovin, kovaške mize, vrtalni stroji, izjedači itd. Proračuni, ponudbe in tehnične informacije gratis in franko. ^Goriška ljudska posojilnica1' vpisana zadruga z omejenim jamstvom. (V lastni Silil, Sosposka ulic« it. 7, 1. na d str.) — TaUfo« it. 7«. 8a8on peltie hranilnice Ite?. 837.815. T Na občnem zboru dne 27. aprila 1913. Me je določilo: Hranilna vlog« se obrestujejo po 5% Stalne večje vloge z enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Hranilne vloge se sprejemalo od vsakogar. Vlagateljem so na razpolago hišni hranilniki. Z zvišanjem obresti hranilnih vlog vsled splošnega podraženja denarja, zvišati so se morale sorazmerno tndi dosedanje 5 V« oz. 6% obresti od posojil. Slavni deleži se obrestujejo koncem leta 1912. s 6%. ..„„ StfB,# 31* d*c-1912 * Zadružnikov 1822 s deleži v znesku 57.012 kron. — Hranilne vloge: 1,022.156 05. — Posojila: ŽŽHSfc -Reservni zaklad: 125.23536. ~ Lastno premoženje: oo3-926.76. Kupujte samo dvokolesa „figrlce" in „Mfena", ki so najboljši francoski sistem in flajtrpežnejle vrste bodisi za navadno rabo ali za dirke, Šivalni stroji Original VltfDlIa so najprak-__ tičnejši za vsako hišo. Isti služijo za vsako-vrstno^i^njeln^ltikonje" (veYenje)T SuToj teče brezšumno in je"|ako trpežen, Puške, samokrese, slamoreznice in vse v to stroko spadajoče predmete se dobi po tovarniški ceni pri tvrdki Kerševani & Či GORICA, h Stilnem trga tt. 9. GORICA. Razglas. S prosincem 1914-. se odda zalaganje goriške posadke z mesom in drugimi živili za celo leto. Trgovci, kateri reflektirajo na tako zalaganje, naj pošljejo svoje pismene ponudbe do 10. decembra 1.1. na naslov: „GARNISONSMENAGE, Gorica vojašnica na Travniku". Na zakasnele ponudbe se ne ozira. Ustmena pojasnila se dobivajo na istem naslovu. ?,7s-t Kemična tvornica Traiskirchen pri Unnaja LIEBLEIIV & O.o Cementna malta, boton, apnona. malta /aapravi neprodorno za vo4o samo STEARIT {6hV. zavarovano). Najidoalnejšo sredstvo za' oiiufienje vseh vrst ' in za zadržan;/^ talft« vlažnosti. nepremočljiue fasade z aptieit® malto. Malta zmešana s Stenrkottt imh W—.100& vežjo trdnost kakor druge primesi. (Uradna preizktišeno). KJin» prodajo in zastopstvo : F. P. Vitlic & Komp. — Ljubljnna. ..... -i,.,:. '.::.....,.......¦',„.-.......-,.1....,.,.;..... i.....,,.,„i,, „ NaroCaitt: se na f9SoLll in tt" Primorca « n CROATIA*' zavarovalna zadruga v Zagrebu edini domači zavarovalni zavod. - Ustanovljena leta 1884. Pontfala v Zagreb« v lastni hiši, vogal UCIIII ulG Marovske in Proradovičove ulice. Podružnica v TRSTU, Via del Lavatoio štev. 1. II. nadstropje. Telefon St.2594. Glavna zastopstva: Ljubljana, Novisad, Osjek, Reka in Sarajevo. Zadruga sprejema pod ugodnimi pogoji zavarovanja sledeče vrste: !. Na življenje: 1, Zavarovanje glavnic za slučaj doživljonja in smrti; 2, zavarovanje dote; 3, zavarovanje življenske rento. II. Proti škodi po požaru: 1. Zavarovanje zgradb (hiš, gospodarskih poslopij, tovarn). 2. Zavarovanje premičnin (pohištva, proda-jalniškoga blaga, gospodarskih strojev, blaga itd. 8. Zavarovanje poljskih pridelkov (žita sena itd. III, Zavarovanje steklenih šip. Zadružno iniotje vseh oddelkov znala K 3,013.332'tfti Dohodek letno premije s pristojbinami „ l,48(>.*J'J7-56 Izplačane odškodnine...... . „ 5,624.102-9*» Sposobni posredovalci in akvizitorji se sprejmejo pod ugodnimi pogoji. Natančneje informacije daje Podružnica »Croatiae« Trst, Via del Lavatoio št. 1, II. nadstr. in glavno zastopstvo „Croatiae" v Ljubljani (tvrdka Kmet & Slivar). Zastopnika za Goriško s sedežem v Gorici: OH! I ft^UCDT v,a Bertolinl It. 20 (t lastni , UlLUVtni i hiši). - Telefon It. 221. in FRANC PERKO,Vla aoU^crla Aflrarla|