Leto um, st. 79 PoHnh« pltf— » «o«whi - PW PttpMto Em »6««» Preis • Ceni G t Uredništvo U oprava i LJubljana Kopitarjeva 1 Telefon 11-61-28 M. Mesečna naročnina (2 tli. — Cek. rsA. Ljubljana 10.650 u naročnino la 10.894 u tnserate. Izključno »a •topatvo ta oglase I* Italije ln tnoiomatvai DPI B, A. MIlana B< IB« SLOVENEC APRIL - 1945 8 NEDELJA DerWehrmachtbericht im heutigen »Jutro« Silni nemški protisunki na zahodu Močne sovjetske sile so bile zaustavljene južno in zahodno od Dunaja — Poostrena borba za Konigsberg — Izjalovili so se angleški napadi pri Lingenu in Rheinu — Ojačcn pritisk ob Weseri — Med Heilbronnom in Ettlingenom je bil zapahnjen sovražni vdor. Fiihrerjev glavni stan, 7. aprila. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: Na nemško-madžarsk ejn obmejnem področju bo sunili naši oddelki med Muro in zgornjim tekom reke Rabe v zaledje neke sovraine bojne skupine. V žarišču bojev juino in zahodno od D n n a ja so bile močne sovraine sile zaustavljene po začetnem napredovanju. Številni boljševiški napadi so bili odbiti ob N o r a v i in ob jugozahodnih obronkih Belih Karpatov. Z bojišča med zahodnimi B e s k i d i in Stettinskim Haltom javljajo le e bojnem delovanju krajevnega pomena. Ob Daniiškem zalivu je oddelkom devete zaščitne divizije kakor tudi edinicam vojno mornarice in pionirskega pristajalnega odreda Henke i odličnim posegom kljub močnemu sovražnemu ognju uspelo, da so vse ranjence in za borbo sposobno orožje prepeljali v Oxhiifter Kampe na P u t z i g e r N e h -t u n g. V zahodni nižini V i s 1 e so bili odbiti krajevni sovjetski ntpadi razen enega vdora. Pred trdnjavo KSnigsberg so napadi proti južnemu in severnemu boji* frcu narasli v silovitosti. Ob žilavem odporu naših posadk pa so 6e izjalovili _ v hudih bojih. Nekaj vdorov smo zapahnili s protisunki. V severni Nizozemski so bili sovražni oddelki v ogorčenih bojih zaustavljeni pri C o e v o r d e n u. N« bojnih odsekih pri Lingenu in Rhelneju pa so se izjalovili angleški napadi pod krvavimi izgubami. Severno od jezera D ii m m e r so bile sovražne oklepniške osti zaustavljene pri K o r n a u. Pritisk ob Weseri se je ojačil. Naši protinapadi so pri Stolzenau zožili neko predmostje. Sovraine sile. ki so južno od H a m e 1 n a prekoračile reko- prodirajo proti vzhoda. Zahodno od W e s e r e je sovražnik naprej prodrle zaščitnice potisnil iz kopališča Pvrmont in Hotgeismarja nazaj do We- s e,r e. Na severnem bojišču P o r u r j a je osredotočen topniški ogenj odbil neko sovražno oklepniško skupino, ki je poskušala suniti do Dortmunda. Tudi na področju pri Soestu in na obeh straneh W interberga, kakor tudi na odseku Sieg so bili Amerikanci zaustavljeni po izgubi številnih oklepnikov. Vzhodno od Miihlhausena v T h ii r i n g i j i so v teku ogorčeni boji. Medtem ko sta bila E i * e n a e h in Langensalza izgubljena, so izvedle naše čete številne napade iz gorskega masiva T h urinskega gozda proti sovražnim zvezam v zaledju. Sled R h o n o m in Karstadtom ob M a i n u so ameriške bojne skupine potisnile naše zaščitniee proti vzhodu. WUrzburška posadka je v severnem delu mesta kljubovala sovrainim napadom. Naše čete so na področju pri Marktbreitu v protisunkih onemogočile večje sovražno napredovanje ter ob reki J a g s t odbile krajevne napade. Med Heilbronnom, v katerem so vrše ogorčeni boji in Ettlingenom v B a d e n u so oklepniki in grenadirji v protinapadu zapahnili nek sovražni globlji vdor jugozahodno od Brettena ter pri tem uničili 23 oklepnikov in oklepniških ogleduiških voz. Po doslej dospelih poročilih w> naše čete včeraj na zahodu uničile 76 britanskih in ameriških oklepnikov in oklepniških ogledniških voz. V Italiji so bili ponovno odbiti napadi na Mont C.e n 1 s in ob 1 i g u r-s k i obali. Britancem na je po močnem posegu gradiva uspele osnovanje majhnega predmostja med jezerom Comac-c. h i o in Renom. To predmostje je bilo zapahnjeno. V severozahodni Dal m a ei j i pa trajajo ogorčeni obrambni boji. Ameriški bombniški oddelki so prileteli včeraj nad srednjenemško področje ter posebno zadeli stanovanjska področja Leipziga, Halleja in Gete. K bojem na zahodu in vzhodu Berlin, 7. aprila. Nemškim četam, ki so se borile v Turingiji, jo z žilavo obrambo njihovih oporišč uspelo, da so vezale močne sovražne sile ter s tem preprečile nadaljnje severnoameriško prodiranje proti vzhodu. Sovražnik, ki je bil s tem zaustavljen na sredini zahodnega bojišča, je ojačil svoj pritisk na obeh krilih. Severni odsek med rekama Ijssel in \Veser se je razvil v izrazito težišče. Medtem ko so nemški padalski lovci in grenadirji onemogočili vsako odločilno napredovanje sovražnika in so nemški oklepniški oddelki zahodno od reke Ems z odbitjem naprej prodrlih britanskih na-skakovalnih klinov vzpostavili staro glavna bojno črto ob cesti Rheine—Hengelo, so močne sovražne sile prodrle iz področja pri Osnabrilcku preko prekopa VVeser—Ems proti severovzhodu. Med zgornjim tekom reke Hunte in \Vesero, kjer je poskusil sovražnik pri Stolzenau zaman prestopiti reko, so se razvili težki oklepniški dvoboji. Nadaljnje sovražne sile pritiskajo nadalje južno proti odseku ob Weseri med Mindenom in Hamelom in iz doline reke Diemel proli zgornjemu teku reke Wesere. Tudi na teh odsekih bojj še trajajo. Na severnoameriške napade, izvedene proti nemškemu odpornemu področju med rekama Lippe in Sig so odgovorile nemške čete z mogočnimi protinapadi. Pri tem so vrgle ob severnem robu industrijskega področja sovražnika nazaj do reke Lippe ter ponovno vdrle v Hamm. Tukaj tudi dobro napreduje nemški napad na Sie-gen. Sovražnik pa je v zaščito svojega globokega boka južno od Fulde s številnimi oklepniškimi krdeli pritisnil proti odseku Sitm in reki Main na oboh stra- ♦ * ♦ Povelje ure Dr. Gobbels v najnovejšem članku v Hsfu »Das Reich« Berlin, 6. apr. Tečajna točka nemških vojnih prizadevanj do zadnje odločilne ure je v tem, da pod vsemi okoliščinami s |>osegom vseh narodnih sil preprečimo, da bi si zavezniki razdelili Nemčijo kot plen med seboj. Kajti drugače bi bili sovražniki Nemčije v stanju, da bi za kratek čas bili kos težki krizi, v kateri so, in ki jih bo nekega dne pri razvoju, ki bi ostal isti, ali pa ki bi ee še bolj razvij, udarila po glavi. To mnenje izraža minister dr. Gobbels v najnovejšem uvodnem članku tednika »Da Reich« Med drugim piše naslednje: Vsesplošna svetovna kriza, v kateri žrvimo, zavzema vedno bolj in bolj strah vzbujajoče oblike, toda ne le za nas, temveč tudi za ostalo Evropo im razumljivo tudi za sovražne države. Mnogo več kot polovica našega kontinenta je, kakor eo morali priznati tudi angleški in ameriški listi, tik pred smrtjo spričo lakote. Iz tega izhajajo daljnosežni politični sklepi, ki se zde, da 60 prikladni, da bi vrgli tabor naših sovražnikov v vedno večjo zmedo. Naši sovražniki morajo v kratkem času zmagati, če še sploh hočejo zmagati. Iz tega izvira njihovo stalno pozivanje nas, da končamo z borbo. To pa je en vzrok več, da ne poslušamo teh ciničnih zahtev. Vendar pa obstaja le en edini svetoven problem, v katerem 60 si bili naši sovražniki edini. Njihov spored se ujema le v eni točki, namreč, da je treba Nemčijo uničiti in nemški narod ugonobiti. Toda tudi v tem vprašanju predlagajo različne smeri in metode in vsak bi hotel drugemu iztrgati čim več plena iz rok. Nikče pa ne more trdibi, da je treba izvesti te peklenske nakane, pa da bo človeštvo srečno. Tukaj so povzdignili blaznost za vojni cilj in če |i dajo prost tek, potem, ne bo le naš narod, temveč ves svet pahnjen v strašno nesrečo. Ze zaradi tega pa eo tej blaanosti postavljene naravne meje, ki jdh moramo uvideti, da napravimo lz njih naše sklepe za vztrajno nadaljevanje boja za našo svobodo, človeštvo je sredi težke in tragične krize, toda zaradi tega človeštvo ne propade, ravno tako kakor ne bo naš narod propadel zaradi tega, ker mora obvladati usodo in smrtno nevarnost. Ta kriza poteka po svojih naravnih zakonih in ona lahko le pospeši nadaljnje trajanje vojne. Pokaže pa se popolno pomanjkanje zgodovinske presoje, če kdo preboja današnji položaj vojne izključno le po vojaških dogodkih. Ti dogodki imajo za odločitev sicer važen, toda ne odločujoč pomen. Poleg njih so še narodni, politični, socialni in gospodarski problemi, ki se javljajo vedno bolj glasno ln bodo nekega dne stopili v polni pojavi na piam. Naše oko mora veljati tudi iem, ker to zaslužijo danes bolj, kakor kadar teli. Najodličnejša vojna vrlina Je torej še vedno vztrajnost. Ce se je breme vojne enkrat odmaknilo od nas, potem se hočemo predati novim nalogam miru. Kakor dolgo pa počiva na naših ramenih, velja za nas le ena zapoved: z nemo zagrizenostjo kljubovati sovražnemu navalu, mu nuditi za vsako ceno ogorčen odpor in ne kolehati. Nas nista spremenila. niti sreča, niti nesreča. Mi smo ostali to, kar emo bili in bomo to tudi ostali, dokler nas ne kliče smrt: borci za večno nemško državo. Velesile in mali narodi Stockholm, 7. aprila. Na imperialni konferenci v Londonu je govoril general Smuts ter je v svojem govoru dal izraza skrbi, da hi se konferenca v San Franciscu lahko končala s fiasikoun. Za primer Vjmlovitve konference predvideva težko katastrofo. Izjavil je: »Mmo-go znakov obstaja, da ne vlada med zavezraiiiki oni duh, iki bi dovede! v San Franciscu do končno veljavne vamnosti; Smuts je nadalje tudi podčrtali, da ne bodo imeli v bodočnosti nobene besede oni mali narodt, ki se ne bodo pridružili velesilam ter jje izjavili, da so se male države v tej vojni izkazale kot brezmočni ofcroci. Če se ne bodo podredili« velesilami, bodo propadle Smuts je priporočal malim narodom odgovarjajoče »koncesije ter s tem javno priznal izdajo, ki jo bodo zavezmišike velesile v San Franciscu dopolnile nau malimi narodi. Pravljice o grozotah Berlin, 6. apr. Merodajne nemške strani opozarjajo na to, da ne odgovarjajo senzacionalne vesti v zavezniškem časopisju, kakor tudi v gotovih švedskih časopisih, tako n. pr. vesti o nemirih, stavkah in demonstracijah zaradi lakote v Nemčiji, o podreditvi generala Kessel-ringa kontroli SS, o zajetju Greisersa po Sovjetih, kakor tudi razne trditve o Reichsmaršalu Goringu. Moskva posega v Sredozemlje Ženeva. Iz Tangerja došli diplomati poroča,jo, da so Moskva in severnoameriški zastopniki v Severni Afriki predlagali, da bi od Tangerja do Ceute v severni Afriki osnovah mednarodno zono. Dalje se sovjetski zastopniki v severni Afriki zelo zavzemajo, da bi bila izvedena internacionalizacija Gibraltarja in španskega predgorja pred Gibrolta-jem vpljučno s "Tarifo in Algecirasom. Isti vir pravi, da je bil predsednik »mednarodnega sodišča« v Tangerju. nek Italijan odpuščen ia svojega mesta, ker je bil obdolžen fašističnega prepričanja. Na njegovo mesto je prišel nek odvetnik, ki je bil odpuščen iz rimskega sodišča in ki je biivai pTej v Tangerju ler je moral zapustiti to področje zaradi komunističnega prepričanja neh Witrzburga. Nemški zaporni oddelki pa so lo malo popustili pod pritiskom ter v prolisunku vrgli severno od WUrz-burga sovražne sile na zahodno obalo roke. Med Mainom in Neckarjem so sovražnik ojačujo, vendar pa šo pričakuje nadaljnjega razvoja. Med Heilbronnom in Karlsruho pa napada 7. severnoameriška armada z glavnino svojih oddelkov dalje proti jugu. Sovražni naval na področju ceste lleilbronn—Bretten sn je v bistvu zlomil ob žilavem odporu nemških grenadirjev. Le pri Karlsruhe so Amerikanci po številnih napadih končno vdrli v nemške črte. Toda tudi tukaj so bili za ustavi j eni pri Ettlingenu. Kakor na zahodu, so nemške čete tudi na jugu vzhodnega !>ojišča v premi-kalnih bojth s stalnimi protisunki preprečile prodor, ki so ga hoteli izvesti Sovjeti. Ob zgornjem teku reke Rabe so s ponovno osvojitvijo več krajev izboljšale svoje položaje, juž. od Dunaja in ob Leithi pa s odbile močno sovražne na pade. Njihov žilav odpor pa vendar ni mogel pri in severno od Bratislave pre prečiti sovražnega napredovanja. V Sleziji je prišlo po zlomu boljševiške ofenzive pri Ratiliorju le do krajevnih, toda hudih l>ojev pred Breslauom. Na zahodnem robu Danzinškega zaliva so so branilci 0xh6Iter Kampe po izpolnitvi svoje dolžnosti umaknili na 1'utziger Nehrun kjer so pričeli z novim odjx>roni, medtem ko so njihovi tovariši v dolini reko Vislo pri uspešni obrambi sovražnih napadov uničili 23 sovjetskih oklepnikov. Istotako so so izjalovili po številu in moči naraščajoči boljševiški sunki na Kftnigsberg. Dunaj se vztrajno brani Berlin, 7. aprila. Tudi v bojih na jugu vzhodnega bojišča so nomške čete preprečile nameravan sovražni prodor, boljševiki so izvedli številne brezuspešne napade na nemško-madžarskem obmejnem ozemlju proti nemškim položajem ob Muri in severnozahodno od Szom-bathelyja, medtem ko so si Nemci zopet osvojili kraja Feldbach in Fehring. Težišče bojev pa je ležalo jugozahodno in vzhodno od Dunaja, kjer so bili preprečeni globlji vdori. Ob Donavi pa je zava-lovila borba preko Bratislave in dalje severno je uspelo Sovjetom poglobiti svoje vdore v Malih Karpatih. Med pogorjem in Moravo so nemški oddelki v hudih, še trajajočih bojih ' zaustavili proti zahodu prodirajočega sovražnika ob odpornih položajih. Vsi ostali boji rta vzhodnem bojišču pa imajo po zlomu boljševiške ofenzive v zgornji Sleziji le krajeven pomen. Na področju Sc.h\varzwassor- Jiigerndorf pa zbira sovražuik svoje težko prizadete oddelke. Močnejši sovjetski napadi, ki so jih podpirali oklepniki, topništvo in borbeni letalci, so bili usmerjeni proti zahodnem bojišču Breslaua. Tudi novi naval se je zlomil v krvi razen dveh vdorov, ki pa sta bila v takojšnjem proti- sunku zapahnjena. Medtem ko javljajo z bojišč med Sudeti in Stettinskim lialfom le o topniških dvobojih in praskah na-skakovalnih čet. pa sc nadaljujejo boji na območju Danziškega zaliva. Polem ko je hrabra posadka predmostja v Oxhofler Kiimpo izpolnila na vzoren način svojo nalogo, da vežo močne sovražno silo in zapira vhod v gotenhafensko pristanišče, so jo prepeljali z vsenri ranjenci in uporabnim orožjem na Putziger Neh-rung. Tamkaj pa nadaljuje e svojim od-porom.V zahodni vislini nižini so nemški grenadirji odbili številne sovjetsko napade. Obdržali so Fort Nauftihr, vrgli sovražnika, ki je vdrl v smeri na Rose-garten v prolisunku nazaj ter po uničenju 23 oklepnikov odbili nastale napade. Pri protinapadih so zajeli šttri topovo in dovedli številne ujetnike. Boljševiški pritisk pa se je ojačil pri Kftnigsbergu. V četrtek je izvedel sovražnik nič manj kot 22 napadov, ki so jjh podpirali oklepniki in topništvo s silami do ja-kosti bataljona. Vsi ti napadi pa so bili brez uspeha. V Kurlandiji pa so popustili močni boljševiški napadi do nepo-memlmih prask naskakovalnih čot. Tudi ta premor v bojih so "si priborile nemško čete s tem, da so prizadejalo sovražniku občutne izgube. Krivi preroki: nove kupčije z roki Stockholm, 7. aprila. Sovražna propaganda pričenja zopet e prerokbami. Tokrat pravi neka londonska vest, da v angloameriškem glavnem stanu pričakujejo, da bodo 23. aprila dosegli Berlin. Mi ne moremo in nočemo sovražniku braniti, da se ne bi opajal nad takimi prerokbami in zavijal angleški in ameriški narod v meglo iluzij. Mi se le spominjamo, da so v sovražnem taboru že tolikokrat objavili trdne roke zloma Nemčije in vhoda v Berlin, ki niso bili izpolnjeni, ker so namreč delali te račune brez Nemčije. Vsekakor pa na sovražni strani pozabljajo, da vojnega teka ne določajo le Angloamerikanci in Sovjeti, temveč da imata pri tem še odločilno besedo nemška obrambna sila, kakor tudi nemška vojna morala. »Dve polni leti so uradni in poulradni govorniki napajali žo po naravi optimistično prebivalstvo Združenih držav s takšnimi prerokbami«, je pisal severnoameriški general Arnold februarja 1943 Rooseveltovim krivim prerokom v spominsko knjigo. Dodatno je navedel časopis celo vrsto prerokb, ki niso bile izpolnjene; tako na primer je severno- ameriški genral Arnold februarja 1943 izjavil v krogu zastopnikov časopisja: »Danes leto imam sestanek v Berlinu.« Medtem pa smo že dospeli v april 1945. Prešli sta torej dve leti, odkaT je podal general Arnold to izjavo. Toda ni še v Berlinu in medtem jo gotovo žo opazil, da vodi pot tja skozi pekel; ker je vsak nemški vojak in civilist odločen, da pripravlja zasovraienemu sovražniku smrt in pogubo. Drugi severnoameriški strategi, med njimi Eisenhower, general, Clark, general Marshall in severnoameriški državni tajnik v vojnem ministrstvu Patterson so prerokovali konec vojne v letu 1944. Sedaj pa Eisenhower v pismu Roosevel-tu pripominja, da nikakor ni računati z nemškim zlomom in prekinjenjem nemškega odpora. Fanatična odločnost za borbo celotnega nemškega naroda, ki je napolnjen s sovraštvom in" maščevanje nad angloameriškimi morilci pa bosia sovražno vodstvo vedno bolj jasno podučila, da so borba ogorčeno nadaljuje in da nemškega naroda ne morejo premamiti niti vabila, niti grožnje, da bi položil orožje. —II — »Drago moramo plačati riziko« Stockholm 6. apr. Nek govornik londonskega radia poroča o težavah, ki jih imajo Angloamerikanci pri njihovi sedanji taktiki hitrih sunkov z oklepniškimi silami. Koridori, ki si jih delajo zavezniški oklepniki, večinoma niso širša od cest, na katerih prodirajo kolone. Tako se vedno znova dogaja, da se nemški branilci združijo za zavezniškimi četami ter da jim odreže jo zaledne zveze. »Na ta način izgubimo dnevno veliko količino moštva in gradiva. Celotne izgube, ki emo jiih na ta način doživeli v zadnjih dveh tednih, morajo biti zelo velike. Drago smo morali plačati riziko, v katerega smo se podali«. Radijski govornik primerja nato preskrbo za naprej prodrle zavezniške oklepniške osti e pomorskimi konvoji Tovorne ladje so ▼ tem primeru 3-tonski tovorni vozovi, zaščitnice pa predstavljajo hitri oklepniki in uruga oklepniška vozila. Z negotovostjo zaledja pa eo na ta način zvezane močne zavezniške sile. Kratka poročila Stockholm. Sovjetsko : ^iktiivnost v balkanskih dežellaih podpirajo v vedno večjem obsegu z oboroževanjem dru-hali in snovanjem tajnih skladišč orožja in streliva. Britanske č^tte so na Grškem odkrila velika tajne skladišča. Največje je bilo v komunističnem glavnem stamu v Scirri v Maoedonijii. Berlin. Ladje nemške vojne in trgovske mornarice so iz vzhodne in zahodno Prusije, kakor tudi Pomorjanske ponovno pripeljale 400.000 žen in otrok, čeprav so jih stalno ogrožala sovražna letala na poteh, polnih min in kljub pod-morniški nevarnosti. S tem je bilo od sredine januarja prepeljanih preko en milijon ljudi iz področja, bližnjega bojišču. Bern. K»kor pravi londonski radio, se je princesa Fraiza, 6estra kralja Fa-ruka L, zaročila z Mohamedom Ali Rau-fom. Konec aprila se bosta jH>ročil« v Kairu. Iranski šah in njegova soproga bosta prisostvovala poroki. „Nova demokracija" Oba »zavezniška« tabora, sovjetski in anglosaški, govorita o demokraciji. Anglosaški tabor pojmuje pri tem demo« kracijo v starem smislu, kakor se je u-stalila v njegovi praksi, sovjetski tabor svojimi zunanjimi komunističnimi pristaši pa govori dosledno o »novi« aH ljudski« demokraciji. Praksa nam pri neštetih zgledih dovolj jasno govori, da jo »nova demokracija»l e drug olepšan izraz za najdoslednejšo diktaturo eno same, to jc komunistične stranke. Najzgovornejša dokaza za to sta Titova »vlada« v Bclgradu in nova češka vlada, sestavljena pred nedavnim v Moskvi, Prva ima 27, druga pa 25 ministrov. Ko so bili komunisti šo v opoziciji, so stalno govorili, da jc 5 ministrov dovolj, vsi drugi so odveč, ker višje število ministrov pomeni le povečanje državnih izdatkov Va račun delovnega ljudstva. Ko so sami ustvarili vlado v Bclgradu, pa so ustanovili kar 27 ministrskih stolčkov, ki seveda šc bolj obremenjujejo državo na račun izmozganega delovnega ljudstva. Zakajo so to storili? Zato, da na zunaj ohranijo »demokratični« videz, vsa važnejša mesta pa lahko razdelijo med komuniste. O tem se lahko vsakdo prepriča, če si ogleda imena teh »ministrov« in njihove resore. Ministrski predsednik in minister za narodno obrambo je Josip Broz Tito, ki sc je kot član mednarodne komisije za pomoč republikanski Španiji udeležil španske državljanske vojne in ga je kominterna 1. 1937 določila za sekretarja CKKPJ. Prvi podpredsednik je demokrat Milan Grol, ki jc 1. 1938 nasprotoval predlogu, da bi nekateri komunisti dobili nekaj mandatov v stranki in so ga zato ti takrat zelo napadli, v to vlado jc prišel očividno zato, da bi sc rešil videz kompromisa ter »demokratičnosti«. Zunanji minister jc dr. SubaSič, ki je kot ban hrvatske komuniste preganjal, v emigraciji pa je začel z njimi sodelovati. Minister brez listnice Smodla-ka je predvojni član KPJ Notranji minister Zečevič jc postal 1. 1942 član vrhovnega Titovega Štaba, kar pomeni, da je prej stopil v KPJ, ker sicer v smislu neke zaupne odredbe CKKPJ ne bi mogel priti v ta štab. Minister za pravosodje Franjo Frol je predvojni član KPJ; predvojna komunista sta tudi prosvetni minister Vladislav Ribnikar in finančni minister Sretan Zujevič, ki jc bil žc nad 15 let član partije ter jc bil kot tak tudi že večkrat obsojen v bivši Jugoslaviji. Minister brez listnice dr. Juraj Sutej je politično znana oseba. Spada v isto linijo kot dr. Subašič. Prometni ministor Todoa- Vujasinovič je star komunist, večkrat obsojen; v letih 1939 in 1940 je bil kot tak konfiniran v Bilečah. Minister za industrijo Andrija Hcbrang je bil član hrvatske komunistične partije nad 10 let. Trgovinski minister inž. Nikola Petrovič je predvojni komunist iz Novega Sada. Poljedelski minister dr. Vasa Čubrilovič je član zcmljoradniškc stranke. Kot profesor na bclgrajski univerzi je veljal kot simpatizer komunistov ter kot zaščitnik njihovih organizacij ter interesov na univerzi. Minister za gozdove je Sulcjman Filipovič, bivši ustaški polkovnik, ki jc kot tih komunist prestopil k tolovajem. Minister za rudarstvo Mane Andrejev jo znan kot predvojni komunist. Minister za kolonizacijo Sretan Vukosavljcvič jc bil prej član demokratske stranke. Minister za socialno politiko je znani sodnik v krvavem kočevskem proccsu in visoki komunistični funkcionar dr. Anton Kržišnik. Predvojni komunist je tudi minister za zdravstvo dr. Zlatko Srcmac. Minister za pošto, telegraf in telefon je bivši diktatorski petomajski ban dr. Drago Marušič. Gradbeni minister je dr. Rade Pribičevič, minister za informacije bivši demokrat Sava Kosanovič. Minister za Srbijo je predsednik bivše republikanske stranke Saša Prodanovič, komunist. Minister za Slovenijo je znani Edvard Kocbck. Minister za Macedonijo je predvojni komunist Emanuclo Čučkov, minister za Črno goro Titov politični namestnik komunist Milovan Djilas, minister za Bosno in Hercegovino pa znani komunist Rodoljub Colakovič, Z eno samo izjemo so tfcrej vsi tl »ministri« komunisti, ki se kot taki na zunaj priznavajo, ali pa so tajno člani partije, dočim hočejo na zunaj pred an-gloameriško javnostjo še veljati kot člani bivših strank, ki so jim nekoč pripadali. Iz deklaracije, kl jo je podala ta vlada kmalu potem, ko je bila sestavljena, je jasno razvidno, da hoče brez ozira na demokratske »ovinke« čim prej izvesti popolno boljševizacijo vseh krajev in pokrajin, ki so pod njeno oblastjo ter iztrebiti vse tiste narodne sloje, zlasti razumniške, ki bi se utegnili kakor koli upirati komunizmu. Za dosego teh ciljev pa jim agitacijsko naibolj služi »nova demokracija« v avo' zs časopise tudi v naši podružnici na Miklošičevi cesti Istotam sprejemamo Inseratna naročila In naročila na Slovenčevo knjižnico In »Rast«. Prvi teden v aprilu se je razvila premikalna ...vojna na zahodnem bojišču do viška. Segla je od Spodnjega Rena pri nemško-nizozemski meji pa do Zgornjega Rena pri Karlsruhe. 400 km dolga črta bojišča je vzvalovala in na vseh odsekih ustvarila položaje, ki še niso ustaljeni. Opaža pa se že, da oklepniški sunki angloanieriških armad popuščajo v svoji silovitosti tfjko zaradi žilave nemške obrambe kakor tudi zaradi težav pri oskrbovanju najdalj prodrlih oklepnih enot. — Na vzhodnem bojišču je vsa dolga bojna črta ob Odri in naprej do Karpatov v glavnem mirovala. V izrazito premikalno obdobje pa je prešlo severno madžarsko bojišče, kjer sta se izoblikovala v glavnem dva napadalna klina, ki skušata deloma prodreti do Dunaja, deloma pa tudi obkoliti dunajsko trd-njavsko področje. — Na dolej razmeroma mirnem italijanskem področju se zdi, da se Angloameričani pripravljajo na večje naipadalne nastope, medtem ko na balkanskem bojišču ni bilo znatnih sprememb. Zahodno bojišče: Ker so je v zadnjih štirinajstih dnevih razvila na renskem bojišču izrazita premikalna vojna, je prav, če si najprej ogledamo razvrstitev angloanieriških armad, ki so v marsičem spremenile svoje začotne [»oložaje. Pred dobrimi štirinajstimi dnevi je začela ob spodnjem Renu z velenapadom tako imenovana Montgo-meryjeva skupina. Prav na severu je ob njej proti Arnheimn v Nizozemski nastopala in še nastopa 1. kanadska armada; 2. britanska armada je nekako vzdolž ob nizozemsko-nemški meji sunila proti severu proti Lingenuj 9. ameriška armada pa je skušala prodreti ob severnem robu Porurja proti vzhodu. Pod Ronnom je pri Remagenu in južno od Koblenza sunila čez Ren 1. ameriška armada, ki je prodirala naravnost proti zahodu ob reki Sieg in nato naprej na Marburg in proti Kasselu, kakor tudi proti gornji Weseri. 3. ameriška armada je prekoračila Ren južno od Mainza in pritiskala na Frankfurt. Aschaffenhurg in nato naprej proti Fuldi in črti Miihl-hausen-Gotha-Suhl. 7. ameriška armada je prekoračila Ren pri Mannheimu in ja razširila svoj pritisk zahodno do Wiirzburga, medlem ko je 1. francoska armada šele zadnji teden z večjimi silami prekoračila Ren med mestom Spe-yer im Karlsruhe ter začela pritiskati proti zahodu na Heilbronn in proti jugu. Ker je Montgomeryjeva armadno skupina šele pred dobrimi štirinajstimi dn'e-vi začela z velenapadom, si je ohranila še največ zaleta, medtem ko se pri drugih armadah opaža, da njihova hitrost napredovanja sedaj, ko so se pahljačasto razširile proti vzhodu, nekoliko popušča. Razumljive težave z oskrbovanjem povečujejo še nemške čete ob bokih in zaledju oklepniških klinov. Na severnem delu bojiš to go Angloameričani prodrli ob reki Ems do mesta Liugen in čez Tevtoburški gozd mimo Osnabriicka in Herforda do reke Wesere ori mestu Miinden in Rinteln; nadaljevali so svoj sunek ob Weseri proti severu do mesta Stolzenau, dobrih 10 km Južno od mesta Nieburg ob Weseri in kakih 70 kilometrov južno od Bremena. V zaledju teh klinov so Angloameričani vdrli v mesta Miinster, Rhoine iin Osnabrtick. Južno od mesta Stolzenau in pri mestu Ilameln so bili na več mestih odbiti poizkusi Američanov, prekoračiti reko We-sero. Od Hamelna proti jugu skušajo Američani prodirati do toka Wesere in mimo Kassela naprej proti vzhodu. Na-daljna bojna črta gre mimo mest Miihl-hauson in Gotha do Arnstadta (15 km južno od Erfurta), nakar zavije bojišče proti jugozahodu na Wiirzburg in v isti smeri naprej proti Heilbronnu in na Karlsruhe. Ce hočemo orisati približno obseg sedanje premikalne vojne na zahodu, potem bi ozemlje, ki so ga doslej zajeli pahljačasti oklepniški klini lahko zajeli 8 šestilom, ki bi ga zataknili pri Remagenu ob Renu in začrtali proti vzhodu od spodnjega toka Rena navzdol polu-mer kakih 250 km. Seveda je na tem ozemlju še vse polno močnih edinic nemške vojske. Tako se Angloameričanom n. pr. še ni posrečilo, da bi stisnili otoroS okrog nemške armadne skupine, ki ima nalogo braniti Porurje in ki se sedaj trdno drži v obroču, ki ga omejujejo naslednja mesta: Duisburg, Dusseldorf, Koln, Bonn. reka Sieg, mesto Siegen, nato v smeri proti severovzhodu črta na mesto Winterberg nato črta severno na Brilon, nato pa proti zahodu na Soest, Dortmund in nazaj v Duisburg. Dalje moramo upoštevati naraščajoči odpor, ki ga nudijo v zasedenem ozemlju nemški civilni borci za svobodo, ki napadajo največkrat ponoči in tako podirajo nasprotnikove oskrbovalne poti. Tudi Hit-lerjevska mladina z uspehom nastopa ▼ {»osebnih oddelkih za borbo proti tankom in za miniranje cest. V Kasselu in Ascheaffcnburgu so se oboroženim silam pridružili civilisti in celo dekleta ter so borili ramo ob rami z vojaki, napadajoč in obstreljujoč nasprotnike s kleti in streh. Prav ta zagrizeni odpor pa bo preprečil Angloameričanom, da bi še v naprej s tako naglico prodirali proti vzhodu, čeprav je iz oklepniških osti razvidno, da bi radi prodrli do Bremena, Hannovra in Braunschweiga, kakor tudi v smeri proti Lipskem ter do zahodne češke meje ob Češkem rudogorju in v dolino reke Donave. Vshodno bojišče. Mirujoča fronta ob Odri ni prinesla nobenih sprememb. V svojem odporu sta odnehali trdnjavi Kiistrin in Glogau, medtem ko se junaško drži posadka v mestu Breslau. Po padcu Danzinga se jo nemška posadka dolgo časa držala šo severno od Gdinije ter tako zapirala vhod v j>ristanišče. Proti koncu tedna se je odmaknila na polotok Hela. 6e nadalje ee drže nemške enote na zahodnem robu reke Visle, v trdnjavskem ohroču Kii-nigsberga in v Kurlandiji. Edina večja sprememba je nastala na slovaškem in madžarskem bojišču. Tu so sovjetske čete ob Donavi do konca tedna prodrle v Bratislavo in se tako približale iz zahodne smeri Dunaju. Še izrazitejši pa jo bil pritisk Sovjetov na obeh straneh Blatnega jezera, kjer so oklepniki sunili deloma proti severu v smeri na Dunajsko Novo mesto in naprej mimo znanega kopališča Baden proti Dunaju do dunajskega trdnjavskega obroča. Se bolj zahodno pa so mimo St. Gotharda sovjetske enote skušale vdreti v 8rcd. Štajersko in tako izpopolniti in razširiti obko-litveni obroč, ki naj hi tudi z juga in zahoda pritisnil na obrambo Dunaja. To pa se jim v dolini Rabe ni posrečilo, ker so bili odbiti in so nemške čete zavzele nazaj Feldbach in Fering, 40 -odnosno 50 km vzhodno od Gradca. Prav tako so bile sovjetske čete zadržane na reki Muri, kjer so zaman poskušale doseči prehode. V celoti je za vzhodno bojišče značilna hitra utrujenost sovjetskih napadalnih klinov in zdi se, da ofenziva na enem odseku že onemogoča napadalne nastope na drugih bojiščih. Gotovo je tudi, da imajo poleg izredno žilave nemško obrambe Sovjeti velike težave z oskrbovanjem. Italijansko bojišče. Na italijanskem bojišču eo se konec tedna sprožili napadi francoskih čet ob malem Sv. Bernhardu in Mont Senisu, kjer bi radi dosegli prodor čez Alpe. Ob ligurski obali so začeli z večjim napadom Angloameričani, kii so prav tako povečali svoj pritisk na severnem robu apeninskega bojišča, medtem ko so že ves teden skušali prodreti naprej ob jadranski obali v bližini jezera Co-macchio. Na balkanskem bojišču so se začeli napadi na dalmatinski obali na obeh straneh Gospiča, tudi na področju pri Bihaču so bili znatni boji. Knjiga »Samomor Jugoslavije« od dr. Danila Gregoriča je razprodana. Da bomo mogli ustreči številnim naročnikom, pripravljamo prvi ponatis v izpopolnjeni izdaji. Obveščamo vse interesente, da bomo knjigo dostavljali po vrstnem redu naročilnic. Založba »Luč« v Ljubljani. Slovo od prijatelja-soborca Poročali smo že, da je padel za domovino bogoslovec Malavasič Al-fonz kot domobranec pri Črnem vrhu nad Idrijo, Ne bi ponovno priobče-vali poslovilnih vrstic njegovih soborcev, čejie bi to slovo najlepše prikazovalo, Kako zgledno prijateljstvo vlada med našimi mladimi domobranci in kako idealni so H fantje, ki so vsak dan pripravljeni žrtvovati svojo cvetočo mladost za lepšo bodočnost slovenske zemlje. t>ragi Alfonzi Ni te več med nami. Preselil si se že s tega sveta.,iKo sem se vrnil z velikonočnih počitnic, je bil tvoj pograd prazen. Nad tvbjim imenom je nekdo s svinčnikom narisal črn križ. Nismo verjeli, če je mogoče, da si res padel. Ali se res ne boš več kot telovadec zavihtel na svoj pograd, odprl kov-čeg na svoji polici in vzel ven kako drobno knjižico? Ali ne boš nikoli več kot zadnji pritekel v zbor in se opravičil pred dnevnim za svojo zamudo? Nič več nas ne boš zabaval s slikovitim posnemanjem naših jugozahodnih bratov: »Oh. come iosono buonol Noi siamo tut- ti buonil«? , .... Ne nič več te ne bomo videli, vsaj na tej naši zemlji ne. Nekateri smo te poznali ze pred vo-jaško službo, drugi so le spoznali šele pred dobro polovico leta, ko smo prišli na tečaj. Kmalu smo te skoraj vsi radi imeli. . . , . Bil ei mlad, Aifonzi cisio mlad ,jO duhu in živahen. Življenje je kar kipelo iz tebe. Kar krepko si moral zategMti vajeti, da nisi vsega razmetal. Živahen je bil tvoj obraz. Veliki naočniki z na-vimi robovi so ti obrobljali oči, s katerimi si tako ognjevito in živahno gledal v svet, v čas i pa si koga z njimi tako zamišljeno vprašujoče pogledal, kakor otrok. Ali se te bomo še kaj spominjali, Alfonz, ko te no bo več med nami ? ba si vsakemu dal, kar si mogel. Dajal si nam od svoje velike mere dobre volje. Zabaval si nas s svojim pripoyeotomcL Zdaj si tam, kamor si si vedno želel. Smrt ti je bila gotovo grenka. Neusmiljena krogla ti je prevrtala mlade prsi. Umrl ei morda še teže zato, ker ti je življenje vzel slovenski brat. A kljub vsemu, zdaj si že tam, kamor so bile vedno obrnjene tvoje oči, pri svoji ljubezni. Ti si zdaj že srečen in tvoji 6reči ne bo nikdar konca. Ce pa še trpiš, ti obljubimo, da ti bomo pomagali, da boš kmalu rešen. TI se pa nas vedno spominjaj in nas podpiraj v naši borbi za srečnejšo bodočnost. Moli pri Bogu za nas, ki smo še ostali tu in žalujemo za teboj, pa tudi za tiste, ki so te ubili, da bi že enkrat prenehali s svojo nespametjo. Da ee bodo izpolnile želje pesnika, ki si nam šo malo pred svojo smrtjo razlagal njegovo globoko modrost: Edinost, sreča sprava, k nam nazaj se vrnejo; > otrok, kaT ima Slava, vsi naj si v roke sežejo, da oblast in z njo čast, ko pred, spet naša boeta last Počivaj v miru — tvoje telo v hladnem grobu pri. sv. Joštu, tvoja duša pa v božjem naročju 1 Tvoji tovariši domobrancu »SLOVENEC«, nedelja, 8. aprila T945. gtraa^ ^ Domoljub Ljubljana, 7. mal. travna 1045. Oni dan je bilo na tem mostu zapisano, da je postal slovenski narod po vsem prestanem trpljenju in po strašnih izkušnjah 6edanjih dni bolj kritičen in bolj zrel v svojem narodnem življenju. Pa je to res, ni nobenega dvoma. Vsaka nesreča izmodri človeka in narod, vsako trpljenje pa notranje izčiščuje, dograjuje in pomnoiuje življenjsko silo. Sestav našega naroda je tak — in bo tak še dolgo ostal —, da je kmečki ži-velj v popolni (absolutni) številčni preti oči nad vsemi drugimi plastmi narodne skupnosti. Dogodki zadnjih let pa spet izpričujejo, da slovenski kmočki stan tudi po svoji notranji moči in po duhovnem razpoloženju, ki je merodajno za njegovo politično usmerjenost, nadkrilju-je večino drugih socialnih plasti našega naroda. Reči moramo, da se je slovenski kmet izkazal v najusodnejši uri narodno zgodovine kot politično zrel in na prelomnici zgodovinskih dogodkov kot vodilen činitelj narodove usode. Koliko gre pri tem zasluge na rovaš kmetovega zdravega, naravnega duševnega ravnovesja in usmerjenosti, ki ji jasnega gledanja na življenjska vprašanja no maličijo epakedrano rečenice »visoke« politike, koliko pa na rovaš političnega, gospodarskega in kulturnega vodstva v minulih časih, ki se ra je kmet domala v celoti oklepal in mu sledil, tega sedaj ne bomo tehtali. Iz prnvkar postavljenega dejstva pa želimo napisati naši javnosti v premislek nekaj povsem smiselnih zaključkov. Na katerem koli območju javnega udcjslvovanja človek danes raziskuje trenutne razmere, mora dognati, da sta kmet in kmečki stan v ospredju javnega zanimanja. Ne samo zaradi težkih prehranjevalnih razmer, marveč zlasti zaradi svojega zadržanja do raznih vprašani sedanjosti in bodočnosti. Teh vprašanj namreč brez kmeta, ali celo proti njegovi volji ni mogoče reševati, še manj pa uspešno in veljavno rešiti Zato je povsem razumljivo, da se kmečkemu ljudstvu približujejo in ga snubijo vsi po-kreti, vse stroje in strujice, ki želijo v narodu kaj pomeniti, kaj šele one, ki bi rade odločilno vlogo igrale. Tooa pot do kmeta ni tako lahka in enostavna, kakor je na videz enostaven in preprost kmečki človek sam. To resnico nam otipljivo nazorno potrjuje popoln brodolom, ki ga je v kmečkih plasteh doživela komunistična partija (KPS). čeprav se je skrila 7.a vabljivo in v času okupacije kaj prikupno krinko »osvobodilne fronte«. Kmet je satansko igro za oblast občutil na svojih plečih in pri tem kmalu spregledal tisto- česar mnogi meščani še danes ne morejo razumeti; da komunizmu in njegovim pomagačem v resnici ne gre za blagor kmeta, ne za dvig kmetijskega gospodarstva ali za izboljšanje življenjskih pogojev na kmetih, marveč za boljševiško oblast nad narodom; da za dosego tega cilja potrebujejo kmečkih hrbtov, da bi po njih splezali na oblast. V tej točki je pa slovenski k me* že toliko izkušen in politično šolan, da je sila občutljiv in izredno odločen. Nič niso pomagale vse skrbno pretehtane obljube o delitvi zemlje, o odpisih dolgov, o zmanjšanju delovnega časa, o olajšanju napora pri delu itd. Pa je vendar slovenski kmet vse prej kot zadovoljen s svojim gospodarskim in socialnim položajem! Premalo ima zemlje, saj je pretežno mali posestnik, težijo ga dolgovi, njegovo delo je do skrajne mere trdo in naporno ln se razteza od rane zore do poznega mraka. Vendar vse zastonjl S svojo zdravo pametjo je presodil, da eno in drugo vendarle ne gre kar tako, kakor so mu ponujali; da je treba to in ono nekje vzeti, če hočeš dati. In tako naprej. '— Zato je komunistične čvekarlje gladko odklonil, prijel za puško, in sodrgo, ki ga je hotela zlorabiti, pognal a svoje lemljel Ofarji eo premalo poznali slovenskega Jtmeta in so ga zato tehtali e prelahkimi titežmi Prezrli so dejstvo, da deset in desetletno prosvetno in stanovsko delo na deželi, pa gospodarska prizadevanja v zadružnih organizacijah in drugo mora težko pasti na tehtnico, kadar se ocenju je vrednost In moč slovenskega kmerta, Pozabili so, da velja vprav za kmečko ljudstvo Čudovita pesnikova beseda: »Preplehek je, piščalkar, eipev mi tvoj Moj narod star je težkih tisoč let Smo teh misli, da bi bilo prav, če bi si komunistično polomijo pri našem kmetu dobro ogledali vsi tisti, ki mislijo, da je v današnjih razmerah splošne politične zmede in zbeganosti. mogoče kovati samoljuben politični klikanski kapital na račun slovenskega kmeta, z namenom, da se ta ali ona skupina prikoplje do toliko zaželene oblasti. Ne bo nič, prijatelji! To povemo v imenu slovenskega kmeta, ki dobro ve, kje je njegovo skupno mesto. Ki tudi dobro čuti, kdo mu zares hoče dobro, kdo pa potrebuje njegovega hrbta za pot do oblasti, čeprav mu morda tu im tam kaj dobrega stori — iz taktičnih razlogov. Mislimo, da je škoda truda. Kmet svoje resnične, zveste, nesebične in modre prijatelje dobro pozna — tudi v svojih vrstah. Vanje je uprt njegov pogled. Vse drugo, kar ga obletava, bo stresel s sobe kot nadležne muhe, pa bo šel svojo pot, kakor jo hodi tisoč let. Zlasti bo tako ravnal sedaj po vsem razdejanju, trp-ljenjn in krvi, ki ga je v pravem pomenu besede notranje prekalila In prero-dila. Ce je bil doslej tu in tam morda dostopen za prišepetavanja raznih klik. čeprav bi so skrivale za lepimi krinkami in častitimi imeni, potem danes, sredi ruševin in smrti dobro ve, da Je samo v tosni stanovski skupnosti njegova rešitev in v trdni edinosti eelotnega stanu s ostalimi narodnimi skupinami njegovega svetovnega nazora edino prava pot v srečno bodočnost. Ne cepitev in razkroj — združevanje in sodelovanje je gesto dneva. »Domoljub« je že dolga desetletja svost prijatelj slovenskega kmeta in za- Eden izmed tisočev — Žalostna usoda poštenega slovenskega fanta Janka Premrla Komunisti so slovensko mladino kar v tisočih spravljali v nesročo. Ene eo mamili z lepimi narodnimi osvobodilnimi gesli, za katerimi se je skrivala grda laž, druge so po sili »mobilizirali« v svoje vrste, da so jih pozneje mirne duše poslali v emrt. Tiste pa. ki so pravočasno spoznali vso grdo zvijačnost in satansko komunistično pretkanost ter hudobijo, so kar odkrito napadali in jim napovedovali smrt. Iz vrst teh je zraetlo slovensko domobranstvo. Usoda prisilnih mobilizirancev je znana. Danes naj popišemo usodo joštenega slovenskega vipavskega fanta .fanka PTenirla iz Št. Vida pri Vipavi, kateri je v svojem narodnem navdušenju že leta 1942 odšel k »osvobodilcem« v hosto, kjer je kmalu nato padel. Fant e bil dotna iz ugledne narodne in katoliške zavedne slovenske hiše, ki je želel le eno, da bi njegov narod bil spet svoboden. Ko eo prišla na Vipavsko tista lepa gesla o »narodni osvoboditvi«, je mladi Janko takoj bil zraven z dušo in telesom. Ko pa je bil nekaj časa med njimi, je spoznal, kaj so ti ljudje v resnici. Pri-jolo ga je grenko razočaranje. Ker je bil fant odkrite narvo. mi molčal in je svoje misli povedal, kjer koli se je dalo. Zato so ga komunisti naposled »likvidirali«. Zdaj pa so izdali o njegovi smrti nekako brošuro, kjer Janka kot komunista slave. To delajo zato, da bi prikrili svoj zločin na njim. V naslednjem naj podamo članek, ki ga je o tem napisal list »Vipavec«, ki je v svoji 5. številki to žalostno zgodbo takole razkril: »Vipavska se mora zahvaliti z« svojo slepoto in njej sledeče gorje v veliki me- ri Janku Premrlu, ki so ga komunisti z lažmi pridobili za svoje zločinsko početje in tako zaradi njegovega ugleda zajeli v svoje mreže tudi polno drugih dobrih fantov. Komunisti so izdat' lansko leto brošuro »V spomin padlemu junaku Vojku«, v kateri slavijo Jankn Premrla kot vnetega komunista. S tem bi radi prikrili ljudstvu že precej znano dejstvo, da so ga oni sami poslali v smrt. Podrobnosti o tem, kako tragično je Premrl končal svojo tolovajsko pot, še niso znane. Toda njegovi najboljši prijatelji pripovedujejo, da Janko nikdar ni bil komunist, ampak le zapeljanec zvijačnih komunističnih agentov, ki so izrabili njegovo navdušenje za narodne ideale. in narodno svobodo. Od ledna do tedna: DOM 4 Letalski strahovalei so spet onesrečili več slovenskih krajev. Tako so žo večkrat najvadli Idrijo, kjer je več sto ljudi ono-srečenih. — Na Veliko noč pa so napadli vas Ko|winj in Hačno, kamor so zmetali več bomb, ki so uničile več hiš iu cerkev, ki je bila komaj na novo pokrita, odkar so jo bili komunisti razdejali. Ubit je bil 7-lelni Novakov fantek Ivnn, več ljudi pa je bilo ranjenih. Bog nas obvaruj takih osvobojevalcev. Bogoslovne Mnlavašit Alfonz, ki je nn veliko nedeljo odšel obiskat od Sv. Joštn svojega brata v Črni vrh nad Idrijo, jo mod jvotjo bil od tolovajev zahrbtno napaden in ubit. Bil je nenavadno pobožen telju je dejal, da bo trebn nli koncu voj- Nekoliko mesecev po svojem odhodu I nc obrnili oroijo proti komunističnim v hribe, 2. februarja 1042. je povedal ne- ' nrirantofam. kemu prijatelju sledeče besede: »Povem ti odkrito, da som hndo razočaran. Prevarali so me. Mislil sem. tla jim gr© samo za narodno svoInkIo, pa se bore v prvi vrsti zoper vero. ki mi jo bila vedno sveta; nnj to je tradicija nnSogn naroda In še posebej mojo družine. Kcd-no vsak dna imamo politično ure, ' jer nas vežbajo za propagando, llčijn nas: Ce pridete v knk kraj ali hišo, kjer mi ljrjjo .orni in komunizmu nenaklonjeni. bo.Ute ilnn oprezni in previdni. Ne po-v jasno, kakšni so naši sndn.il fil.il. Ponrtarjajte, da anoštnjemo vero in da so vojskujemo le za narodno svobodo in boljšo ureditev socialnih razmer. Le polagoma jih pripravljajte na lo, da spoznajo, kako (Mgubna jp vera in da jo le priganjačom. Teh misli po§tenl fant ni mogel dovolj prikrivati — in zato je moral pasti. Njegov tragični konec je resen opomin za vse pošteno ljudi: »No druži se z roparji, kajti postni boš tudi sam ropar; čo pa ropar ne boš holel postati, postaneš njih pomilovanja vredna žrtev!« Po Jankovi poti jo šlo žo nešteto poštenih slovenskih fantov. Da bi vsaj preostali spoznali, kai zahteva ljubezen do domovino od junaško mladine, ki so želi berili za ideale, za katero je vredno dati tudi življenje! Komunisti pn. ki slavijo tov. Janka kot svojega junaka, s tem znova dokazujejo, da jo njih glavno orožjo laž in prevara.« Na Gorenjskem se odpirajo grobovi Ob Suhi pod Javornikom so odkrili grob z 20 trupli Dan za dnem se na Gorenjskem odpirajo novi grobovi, v katere so rdeči morilci zakopavali svoje pomor-jene in mučene žrtve. Prejšnji teden so domobranci s postojanke Kranj— Stražišče na pohodu odkrili spet veliko grobišče. Ko so stopali skozi gozdove ob Suhi nad Rdečim mlinom, jim je iz neke kotline udaril naproti silen smrad. Takoj so vedeli, da tukaj nekje gnijo Človeška trupla. Začeli so fireiskovati gozdno okolico in so kma-u v kotlini nnšli slabo zasut grob. Trupla v grobu so bila le površno zasuta, tako da so skoro nn zraku gnila. Domobranci so sc takoj lotili dela ter začeli odkopavati. Najprej so potegnili iz prsti truplo Leopolda Kaštigarja. Tega moža, ki je bil doma iz Oreh-ka št. 44 ier oče 6 otrok, star pa ob svoji smrti 34 let, so komunisti odvedli od doma že jeseni leta 1943. Njega, kakor tudi druge, so odvedli od aoma pod pretvezo, češ da ga potrebujejo. Od tistega časa ga domači niso več videli, dasi so jim komunistični terenci dopovedovali, da je njihov oče dodeljen tej ali oni službi in da se mu dobro godi. S tem so morilci hoteli zabrisati svoj zločin, da bi domači in sosedje nikoli ne zvedeli, kaj se ie zgodilo. Zdaj pa je tihi grob odkril svojo skrivnost ter razodel tudi, kako strašno je bil ubogi Kaštigar ob svoji smrti mučen. Ko so namreč domobranci odkopavali to truplo, na prvi pogled niso nilkjer videli njegove glave- Šele, ko je truplo bilo zunaj, so ugotovili, da je glava na truplu bila nazaj zavita. To se pravi, da so komunisti Knšti-garja usmrtili tako, da so mu enostavno vrat zavili, nato pa glavo še z udarci zdrobili. Tudi roke so bile vse polomljene, kar je doknz, kako so morilci to svojo žrtev pred smrtjo mučili. Tudi drugi deli telesn so bili strašno oskrunjeni. Tako svojih žrtev ne mori niti divja zver. Drugo truplo Filipa Rajgerja, ki so ga potegnili iz groba, je knzalo, da je Raiger bil umorjen s strelom v tilnik, kakor komunisti po vsem svetu navadno more svoje žrtve. Filip Raj-ger je bil rojen dne 1. mnjnika 1. 1914., doma je bil iz Orebka št. 13 ter oče dveh otrok. Tudi njega so najprej z nožem v glavo suvali in ga tako mučili. Knj je storil, da je bil vreden tnke smrti? Odklanjal je komunizem, ker ga kot Slovenec in katoličan ni mogel ne smel sprejeti. Zalo je moral umreti tudi Rajger, kakor so umrli drugi po Dolenjskem in Gorenjskem. Tretje trnplo Franceta Bitenca. Franc Bitenc je bil tudi iz Orehka št. 14 ter je oče dveh otrok. Rojen je bil 16. aprila 1902. Tudi njega so odvedli z doma kakor ona dva ter potem svojcem lagali, da se mu dobro godi. Njega komunisti niso ustrelili, tudi mu niso glave razbili, pač pa mu je rdeča zver porinila nož mea rebra, da je Eočasi izkrvavel in izhropel. Rana jc ila tako velika, da bi bil lahko vse Erste vtaknil vanjo. Okrog rane so ili še kupi strnjene krvi. Gospodarski nasveti Pomladanska opravila v sadovnjaku in vrtu V sadovnjaku: Poseči moramo nazaj v nekatera zimska dela, ki šo marsikje, zaradi razmer še niso opravljena in ki so še lahko izvršijo v tej dobi. Ponekod bo še kazalo, da vsaj starejše drevje očistimo, to 6e pravi, da razredčimo pregosto vejevje, posebno čo je bohotne rasli; ostalo pa kar je že odgnalo, pa Je bolje, da pustimo vse lepo na miru. Poseganje v tej dobi v razvoj je bolj škodljivo, kakor koristno, posebno če je drevje bolj šibke rasti. Pač pa je nujno, da sadovnjake pognojkno. da napravimo okoli dreves kolobarje in jih pokrijemo s smrekovimi aii trnjevimi vejami. Skrajni čas je, da so rane. jvo zajcu povzročene, na oglodanem drevju previdno obrezano in ponm-zane s cepilno smolo, ali pa z mažo, ki jo naredimo iz ilovice in kravjeka. Zamazane rano povežemo s cunjami ali starimi krpami. Ponekod bo kazalo, da te rane s cepiči premostimo, kakor je bilo že večkrat v SIV opisano. Ves april je tudi za precapljanje, zlasti pečkastega sadnega drevja najugodnejši Čas. Seveda cepiče moramo imeti na razpolago že od zime semkaj in shranjene tako, da še niso odgnali. Sedaj cepimo najlaže za lub ali za kožo, ko jo drevje muževno Zbolj-šanl način cepljenja za lub izvršimo tako, da zarežomo v lepo odrezano vejo 8 do 4 cm dolgo zarezo, navpično in odluščimo previdno na eno stran lub. Cepič šilasto ošpičimo in ga v začetku vroza nekoliko spodrežemo v obliki sedla. Cepiče moramo potem previdno vtaknili pod lub, zavezati in zamazati s cepilno smolo. Pri debelejših vejah vstavimo po 2 in več eepičev. Cepljenja moramo nato u iljiv tolmač njegove volje. To hoče biti še posebno v teh težkih dneh. Zato je sedaj spregovoril svojo besedo — kmečkemu ljudstvu iz srca in za bodrilo, vsem, ki špekulirajo z njim, pa v pouk in opozorilo. zavarovati z vejami, da jih ptiči ne polomijo. Na vrtu: Dela, kakor prekopavanje in gnojenje moramo čim prej izvršiti Prve setve so povečini že v zemlji. Najbolj pridni eo že posadili prvo solato. Vrtnice smo že odkrili in obrezali. Dobro je, da jih poškropimo z 2% žveplovo-aipneno brozgo. Posaditi moramo kmalu dalije, gladijole, in kar nameravamo sploh posaditi okrasnih grmov. Posejati moramo čim prej tudii grah, redkvico, solato, rde£o peso itd., v kolikor toga že nismo izvršili. Letos moramo potakniti v zemljo več čebuljč-ka, kakor običajno, ker bomo gotovo odvisni samo od lastnega pridelka. Na uvoz čebule iz drugih krajev ee ni treba zanašati, ker je ne bo za dobiti. Cebuljček jo zdaj poceni in bi bila škoda, dn bi tega semena ne izrabili. Pripominjamo, da je najboljši čebuljeek oni, ki io kot lešnik debel; seveda 'tiora biti zdrav, poln in ne izsušen. Ako j- nekoliko odgnal, nič zato, samo, da pa na plitvo potaknemo v dobro pripravljeno zemlja Debelejši če-bulček se s pridom dn uporabiti tudi v kuhinji, dušen v nekoliko zabele je izvrstna prikuha. Povedano velia. knr se tiče saditve tudi glede česna ln šalotke. V ta čas pade tudi glavno delo, to jo presajanje zelenjadnih rastlin, kakor ka-ptisnic, solate, zelene, paradižnikov itd. Odlašati in zamujati ne smemo ne tega ne onega, nlto hočemo pridelali lepo, okusno zelenjad. M M Za perutmnarle Papeško repo v kokošja brskališča Glavno in za današnje dni najbolj pereče vprašanje kokošjereje je krmljenje. Kokoš je glede hrane zelo malo zahtevna žival, pač pa ima rada mnogo prostega prostora za gibanje. Pri tem kokoš brska in si veČino hrano, ki ji je potrebna, poišče sama. Vendar jo pa prav v mestu — in ponekod tudi no deželi — nemogoče pustiti kokoši kar prosto okrog hoditi, ker s tem napravijo mnogo škode. Zato opij, ki nspava ljudstvo, da se ne tlvigno v boj za svoje pravice. Ce pa pridoto med ljudi bres vere, bodisi komuniste ali liberalce, jim kar jasno povejte, da se borimo tudi proli suženjstvu vore in Cerkve. Tem ljudom rarloiite jasno svoj komunistični Rrogram in jih s obljubami in grožnjami prisilite k čimbolj aktivnemu sodelovanju Jaz. (Janko-tnv. Vojko, op. ur.) sem dejal, da nisem prišel mod partizane, da bi ljudstvo inpoljaval in slepil, ampak da se bom boril za sloven- S,» ?l«ve' ^mveč je svoje sprem pod zemljo kot k njim. Drugemu prija- ^vaico takoj opomnil, na obude kes 1 ----- - - ■ • 1 Natu je, dasi žo ranjen, jvodpiral svojega bolj ranjenega tovariša, da hi mogel uiti. Med tem je bil sam smrtno zadel. Vsi, ki so ga poznali, za njim žalujtjo. Nove grobovo komunističnih irtov so odkrili proteklo dni na Goren>kem. Pri vasici Olšovek pri Tupaličali so našli spet nokaj grobov, med njimi grob lani od komunistov umorjenega Jakoba Malija iz Olševka. Truplo neke dekle iz Brilofa pri Kranju ter truplo Jekovca Janeza iz Luž, ki so ga bili komunisti nasilno »mobilizirali«, nolem pa seveda ubili, ko so spoznali. dn moža ne bodo pridobili za komunizem. Nove znamke Ljubljanske pokrajino bodo kmalu izšle. Frankovno znamke bodo po 5 cent. 10 cont, 20 con!. 25 cent. M cent, 75 cent, 1 liro itd. do 30 lir. Na znamkah l»odo ntisnjeni lopši in slovitej-ši slovenski kraji Prav tako bodo izdano novo portovno znamko od 10 cent do 1.50 lire. PO SVETU Sovjetsko zvezo vedno bolj napadajo ru/ni angleški in ameriški listi ter ji očitajo, da krši dogovore v Jalti: ker noče omogočili poljske vlade, ker je samovoljno spremenila romunsko vlndo, ker je nn svojo roko od- Covedula turško-sovjetsko pogodbo, er ne l>o na konferenci v San Fran-cisko poslala svojega zunanjega ministra. Ruzpoke med »zavezniki« so vedno globlje. Ameriški Srbi so Rooseveltu poslali spomenico, v kateri nnglaSajo, tla je Titova vlada v Jugoslaviji nedemo-kratska in ne pouieni vlude jio ljudski volji. Amerika in Japonska. Ameriško čete so s pomočjo mornarice napadle japonsko otočje Riu-Kiu ler se začelo iz.krcavnti na otoku Okinnva. Pri tnn je nnstnln velika bitka, v kateri so Japonci, kakor se glase njihova poročila, potopili 30 ameriških vojnih ladij, 20 pa so jih poškodovnli. Vendar je sovražnik otok zasedel, z njim pa še drug manjši otok. Japonska vlada je odstopila nn podlagi sklepa vojnega posveta. Cesar jo izročil sestavo nove vlnde 77 let staremu ndmirnlu Suzuki ju, ki bo sestavil bolj odločno vlndo. Poljaki ne bodo zastopani nn konferenci v San Franciscu, ker je Moskva onemogočila sestavo nove poljske vlade, pač pa hi rada, da bi komunistični lublinski odbor zostojinl Poljsko; V in namen je sovjetska vlada predlagala, naj bi Inblinski odbor, ki je docela v rokah komunistov, poslal v Ameriko svoje zastopnike toda Amerika in Anglija sta to sovjetsko zahtevo takoj zuvrgli. Tako i>o ob strani Sovjetske zveze potovalo v Snn Francisko le delegacija Titove in Be-neševc »vlnde« ves drugi cvet pa je komuniste že pustil nn rodilu. Beneš, bivši predsednik Češkoslovaške republike, je romnl v Moskvo ter tamkaj s Stalinom sklenil dogovor, da bodo Cehi izročeni Sovjetom. Tito in Beneš sta edina, ki se še dasta voditi od Stalina. Finci, ki so pri volitvnh po večini vendarle še glasovali zoper komunizem, so izseljujejo nn Šve ograji. Seveda mora biti posejan na zunanji strani ker sicer kokoši mlade poganjke takoj skljujejo. Videla sem že brskališča, ki so bila preveč senčna. V tako brskališče sonce nikoli ne posveti, zato jo prostor vlažen in kokoši hirajo v njem. V brskališču kokoši knj hitro poberejo kar jo hranilnega. Zlasti zelenega ni nikjer več, ker vse sproti skljujejo. Zalo je zelenje treba na vsak način dodajati. Ni dovolj, da damo kokošim zruja in mehko hrano z otrobi in kostno moko. Dajati jim moramo tudi travo, v zimskem času, ko trave ni, kislo zelje in repo. Tudi jajčnih lupin nadrobimo putkam. ker jih z velikim veseljem zobljejo. Važno je, da imamo glede krmljenja nek red, kajti kokoš ni razumna žival in dela vse le iz navade. V poletnih mesecih krmimo zjutraj ob sedmih zrnje, opoldne mohko hrano z otrobi in kostno moko, zvočer ob sedmih to, česar imamo več, kajti zvečer kokoš največ pojo, nato pa gre sita spat. Med temi obroki jim vržemo v brskališče še zelenje in jajčne lupine. Da morajo imeti v posodici vedno čisto vodo menda ni treba posebej poudarjati. Zelo pripravno je, če Imamo v najbolj mirnem, skritem kotičku brskališča gnezdo. da ni treba na kokoši posebej pa-zriii, kdaj bi rade šle znest. Gnezdo mora biti mehko in suho. najbolje jo, da je nastlano s slamo. Marsikomu pa se zdi zelo škoda prostora, ki je namenjen le kokošim. Tudi v tem pogledu bi so dalo odjvomoči, če bi tja nasadili papeško repo nli topinaiubur. Ta krompirju podobni sadež je tekom vojne pač že vsakomur znan. Je okusen, precej voden, rogljat sadež, ki ima izvrstno lastnost, da jo namreč sila trdoživ. Kjer je enkrat domoval, od tam ga z.lepa ni več moči spraviti. Zato — in j>a ker ga kokoši zelo rado kljujejo — hi bilo priporočljivo zasaditi ga v brskali-ščih. Najboljši čas za sajenje je april. Iz-kopljimo torej jarke kot za sajenje krompirja, ler jiosndimo na vsakega pol motra en gomolj. Ko po približno 14 dneh vzkali ga pokrijemo z redkim vejevjem, da kokoši poganjkov no skljujejo. Pokrito ali ograjeno naj bo približno 2 meseca t. j. toliko časa, da so poganjki tako veliki, da srca kokoš več ne doseže. Nato pa lahko mirno pustimo, da kokoši rastlino kljujejo in brskajo okrog njih, škodovalo lo no bo. Papeško repo lahko posadimo tudi v zelo peščenih dvoriščnih tleh. lo da jih nekoliko prerahljamo. Kar se gnojenja tiče popolnoma zadostuje to, kar kokoši pognojijo. Ce ji pa zalijemo sem in tja z gnojnico, je tudi zelo hvaležna. Papeška ropa prezimi kar v zemlji. Spomladi, ko pustimo kokoši v brskaii-ščo, jo veselo izkopavajo in kljujejo. Lahko jim jo tudi kuhamo namesto krompirja. Naslednje leto nam kljub šo skrbnej-šemu izkopavanju ostane v zemlji dovolj gomoljev, ki zopet poženejo in rodo obilen sad. C. IL Pazite na popolno zatemnitev! Ljubljana, 7. aprila 1945. Ne moremo si skoraj misliti, da bi ▼ teh resnih časih bil kdo malomaren pri izvrševanju predpisov o zatemnitvi, saj je vendar vsakemu njegova plava najljubša. In vendar smo v zadnjem tednu doživeli nekaj primerov, ko so ponoči bile iz terorističnih letal odvržene bombe naravnost proti poslopjem, v katerih je gorela nezatemnjena luč. Malomarna zatemnitev ne ogroža življenja malomarneža samega, ampak tudi vse njegove bližnje okolice. Zato je sveta dolžnost, da vsakdo stori vse, da bo zatemnitev popolna. Posebno opozarjamo na primere, ko moramo vstopati ponoči v sobe, ki niso zatemnjene. Ze malenkostna luč žepne svetilke lahko sproži nesrečo. Če moramo torej brezpogojno ponoči po ne-zatemnjenih sobah, potem je bolje, da se vanje pritipamo, kakor pa da prižigamo kakršne koli luči. Te dni se je oglasila pri nas žena iz ljubljanske okolice, ki bi ji v eni izmed zadnjih noči mož kmalu zakrivil požar cele hiše. Pri nezatemnjeni spalnici je sredi noči prižgal žepno svetilko in hodil po spalnici. Ne on niti žena nista zapazila, da je med brnenjem letala, ki ga je bilo prav dobro slišati, bila odvržena na hišo za-žigalna bomba. Le srečnemn naključju se imata zahvaliti, da jima ni zgorela streha nad glavo. Sosed, ki je bil buden, je slučajno zapazil plamen na strehi, šel klicat in opozarjat ter tako omogočil, da je bil ogenj hitro zadušen. Kdor želi torej sam sebi dobro, bo do skrajnosti previden in vesten, ne snmo ob alarmih, ampak tudi pri zatemnitvi na večeri ZATEMNITVENI ČAS od 9. do 15. aprila ]8 od 20.35 do 6.05 Vsakdanja Ljubljana... Sobotni živilski trg Ob toplem pomladanskem sonen se je v soboto preo belo nedeljo razvijal na Vodnikovem trgu tržni vrvci. Promet je bil osredotočen na prvi otok, kjer so gospodinje kazale posebno zanimanje za lepo in zdravo domačo čebulo, ki jo sedaj oko-ličanke prinašajo naprodaj v večji množini kakor poprej. Naprodaj je bilo dalje nekaj rdečega radiča in motoviloa, a razmeroma malo regrata. Vrtnarji so pripeljali na trg poleg raznih rož mnogo raznovrstnih sadik, zlasti knpusnie ln solatnih. Sadike so bile po fi lir šopek ln še dražje. Znatno je povpraševanje po semcuskem fižolu. Nekn-teri obdelovalci vojnih njiv so že zasadili visoki fižol, kar je nekoliko prezgodaj, čas za saditev fižola je najprikladnejšl v prvi polovici majnika. Posestne spremembe Galls Erneut, veleposeit, Vodnikova costa št. 43. je prodal Janku Šinkovcu, trgovou v Ljubljani, Dermotova nI. 23, ženi Zori In nedl. hčerki Jasni gozdno parcelo št. 1 do 1>. Morebiti šo neoddana nakazila za nabavo kruha sa gostinske obrate, tako Imeno. vane bone, bo mestni preskrbovalni urad, odsek za gostinske obrate v bivši Mahrovi hiši na Krekovem trgu 10, sprejemal do konca aprila. Z mesecem majem izgube nakazila za nabavo kruha za gostinske obrate vsako vrednost. Priporočamo: KRIK SLOVENSKE ZEMLJE (17 lir) - TURJAK (S lir) - V SLUŽBI DOMOVINE (10 lin - ZA LEPO DOMAČO SLOVENŠČINO (4 tire). — Dob« se v knjigarnah. novica Slovesnost župnijskega proščenja je danes v frančiškanski cerkvi. Ob 8 imo pre. vzvišeni gospod škof dr. Gregorij Rožman slavnostni govor, in pontifikslno mašo, mod katero poje Sattnerjev zbor Premrlovo mašo v čast sv. Jožofu oo spremljevanju velikega opornega orkestra. Popoldne ob 4 bo kratka pridiga, nakar slede pontifikalne p''te lita. nlje Matere božje. — Pri vseh službah božjih bomo pobirali prispevke za župnijsko cerkev. Sv. maša zadušntea za pok. Albertom Ktlterjem bo v torek dne 10. aprila ob 8. uri zjutraj v frančiškanski cerkvi. Slovesna črna sv. maša bo za obletnico pok. ge. Mozetič Marij« v župni cerkvi Sv. Potra v torek 10. t. m. ob 7. uri. Maša zadušnlca za pokojnim Jelčič Angelom bo v torek 10. aprila oh 7. uri r oer-kvi Marijinega Oznanjenja Za pokojnega poročnika NS Bogdana Kosa bo v ponedeljek 9. t m. ob 7. uri v cerkvi čč. pp. kapuoinov v Stopanji vasi žalna služba božja. Sorodniki in prijatelji vabljeni I II. Vnanja Marijina kongregaolja pri Uršullnkah v Ljubljani ima danes ob pol 3. url shod — Voditelj. Dne 8 aprl a 1145 se bo vršila ob 19. uri v dramskem gledališču varlotš predstava za slovonske pionirje Za stojišča niso bile izdane nobene vstopnice. Doatop na stojiSče samo z izkaznicami Poll-a Društva slepih v Ljubljani je darovala obitelj dr. ing. Branka Brčič v počastitev spomina go Anastazije Tavčar 300 lir. Naj-prisrčnejša zahvala I Toplnambur za seme ln krmo nndi Žego. za, Gallusovo nabrežje 33. Dijakom • dijakinjam nudimo vso pomoč za šolo ob najprikladnejšlh urah: Specljal. ne lnstrukclje. Kongresni trg 2'II. Spcrovcl Slovenci — leglonarjl pošiljajo svojcem donur. Izplačala v Hotolu Metropol _ Miklič poleg kolodvora od dne 8. aprila do torka. 10. aprila 1945 zvečer — in to od 10 do 12 in od 4 pop. do 6 zvečer. Najaviti se pri vratarju hotela! — Raah, Bauzugfuhrer. . Učite se strojepisja, praktično znanje potrebno tn koristno vsakomur! Novi eno., dvo., trimesečni tečaji s? prtfnn.ln io 9. 10., 11. aprila. — Dre dogovorno: Chrlstofov učni zavod, Domobranska 15. Srednješolcomt-kani priporočamo učenje strojepisja! Učne ure dogovorno zjutraj, pozno popoldne ali zvečer po želji. Novi tečaji 9.. 10.. 11. aprila: Cnrlstofov nčnl zavod. Domobranska IS. Strojepisni tečaji se nemoteno vršijo zgodaj zjutraj, pozno popoline aH zvečer. Učne uro dogovorno po žoljl. Novi tečaji 9.. 10., 11. aprila. Informacije: Trgovsko učlllšče »Chrlstofov učni zavod«, Domo. branska 15. Za stare In onemogle ▼ mestnem zavetišču v Japljcvl ulici je podarila polje, dolska in industrijska delniška družba S. A. I. C. I. 5000 lir, za slope mostne reveže 2500 lir ter 7-a gluhoneme mestne reveže 2500 lir, skupaj 10.000 lir. — Mestno župan, stvo izreka dobrotnlci najtoplejšo zahvalo. IZ DUHOVNIŠKE SLUŽBE Nvoimonovanl stolni kanonik dr. Jože Pogačnik bo slovesno umeščen na Codellijev kanonikat v ponedeljek ob pol devetih. Kinematografi KINO UNION . »Vzorni soprog« - Heinz RUh-mann, I.eni Marcdhaeh. . Ob H, 17 in 19. KINO MATICA - »Ob zvokih glasbe«. - Pred-stave ob 13, 17 in t9. Tel. 22-41. KINO SLOGA . »Velika nagrada«. . Predstave ob 15, 17 in 19. Tel. 27-50. KINO KODELJEVO . Ljubezenski doživljaj dekleta v Afriki: »V tropski vročini« - Predstave ob 15, 17 in t9. Tel. 21-91. t Po kratki bolezni nas je za vedno za. pustila naša ljuba sestra in teta, gospa Jeras Marija Pogreb bo v ponedeljek, 9. aprila, ob VilO dop. z Žal, kapelice sv. Krištofa, k Sv. Križu. Ljubljana, dne 7. aprila 1945. Žalujoče družine: KOPRIVEC in VIDIGOJ ZAHVALA. Vsem prijateljem, znancem, sorodnikom in čč. duhovščini, ki ste v tako bridki usodi našega nepozabnega moža, ata, brata in strica, gospoda Jakoba Rotarja spremili na njegovi zadnji poti. prisrčna zahvala. Sv. maše zadušnice se bodo brale v sredo, dne 11. aprila 1945 v župroi cerkvi na Brezovici. Žalujoča družina. ZAHVALA. Vsem, ki so ob smrti naše dobre mame oziroma stare mame, gospe Fran je Cešnovar z nami sočustvovali, ji v njenih zadnjih dneh lajšali trpljenje in molili zanjo — Bog plačaj! Sv. maša zadušnica se bo brala v sredo II. t. m. ob 7 zjutraj v župni cerkvi sv. Jakoba. Drnžine češnovar. ZAHVALA. Ob nenadni izgubi naše predrage tete, gospe Frančiške Tomažič se za ga-ntjivo slovo in spremstvo na pogrebu zahvaljujemo vsem, posebno čč. duhovnikom, pevcem ter ostalim prijateljem i® znancem. Ljubljana, dne 5. aprila 1945. Žalujoči: Juvan, Drčar. Zahvala Vsem, ki ste spremili našega dragega moža, brata, svaka, strica in zeta, gospoda Ivana Rutarja na njegovi zadnji poti, čustvovali z nami ter s cvetjem in prispevki v dobrodelne namene počastili njegov spomin, se najtopteje zahvaljujemo. Maša zadušnica za našega dragega pokojnika se bo brala v sredo, dne 11 aprila 1945, ob 7 zjutraj v cerkvi sv. Pet ra. MILENA RUTAR in ostalo sorodstvo. M A L I 0 (Službe I dob« B HlšNO, obenem voditeljico, odločno, a pr«. k so in znanjem kakega svetovnega jezika sprejme v .talno službo podjetje Ponudbe . prilogo slike oa apr, »Slov.« pod »Marljiv« hišna«. — Prav tam dobi mesto KUHARICA ki kuha družini 20 članov. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Vestna in zanesljiva kuharica« št. 2281. KUHARICO dobro, ta. koj sprejmem. Naslov v upr. »SI.« It. 2555. GLAS I 1 Prodamo 8 PRODAM: 3 pomladanska plašča, damska, kostum z bluzo in par čevljev it. 58. Naslov v upr. >S1.< H. 2546. MOTORNO SESALKO za hišni vodovod, kompletno, avtomatično • prodam ali zamenjam. Rudolf Zore, Ljoblja. na. Gledališka nI. 12. SOBARICO pridno in pošteno, takoj .prej-mcm. Naslov v upravi »SL« pod it. 2556. SPRETNO MOČ. popolnoma samostojno . neoporečno delujočo ler izvežbano v tipkanju na pisalnem stroiu, iščemo kot prevajalca (prevajalko). Naslov v oglasnem oddelku Slovenca št. 2328. PERICO za policijsko pranje za na dom — pošteno, sprejmem zn takoj. Plača dnevno 150 lir in hrana. Julka Krenjc, Hradeekega cesta 32. * (b Zahvala Vsem. ki so ob težki izgubi naše nepozabne Mice Mladič z nami sočustvovali, ji poklonili cvetja ter jo spremili na njeni zadnji poti — najiskrcnejša zahvala. — Sveta maša zadušnica bo v sredo, lt. aprila ob '/i8 zjutraj v 7up. cerkvi sv. Petra. Ljubljana, 7. IV. 1945. Žalujoči ostali. ZAHVALA. Vsem, ki ste spremili našo drago hčerko in sestro, gospodično Pavlo Škulj na njeni zadn/1 poti, z nami sočustvovali in poklonili cvetje — se najtopleje zahvaljujemo. V L j n b \ j a n i , dne 7. aprila 1945, Zala joči oče, brat in sestre DEKLICO 13 do 15 let sprejmem kot pomoč v gospodinjstvu. Noslov v upravi »SI.« pod št. 2445. (b 1 Poizvedbe 1 MANJŠA VSOTA denarja ie bila najdena na Celovški cesti. Po-izve se Gasilska 3. (e OT LEGITIMACIJA -št. 4389 je bila izgubljena. Proglaša se za neveljavno._ RUTO. štirioglato sem zgubila v četrtek ob V« 6 zjutraj po Mnsa-rvkovi cesti in poti do Most. Oddati v upravi »Slov.< proti nagradi. Sveženj KUUčEV -blagajniških, je bil najden na Tromostov-ju. Dobi se: Povšetova ulica 12. Stanovanja K ISgaio g IŠČEM komfortno sta. novanje za 1. maj; 2 sobi ali tudi 1 s kuhinjo, kopalnico in vsemi pritiklinaini. V Šiški ali Bežigrad. — Ponudbe na upravo »Slov.c pod »Komfortno stanovanje« 2455. j~PrldeikP| KORENJE prodam. — Krekova 17-1., levo • Moste. KROMPIR za seme ku-plm ali ga tndi odslužim sedaj ali ob košnji. Gor. Glince 16. os«o VRTALNI STROJ ročni električni — brusilni siroj ia stabilni ornim zelo ugodno naprodaj. Merkur, Puharjeva 6, MRAVLJE v stanovanju z lahkoto uničite. Inž. Prezelj, Wolfova ulica 3._(l ČEBULČEK po znižani ceni nudi - Sever & Komp.. Ljubljana. LIMONO v čaja do-bro nadomešča limonin ekstrakt »Citrol«. Stekleničko prinesite . seboj. Drogerija Ant. Kanr Židovska nI. I. KROMPIR pred saditvijo razkužite! Imeli boste za '/» večji pridelek. Inž. Prezelj - Wolfova ulica 5._ VOLNO, belo, za prejo in nove visoke čevlje, moške it. 41 prodam ali zamenjam. - Pokopališka 8-1._ CLEMATIS, rdeči in modri, magnolije, gli-ciniie, vinska trta -(izabela) grmičje in razne trajnice oddaja Polše, Mala vas 40, p. Ježica. Pišite dopisnico. Dostavim na dom brezplačno._ GALIČNA škropila — pripravke zoper zavi. jača in druge sadne škodljivce . prejmejo vinogradniki, sadjarji in vrtnarji v strokovni sestavi pri: inž. Prezelj, Wolfova ulica 3. KONJSKO VPREGO -težki komat, prodam ali znmenjam za semensko pšenico, ječmen ali čebele. Po. iaanila daje Keršič -Ljubljana, Frankopon-ska 1. ___ FIŽOLOVKE, nove — smrekove, gabrove, leskove, vsako količino, dobavim takoj. Ponudbe z navedbo količine in cene na upr. »Slov.« pod »Fižolovke« 2428. 2 PISALNA STROJA -pisarniški in eden v kovčku ter dva fotoaparata Zeiss Ikon zelo ugodno naprodaj. — Merkur. Puharjeva 6. VRANE vam pozoblje-jo posejano koruzo? -Uničite jih! Inž. Pre-zclj, Wolfova ulica 3. Kristalna DARILA prodom. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 2484. ŽIVILA v shrambah preglejte! škodljivce v njih pokončuj4el Inž. Prezelj, Wolfov« ul. 3. Nov SMOKING iz najfinejšega predvojnega blaga ugodno prodam. Povšetova 33 a. Kode. Ijevo.__ BLAGO, dobro, temno-zeleno. za gospe, 3 m, ugodno prodam. Ogled med 19 in 20 t Beethovnovi nI. 4-n., it. 7. PRODAM: sive semii čevlje št. 38, ženske sandale it. 39, fino črno in več letnih svilenih oblek, blago z« moški siv plašč, vse ze!o dobro ohranjeno. Strossmayerjeva 4 -1., desno. KOPALNO PEČ z ba. krcnim kotlom, pripravnim tudi za kuhanje perila ali drugo, prodam. Ponudbe na upr. »Sl.< pod »Dobro ohranjena« 2148. 2 ZRAČNICI za kolo. novi, več emajliranc posode in moški suknjič prodam ali zamenjam. Cerar, Dolenjska c. 48; vsak večer od 19 do_20._ GOLAZEN vsakovrstno v stanovanjih, na vrtu in no polju pokončujte z uslreznjočimj - inž. Prezljevimi sredstvi. . Wo!fova ulica 3. PLAač iz bahmške svile prodnm. Pintuič -,Wolfova 12, |Zamenjamc| DRVA zamenjam za protivrednost. Tržaška cesta 48-1, dvorišče. TRIEDER, z usnjeno torbico, zamenjam za drugo protivrednost . ev. prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod it. 2425. (zom GOJZERJE, predvojno blago, zamenjam za zracnice in gumo oli dobro moško kolo. -Ciril Metodova ul. 84. Modro JOPICO, pomladansko, z belo svileno bluzo za 8 do 10 letno deklico ter črno (marengo) jopico z rdečo svileno bluzo, za vitko postavo, zamenjam za živila. Stani-čeva 37. GOSJA JAJCA .valil-na, zamenjam za dobro kokljo nli kako drugo protivrednost. Vprašati Kersnikova ul. 3, dvorce._ KROMPIR. zanesljiv za seme, zamenjnm za butare. Matjnk, Savlje št. 25. Kompl. BICIKEL-GU-ME, tovarniško nove, zamenjam za protivrednost. Društvena 6, Udmat. M Kopirno | Otr. VOZIČEK, globok, dobro ohranje»u — od zdravega otroka, kupim. Piber, Marmon- tova 42. _(k Debelo STEKLO v plo. ščah od 4 do 8 mm, od 40X40 cm naprej, kupim. Naslov v npr. »Slov.« pod it. 2347. NOVA TRGOVINA -»Hitrost« kupi razne nmetnine — in razne boljše predmete. Plača takoj. Stritarjeva 2. STEKLENICE vseh vrst pletcnke, šiviljske odpadke - pločevinaste sode, vsakovrsten papir, razne kovine — rabno in nerabno že, lezo in tehnične predmete stolno kupnje in dobro plača »Metalia«, Gosposvetska eesta 16, tel. 52-88, nasproti De. lavskega doma._ NOVA TRGOVINA -»Hitrost« kupi jedilne, vinske servise, pribore in razne steklene predmete. Plača takoj. — Stritarjeva 2._ NAKUP in PRODAJA vsakovrstnih predmetov. Trgovina »Ogled«, Mesitni trg 3._ KANTE (ročke), ploče-vinaste, kupuje »Pe-tronafta«, A. Hmelok, Ljubljana, Ciril.Meto- dova 35 a._ SLIKE noših starejših in mlajših mojstrov kupim. Pridem na dom. Naslove pustiti r upr. »Slov.« pod »Slike« it. 1317._ RJUHE ip KAPNE dobro ohranjene, kupi trgovina »Ogled« na Mestnem trgu 3._ HLADILNIK no električni tok, nporaben za kuhinjo, kupim. -Noslov v upravi »SL« pod št. 2337. ČEVLJE, črne, semii,* nove, št. 38'/«, znmenjam zo št. 39. Nasl. v npr. »SL« št. 2458. GOJŽERICE št. 37 zamenjam Za živež. Noslov v upr. »Slov.« pod št. 2453._ Dve KOKOŠI, debeli, zomenjom za blogo za obleke. Naslov v npr. »Slov.« št. 2451._ Veliko OGLEDALO -stensko, s starinskim zlatim okvirjem, zamenjam za protivrednost ali prodom. Ver- stovškovo ni. 8._ Rjave SALONARJE št. 38 zamenjam zn nizke športne. Noslov v upr. »Slov.« št. 2476. I Radie 1 RADIO 5 + 1 ugodno prodam. Povšetova ul. KUPIMO: šivalne m pisalne stroje, moška in damska kolesa, globoke in športno vozičke, otroške posteljice, snažne sobne in kuhinjske oprave, visoke in nizke omaro, preproge, porcclan, ste. klenino, jedilni pribor 'in drugo. Ponudite trgovini »Ogled«, Mestni trg 3. I Obrt I Pozor stavbeniki in hiSni posestniki! Dobavljam, polagam in stružim stare parkete TOSIP BRLEČ Ljubljana, Kolodvorska nI. 28. . Tel. 37-68. I Kolesa | Damsko KOLO rablje-no, kupim. Naslov v upravi »Slov.« pod il. 2391._ Damsko KOLO, novo ali malo rabljeno, kupim. Noslov v uprovi »Slov.« pod St. 2423. Moško KOLO z novo pnevmatiko in lučjo -prodom za 25.000 lir. Lah. Sv. Petra c. 42. Obrtni TR1CIKELJ z zaprto omaro, močan, prodam. Kolodvorska ul. 8, pritličje. Damsko in moško KOLO brez gum prodam. Ambrož, mehanik, Dunajska 71._ I Posestva B PARCELO, stavbno, v Ljubljani, kupim. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 2362._ PARCELO, manjšo — stavbno, blizu Dolenjske ceste, znotraj bloka, ugodno prodnm. Ponudbe na upr. »SI.« pod »Ob Golovcu« it. 2424. (p I Živali I KONJE za klanje kupujem. Pušnik Justino, konjska mesorica — Opekarska cesta 58 -Trnovo, Ljubljana, (j KOšTRUNA, 3 mcsece starega in dve mladi beli kožici prodom. -Opekarska c. 38, Trnovem__(j KOKLJO, zanesljivo -zamenjnm za mlado . nesečo kokoš oli živilo. Knezova ul. 35. ?i.n._ RADIO prodan), blarjcvji 7, Ko- DALJNOGLED Zeiss, dobro ohrainjen, kupimo. Ponudbe no npr. »SI.« pod »Dobra optiko« St. 2346._(k VOZ, rozdeljiv, z gumi kolesi kupim. Mo-drijon. Tržno 7. (k BLAGO zo temno moško obleko kupim ali zamenjam za protivrednost. Nosi. v upr. »Slov.« pod št. 24?8._ MODRO GALICO, 10 do 20 kg, kupim ali zamenjam zo protivrednost. Nnslov v uprnvi »Slov.« pod »Golica« - št. 2472.__ KUHALNIK, električni na 3 plamene kuipim. Ponudbe na upr. »SI.« pod »Kuhalnik* 2461. Irhoste HLAČE krutke kupim ali znmonjnm za živilo. Nasl. v upr. »Slov.« pod št. 2457. ZBIRKA »SVET« JAJCA za valenje od Lenhorn kokoši pro. dam. Podutiška 20 -Ljubljana^_ I ženitbe g GOSPA, vdova, j>re: prosta.. pridna - želi poznanja z gospodom 28—32 let v svrho že-nitve. Mesarsko stroka zaželena. Ponudbe nn upr. »Slov.« pod »25. spomlad« 2408. Mlad VDOVEC s 7-Ictnim sinčkom, uradnik z lostnim donosnim podjetjem, želi v svrho ženitve spoznanja s krščansko vzgojeno izobroženo gospodično v storosti od 24 do 30 let, ki bi bila otroku dobra mamica in njemu plemenito družica. Dopise s sliko, ki se diskretno vrne, poslati na upravo »Slov.« pod »Družinska srečo« št. 2364. I Kn|ige__| LEPOSLOVJE, slovensko in tuje ter ostale izvirne knjige in prevode kupuje - Janez Dolžan, knjigarna • Stritarjeva ulica. HRAM, Modro ptico in druge knjige - samo dobro ohranjene, kupi knjigarna žužek, pa- saža._ KNJIGE, leposlovne . slovenske in nemške; Dom in svet, Ilustrirani Slovenec, prodam. Naslov v upravi >S1.« pod it. 2437._(1 KUPIMO: Ljubljanski Zvon. letn. 1884. 1911, 1916; Melik, Slovenija I/II: Etnolog I/II; Ple. teršnik, Sloven.-nem. ški slovar; Baumbach, Zlatorog, nemško, več izvodov; Ramovš, dialekt. karta; Slovenska zemlja; Kronika VI; Vidmar, šah — potem vse slovenske knjige, nemške pripovedne in znanstvene nojmovejše dobe. Knjigarna - Ig. Kleinmoyr & F. Bam-berg, Ljubljana. I " Pouk I HARMONIKE, klavirske, kromatične, diatonične poučuje strokovnjak. Uspešna metoda. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 2360. NEMŠČINO in druge jezike poučujem. Isto-tam priprava v vseh srednješolskih predmetih .posebno v matematiki. Vrhovčeva 12, visoko pritličje, levo (križišče Jegličeve). |_GlasbaJ| UGLAšEVALEC gloso-virjev. Telefon 39-23 -Jurasek, Zrinjskega cesta 7-II. KLAVIR »Fliigel« priznane dunajske tvrdke prodom. Noslov v upr. »Slov.« pod št. 2426. UMETNO VALJENJE -vsak peiek ob 8. -žegoza, Gallusovo nabrežje 33. (r patentne posteljnt mreže, otomane, mo derne kančs ln foto U« nndi solidno tn pc nizki ceni RUDOLF RAD0VAN tapetntk LJUBLJANA Mestni trg Stev. 18 SPALNICA, trd les, z žimnicami, naprodaj. Naslov v upravi »SI.« pod št. 2436. _(š SPALNICO . trdo ali furnirano-politirano -orehova korenina - novo nli odlično ohro-njeno kupim. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Dober plačnik« štev. 2447._ POSTELJO za 2 osebi, iz trdega lesn, prodam. Poizve se: Kososkega ulica 32. I Pohištvo I DIVAN. spalni, dobro ohronjen, prooam ali zamenjam. Naslov v upr. »SL« St. 2418. V nevero ne vodi znanost, ampak verska nevednost. (Toth.) KOLEDARi Nedelja, R. malega travna: L poveltko-nočna-bola; Albert, škof in mučenec; Koncosa. mnčenioa. Ponedeljek, I. malega travna: Marija Kloofova, sveta žena; Arhangol, spo-znavalec; Tomaž Tolentinski, spoznav. LEKARNIŠKA SLUZBAi Nočno služIm Imajo lekarne v nedeljo: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ra-mor, Miklošičeva c. 20; mr. Mnrmayer, Sv. Potra cesta 78; v ponedeljek: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Deu, Gosposvetska c. 4; mr. Bohino ded.. Rimska 31. ZDRAVNIŠKA SLUŽBA) Nedeljsko zdravniško službo bo opravljal mestni zdravstv. svetnik dr. Clber Pran, Ljubljana, Štefanova ulica 7, teL 36-41. ZATEMNITEV V NEDELJO od 20.25 do 6.20 ZATEMNITEV V PONEDELJEK od 2I.3Š do I IS L. Zapustila sta nas naša zvesta moža, očet«, * sinova, brata, strica, svaka in nečaka, gospoda Breznikar Janez hi Tone Šmartno pri Litiji, dne 9. marca 1945. Žalujoči BREZNIKARJEVI ln sorodniki. + Dotrpel je v 59. letn starosti naš dragi atek. mož, brat in stric, gospod Fran j o Fradel policijski podnadzornik Maša zadušnica bo v petek, dne 13. aprila 1945 ob osmih zj. ▼ cerkvi Marijinega Oznanjenja. Moste, Ljubljana, Trst, dne 7. aprila 1945. Žalujoči ostali. + Dne 5. t. m. je v starosti 85 let odšla v večnost naša srčno dobra mama in se-strična, gospa Josipina špelar roj. Vrh posestnica Pogreb je bil ▼ Trnovem na Notranjskem. — Sv. maša zadušnica se bo brala 11. aprila ob 7 v cerkvi Marijinega Oznanjenja v Ljubljani. Posinovljenec Jo^Jko špelar, bratranci __in sestrične.__ + Za vedno nas ie zapustila v 86. letu starosti naša ljubljena mpti, stara mati in teta, gospa Terezija Dobrovoljc r. Kranjc K večnemu počitku jo bomo spremili v nedeljo 8. aprila na pokopališče k Sv. Antona na Verdu pri Vrhniki. Žalujoče rodbine: Dobrovoljc, Brzin, Jurjevčlč, Kranjc. t Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočava žalostno vest, da je umrl najin predobri mož, oziroma očka, gospod Karel Verk privatni aradnlk Dan in nro av. maše zadnšniee za dmgrai pokojnikom bo objavljena kasneje. Ljubljana, Celje, Bošianj, 6. aprila 1948. Žalujoča ženo Marija s hčerke. t Na posledicah poškodb pri zračnem napadu je izgubil življenje v izvrševanja irrojc službe naš zgledni nameščenec, gospod Avgust Šmelzer Iz Preske na Dolenjskem. Pokopali ga bomo ▼ nedeljo 8. t. m. ob 10.15 z Žal, na pokopališče k Sv. Križu. Pokrajinski prehranjevalni zavod »PREVOD« + Ob bombnem napadu smo izgubili, sta-, rega 23 let, našega ljubljenega sina in brata, gospoda Vinkota Ovna Truplo blagopokojnika počiva na pokopališču na Jesenicah do prevoza na domače pokopališče. Sv. maša zadušnica se bo brala ▼ cerkvi t Dev. Mar. v Polju. Devica Marija v Polju, dne 7. aprila 1945. Žalujoči sfarii, bratje, sestre mi ostalo sorodstvo. t Vsem znancem in prijateljem naznanjamo žalostno vest, da nas je po kratki bolezni za vedno zapustil naš predragi mož, oče, stari oče in tast, gospod Jože Možina Pogreb nepozabnega pokojnika bo r nedeljo 8. t. m. ob 6 popoldne iz doma Rožna dolina cesta VI. št. 22, na viško pokopališče. Ljubljana, dne 7. aprila 1945. Globoko žalujoča žena z otroki In sorodstvo. + Za vedno nas jo zapustilo, štora 81 let, naša dobra mama, stara mama itd., gospa Marija Lindtner vdova po davčnem npraviteljn Pogreb bo v ponedeljek 9. t. m. ob 9 z Sal, kapela sv. Antona, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, škofja Loka, dne 7. aprila 1945. Žalujoči otroci ia ostalo sorodstvo.. + Potrti neizmerne žalosti sporočamo vsem svojcem, sorodnikom in znancem, da sta nos zo vedno zapustili kot žrtev letalskega nopoda, v 45. letu starosti, naša ljubljena mamica ozir. hčerka, sestra, teta in taiča, gospa Marija Kravcar ter njena hčerka oziroma naša mila sestrica Majdiea Kravcar K večnemu počitku smo ju položili v nedeljo, 1. aprila 1945. na farnem pokopališču v šmihela. Ljubljana, Novo mesto, Žužemberk, 7. 4. 1945. Žalujoči: Milk« por Kernel, Darinka por. Mnilč, Zlata in Albinca, hčerke; mama, sestra, zeta -_in ostalo sorodstvo. tDotrpela je noša srčno ljubljena, dobra mamico, babica in prababica, gospa Sattler Ana Pogreb blogopokoine bo v ponedeljek, 9. aprila 1945, ob 10 dopoldne z Žal, kapele sv. Andreja, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 7. aprila 1945. Žalujoča hčerka Tončka z ostalim sorodstvom. Za »Ljudsko tiskarno«: Jož, Rrnmarti — Izdajatelj: Jožko KrošelJ — Urednik: Janko fialnes.