Poštnina plačana t gotovini.
Posamezna Številka 1- Dia.
Št. 13. — Leto XX. — Kranj, 28. more« 193».
Uredništvo in uprava je v Kranju, Strossmajerjev trg št. 1. Telefon št. 73 »Gorenjec" izliaja vsako soboto. Dopise sprejema uredništvo do srede zvečer. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankiranih pisem ne sprejemamo. — Naročnina za »Gorenjca", celoletno 40 Din, polletno 20 Din, četrtletna 10 Din, posamezna številka 1 Din.
List za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto
j. j.
Fara pod vtisom Kristusove žaloigre
V duhu in smernicah JNS
(Vprizoritev pasijonu v Kranju.)
..Hvalnice pojte, kristjani! Jagnje je ovce rešilo: Kristus -   nedolžni — je grešnike spravil /. Očetom. Smrt in življenje stu se borila v   prečudnem dvoboju: Gospod življenja je mrtev — in živ kraljuje!" (I/, sv. maše na vel.
ned.
Človek jo po svoji naravi tako ustvarjen, da skuša vsako idejo, ki ga prevzame v globinah duše tudii na zunaj vprizoriti. na viden in dramaitski način prikazati. Otrok, ki ljubi svojo mamico, povije v šopek cvetje in ga 2 ljubko voščiluo pesmico pokloni njej, /.a katero gori otroško srce. Ako spremljamo prijatelja na zadnji poti. tedaj vemo kako ubrano mora biti petje, kako raoru udarjati boben, kako plapolati prapor in kako mora izzveneti zadnji pozdrav pri odprtem grobu. S kratko besedo povedano; kur človek, kur kristjan v srcu nosi in čuti, to hoče na zunaj v prime;-ni obliki povedati.
Vsi pa na sebi preizkušamo, da nas nobena misel tako ne osvoji, kot verska misel, verska ideja. Vsaka resnica, ki ima svoj izvor v naši veri, oz. v Kristusu nosi v sebi radi božanske vsebine pa tudi močno kal za dramatizacijo, za vprizoritev tega, kar resnica oznanja. Pa tudi naša duševnost kot smo rekli, stremi za tem, da bi dojemala versko resnico, zlasti verske skrivnosti v podobi in primeri ali pa vsaj v pojmljivem obredu obrazloženo.
Najvažnejša in najgloblja kaitol. resnica pa je resnica: „Beseda je meso postala in med nami prebivala": Edinorojenec Najvišjega je prišel iz nebes zaradi nas ljudi in zaradi našega zveličanja. V veri moli mašnik: „bil je tudi križan za nas, pod Poneijein Pilatom je trpel in bil položen v grob. In tretji dan je vstal od mrtvih ... šel je v nebesa in sedi na Očetovi desnici". Ena resnica bolj vužna kot druga — za te resnice so umirali otroci, mladenke, možje in fantje vseh dob. Ce so toreji te resnice o našem odrešenju po Kristusovi žaloigri tako polne vsebine tako v življenje segajoče je čisto jasno, da so te resnice kristjani vedno radi tudi vprizarjali. — V Jeruzalemu so n. pr. že od 4. stol. dalje pri procesiji na cvetno nedeljo, ali pri vstajenski procesiji vprizarjali -sv. pisemske dogodke z dramatskimi nastopi.
Sicer je pa že evangelij — zgodba o življenj« in delih Nazarejca — tako dramatsko pisan, da je Cerkev samo tekom stoletij v svojih prazniških obredih ustvarila pravo sv. pisemsko dramo. Pomislimo, kako bogat na dra-inatskih prizorih je veliki teden s svojimi pretresljivimi in ginljivimi obredi na cvetno nedeljo ali na vel. petek. In prva pristno kršč. drama je črpala svojo snov najrajši iz cerkvenega bogoslužja - - liturgične obredle so v tO. in naslednjih stoletjih sploh vprizarjiali in to kar v cerkvi. Pozneje se je igra izločila iz službe božje in še pozneje se je pa umaknila iz cerkve nai prosto, dokler ni v precej spremenjeni obliki prišla v dvorane in na odre.
Nobena snov pa se ni tako zelo priljubila tako umetnikom kot tudi krščanskim vernikom kot prtv dtamatsko predstavljanje pasi-jona ali trpljenja Gospodovega. Krasne uspehe so na tem polju v 15. in 15. stol. pokazali Francozi in Nemci s svojimi pasijonskirai misteri-ji. Slovenci smo se do takih verskih prireditev dokopali šele v 17. stol.
Iz načina, kako so te svete igre nastajale, mo-rjimo naglasiti tole: take vprizoritve popolnoma odgovarjajo teženju krščanskega človeka ker mu poglabljajo verska doživetja obenem se pa v takih vprizoritvah tako močno razodeva l>ogastvo kršč. idej ozir. resnic, ki smo jih prejeli iz ust Sina bož. Drugič so pasijonske in druge religiozne dramatizacije važne zato, ker ustvarjajo oz. poglabljajo one ve/i. s katerimi se gradi krščanska skupnost v fari. Tretjič moremo prav ob takih prireditvah kol so pasijonske igre. ki zahtevajo 50 do 100 ali še več oseb, videti, na kakšni verski višini je življenj« v fari in koliko tvornih sil premore vernost farnega občestva., Kot zadnja opomba pa bodi povedano: tako važni dogodek, kot je vprizarjanje Kristusove drame, more zajeti in pritegniti k sodelovanju vso faro, ne samo morda neko društvo ali samo eno skupino ljudi. Prav te iz vere zajete igre
kot so vprizarjanje sv. maše, trpljenja Kristusovega etc. . .. morajo prav za veliko noč med furani vzbuditi duhu Kristusove ljubezni, zakaj ta je najpopolnejša vez farne skupnosti. Skupno sodelovanje se ne sme pokazati samo ob pogrebu duhovnika, ob žegnanju, misijonu, ob polnoČnici, ob novi maši — ne, vse cerkveno leto. ki je obnavljanje Kristusovega življenja, mora faru tudi izven praznikov in nedelj nastopiti kot ena družina, ista resnost in odgovornost se mora razodevati v vseh, ki so bili pri krstnem kamnu včlanjeni z milostnimi vezmi v farno občestvo.
Kako naj torej pasijon — vprizoritev Jezusovega trpljenja, smrti in vstajenja — gradi v faranih občestvenega duha? Pasijon se igra v času, ko duše pričakujejo vstajenja. Vsaj munheii odsvit one bube medl lučjo in temo, ki jo je Kristus okušal na sebi, mora ob pasijo-nu oz. v postnem času vsak izmed nas okusiti; zmagati mora tudi v nas luč nad temo. Za spremljanje in pravo pojmovanje dogodkov v pasijonu je potrebno primerno razpoloženje. V tega nas uvaja cerkev vso postno dobo, saj nas Cerkev ta čas z vso resnobo opominja k priznanju svoje lastne slabosti, ponižnosti, pokori in k vstajenju iz greha. Da bi našo voljo ganila nam kliče v spomin trpljenje in krvavo dramo velikega petka.
Pasijona se naj bi prav vsi faru u i udeležili, to ne sme biti prireditev kakega društva, temveč mora biti skupna pobožnost, premišljevanje trpljenja Gospodovega za vso faro; obiskovanje pasijonske vprizoritve naj vsak vzame kot svoje duhovne vaje, kot duhovno pripravo za velikonočne praznike. Zato bo najbolj) prav, da se pasijon igra ob takem času in na takem kraju, da bo vsem možno sodelovati.
Kaj bomo pri pasijonu pridobili? Letos bo v Kranju vprizorjen pasijon, ki ga je na podlagi sv. p. besedila spisal in v lepi umetniški obliki prikazal znani delavec ljubljanske drame E. Gregorin. Kot močan umetnik, ki živi iz vere je znal ta pisatelj v ziVih in dramatsko razgibanih prizorih prikazati Kristusa; ki se bori z resnico, krotkostjo in ljubeznija proti hinavski laži. nadutosti in sovraštvu svojih nasprotnikov ki niso hoteli spoznati časa bož. obiskanja. „V svojo lastnino je prišel, pa njegovi ga niso sprejeli". — Igra se deli v osem postaj oz. dejanj. V njih nastopa Jezus prijatelj ubogih. Njegovo poslanstvo in delo se v teh osmih postajah prikazuje kot poslanstvo: učenika, duhovnika, sodnika, kralja, človeka, Sina božjega, Odrešenika sveta. Da bo ta umetniška in vsebinsko vzvišena drama dobro izpeljana nam zagotavljajo oni. ki se pod vodstvom duhovnika in pisatelja samega že dolgo časa pripravljajo.
Vedeti pa moramo, da bo uspeh te farne prireditve le takrat dosežen, če bodo duhovno pripravljeni igravci in občinstvo oz. farani. Očiščene duže hitreje umevajo bož. skrivnosti. Izvojuj zmago Kristusu v svojem srcu pri spovedi, priznaj ga za ki al ju svojega srcu, potem boš znal tudi v pasijonu gledati in spremljati sveto dramo s pravim razpoloženjem. Ne v igri na osebe, ki sedaj igrajo, marveč misli na one svete osebe, ki so same res doživele vse strahote Odrešenikove žaloigre. Misli na to, da si tudU ti igravec, ki s silo svoje vere in ljubezni vodiš neprestan boj proti grehu in satanu z namenom da Kristus zavlada v tebi in v vseh onih, ki tvorijo farno družino. O ti mesto (Jeruzalem) „o da bi spoznalo, kaj ti je v mir . . . gorje ti, ker nisi spoznalo časa svojega obiskanja". (Lk 19. 44).
De se prireditev ne bo predolgo zavlekla — dejunja bodo trajala 3 — 4 tire — si preje .»skrbite vstopnice in točno prihajajte! Pasijon se bo vprizo.-il v Ljudskem domu v soboto (28. III.) ob pol 9 uri zvečer in v nedeljo (29. 111.) ob 4 uri popoldne. Druge predstave se bodo vršile na cvetno nedeljo in na vel. teden.
Ko se je prvič po volitvah sestal sedanji občinski zastop dne 25. oktobra 1933, je stavil občinski odbornik g. Ivan Košnik, ki j~ kmalu nato dosegel čast predsednika kranjske JNS, predlog, da se odpošlje telegram sledeče vsebine:
„G. dr. Albert Kramer, minister in glavni tajnik JNS, Beograd.
Kranjski občinski odbor Vas na svoji otvoritveni seji pozdravlja, zahvaljujoč se Vam za veliko pomoč, s katero ste razčistili pojme v vrstah naših volilcev v volilni kampaniji. Naše delovanje bo vedno v duhu in smernicah JNS. Predsednik občine Pire lr.", kar je večina JNS seveda z odobravanjem sprejela.
S tem je občinska večina predvsem doku-mentarično priznala, s čigavo pomočjo je bila izvoljena in je za to razumljivo, če je obenem, ko je izrekla zahvalo, povdarjala, da bo delovala vedno in izključno le v duhu in smernicah JNS.
Kranjski občinski JNS večini moramo priznati, da je svojo obljubo od prvega začetka pa do danes zvesto držala.
Pri zadnji občinski seji, ki se je vršila na petek in na trinajsti dan t. m. in na kateri je JNS večina obravnavala svoj občinski proračun, je župan ponovno izjavljal, naj ga vsaj še ..sedaj zadnjikrat poslušajo". Iz teh njegovih izjav sklepamo, dia tudi že sam misli, da so dnevi njegovega župamovanja v kranjski občinski hiši šteti in seveda s tem tudi kranjske JNS večine. Ako tedaj župan sam smatra, da spada njegovo županovanje v preteklost, potem smo tudi mi upravičeni, da se njegovega županovanja kot preteklosti spominjamo. Saj se je župan pri tej seji oziral na svoje delovanje v preteklih letih, zlasti se je spominjal svojih štirih revizij, ki so se pod njegovim županovanjem vršile, pri čemur pa je po našem mnenju pozabil razločevati dve strogo ločeni razdbbjd: prvo, ko je moral biti več ali manj izvršitelj smotrne volje občinskega odbora, ki je trajala do zadnjih občinskih volitev in ustvarila današnji Kranj in glede katere dobe tudi revizije niso našle nobenih pomembnih napak, ter zadnjo JNS dobo, ko je mislil, da bo odločevala le njegova volja oziroma volja njegovih ekspertov, ker bo imel občinsko večino po svoji volji.
Ker je priznal, da je sam in tudi njegova večina od zadnjih občinskih volitev dosegla za Kranj prav maJo uspehov, a je navedel kot glavni razlog svojega neuspeha zgolj opoKci-jo, češ, da je nagajala in _ vse velikopotezne načrte preprečila, moramo povdarjati, da smo mnenja, da je to županovo naziranje zgrešeno ter da leži vzrok neuspehu povsem drugod.
Do povemo na kratko. — Vsega neuspeha je po našem naziranju krivo le delovanje občinske večine strogo po metodah, duhu in smernicah JNS in ničesar drugega.
Res je, da je opozicija v kranjskem občinskem odboru predstavljala ogromno večino kranjskega pridobitnega in delavskega ljudstva, da je predstavljala najmanj 95»/» vseh
onih občanov, ki so nosili vsa občinska bremena, vendar pa je ta taktična večina imela vsled sedanjega volilnega reda in pa vsled več kot znanih JNS metod in pritiska na urad-ništvo v občinskem zastopu samo 4 zastopnike, medtem, ko je imela JNS večina, med katerimi je bilo samo par članov, ki so plačali vsi skupaj komaj toliko pridobnine, kakor kak sredlnji trgovec ali obrtnik, tako veliko zastopstvo, da so po mili volji lahko sklenili kar so hoteli brez ozira na opozicijo. Občinska večina je štela celih 21 članov proti štirim opozicionalcem in ta večina se je morala zavezati s pismeno izjavo, da bo vsemu, kar bo sklenil JNS klub, v katerem so imeli odločujočo besedo „eksperti" pritrjevala tako, da bo prezpogojno v občinskem odboru glasovala. Voditelji te večine pa so vse važnejše zadeve sami že popreje določili in se pri občinskih sejah od strani večine skoraj nikoli ni vršila kaka debata. Ta večina je vkljub vsej pripravljenosti opozicije dosledno odklanjala vsako sporazumno delo ter samozavestno pri vsaki priliki prihajala že z vsemi zgotovljeni-
Uli   dejstvi,  /.a iti  Uusi tudi   -aiua   vso oogovor-
nost za vsa dela, ki jih je opravila, pa naj se imenuje trošarina, kopališče, Prevola itd °za vse svoje uspehe, ki jih ne vidimo, pa tudi neuspehe, ki so očitni, ki pa postajajo še od dneva do dneva očitnejši. Vse, prav vse kar je večina izvedla, izvedla je dosledno in zvesto svoji obljubi v duhu in smernicah JNS.
V duhu in smernicah JNS se je kupila Prevola, se je začelo zidati kopališče za 700.000 Din. pa so se dela razpisovala v višini več milijonov, v duhu in si^rnicah JNS so se oddajala dela, v duhu in Smernicah JNS se je uvedla velika finančna politika s trošarino, in z metodami JNS, zato1 so tudi morali biti taki uspehi in 'rezultati, kakor jih je doživela celotna JNS.
Ko je nova JNS večina prevzela občinsko gospodarstvo, našla je polne občinske blagajne z milijonskimi prihranki, znašal je proračun nekaj nad milijon Din. V času JNS režima pa se je povišal skoraj, na 2 milijona, naredilo pa se je občini z milijonskim proračunom prav gotovo veliko več, kakor pa se je naredilo sedaj s skoraj dva milijonskim. Z metodami JNS se je prav v kratkem času doseglo, da je ta večina odpravila one že tolikokrat povdarjene sramote prejšnjega občinskega gospodarstva, da so se zvišala bremena, da so se napravili dolgovi.
V duhu in smernicah JNS sprejela je JNS večina tudi zadnji proračun, sklenila, da se odproda Majdičevim občinski svet ob Savi, ki bo omogočal vsakomur, tudi občini dostop do vode, ter brez razpisa oddbbrila oddajo del za načrte in eventuelno nadzorstvo pri novi šoli brez vsakega 'razpisa za vsoto, ki bo približne znašala 200.000 Din.
Ker vse tri zadeve s sprejetjem na občini še niso definitivno rešene, bomo o njih prihodnjič kaj več prinesli.
VeHki zvon bo zapel možem in fantom
V sredb po tihi nedelji t. jt 1. aprila bodo trg in ulice v Kranju v večernih urah zopet enkrat izredno zaživele. Kaj bo takrat? Duhovne vaje za naše vrle moške iz vse župnije se bodo ta večer pričele. Izredno prijetno so potekle lanjske duhovne vaje, možje in fantje se jiih še s prijetnim občutjem spominjamo. Tudi letos bo lepo, lepo zato. ker to mi možje in fantje sami tako hočemo. Tik pred velikonočnimi prazniki smo, veliko noč pa hočemo kot kristjani praznovati, to je pa možno le ta-
ko, dia bomo najprej v svojih srcih zajeli veliko bož. veselja, ki prihaja po dobro opravljeni velikonočni spovedi. — Duhovne vaje se bodo pričele v sredo i. aprila ob '/s 9. ari zvečer v roženvenski cerkvi. Nato bodo govori v četrtek, petek, in v soboto zjutraj ob 6. uri s sv. mašo, zvečer zmeraj ob Vi9. uri. Vsi govori se bodo vršili v roženv. cerkvi. Zaključek duh. vaji bo na cvetno nedeljo pri šesti sv. maši v farni cerkvi.
Kadar fantje spregovorijo
Skromno in neopazno so potekle priprave zu fantovsko prireditev, ki se je vršila minulo nedeljo v Kranjiu. Brez hrupa in paradi pa je potekla tudi prireditev sama. lu prav zato je ta dekanijska verska prireditev tako veličastno potekla in bo rodila, tako so fantje sami zagotavljali, veliko sadov     fantovskih vrstah.
-Okrog 300 fantov je ob 9uri z dvema pra-paroma korakalo v sprevodu in v lepem redu napolnilo vse klopi farne cerkve v Kranju. Zvonček je zapel, kratka uvertura na orglah in *e je več sto fantovskih grl poklonilo prvi šopek Mariji s pesmijo: „Lepa si lepa si"; med petjem je nekaj pevcev na kom recitiralo par verzev z masno molitvijo. Kakor balzam bia-godlejno, tako so prijetno donele s pr iz niče besede g. Dr. J. Pogačnika in osvajale s svojo
plodno vsebino fantovska srca. Prepričevalno je potekala misel za mislijo in gradila v fantovski duši vzvišen pojui katol. vene in cerkve, za katero se mora zlasti fant — kongreganist ogrevati ne samo v besedi, marveč mora sam postati živa mladika v tem bož. občestva.
Vedno bolj ognjevito in pobožno je donela pesem. Kako prisrčno je bilo gledati fantovske vrste, ki so prihajale ena za drugo od obh. mize. medMein pa se je razlegala evharis-tična himna: ..Kristus kraljuj . . . " —
Ko so vsi fantje v teku pol ure prav po vojaško hitro urejeno pozajtrkovali —se je dvorana, okrašena kakor nevesta, napolnila in začelo se je zborovanje. V sprednji vrsti so sedeli z g. dekanom r < čelu sami bivši in sedanji predoški in ki njski kaplani. Odposlana
»GORENJEC«
Za pilo noč
Srilene samoveznice
Din 6.-. 8.-, 10.-
Boljše vrste
D 12.-, 15-. 18.- 25.-Cista svila D 50.-, 55.-, 75-Najfinej. ..Sphinx" D 85.-, 90..
dve uri prava verska šola neprisiljene in prf-stno fantovske pobožnosti. Ze program akademije je bil zelo tehtno in pestro zamišljen. Močan vtis so napravili fantje iz Tržiča, Cerkelj in Smlednika s svojimi zbornimi recitacijami. Plodonosno je odjeknila pri vseh igra Theofilus ki so jo v duhovni in dramatsko lepi obliki izvajali ob napetem spremljanju vseh gled&vcev fantje iz Predoselj. V govorniški besedi je pokazal pomen vse dekanijske prireditve tajnik kranjske fantov, kongregacije, ki je s krepko besedo narisal pravi lik slovenskega fanta, ki mora biti ves vsidran v Kristusa, ki živi v Cerkvi. Zelo lepo se je akademija
je bila pozdravna brzojavka prezvišenemu g. škofu z izrazi ljubezni in zvestobe do cerkve. Predno so fantje sami podali poročila (sestavljena in predlnašana so bila nekatera prav občudovanja vredno) je eden od navzočih fantov spregovoril pozdravno besedo g. dekanu in mu v imenu fantov iz vse dekanije čestital in želel veliko blagoslova pri vsem delu, ki ga bo posvetil verskemu in narodnemu podvigu v de-kaniji. — V dobro zasnovanih referatih sta gg. A. Pogačnik in F. Košir fantom pokazala, kje in kako naj fant plodonosno zastavi svoje sile da bo kot živ član Kristusovega c. občestva res kvas vsemu življenju f fari. — Ognjevito in polno navdušenih pobud pa je fantu kongre-ganistu podal pri popoldl cerkvenem govoru g. dr. Arnejc pravo podobo katoliškega fanta, ki mora ves s cerkvijo in le za cerkev živeti in jo tudi ob času preganjanja nikdar ne sme zapustiti. Vsa prireditev v cerkvi je dobila u-činkovit vtis zdaj, ko so se vsi fantje posvetili v posebni molitvi Kristusu Kralju in s tem tudi javno povedali, kdo je njihov voditelj. — Žal da radi pomanjkanja prostora ni moglo priti k fantovski akademiji veliko drugih udeležencev. Dvorana prav umetniško okrašena s cvetjem in zavesami, (kranjski fantje kongre-ganisti so pri okrasitvi pokazali veliko delavnosti in umetniških zmožnosti) je postala za
Moške naramnice D 6.-, 8.-, 10-. Boljše vrste D 12.-, 15.-, 18.-Fine svilene D 16.-, 20.-, 25.-Modno pleteni gumi pasovi D  18.-, 25.-
Moški trdi ovratniki komad samo D 6.-
zaključila s simboličnim izvajanjem kongre-gacij. himne; tu so rešili sijajno svojo nalogo
tako Trsteničani kot fantje iz Kranja.---
Pri vsej prireditvi smo mogli opazovati lep, dostojanstveno fantovski nastop. Fanta zajame vsaka plemenita ideja, najbolj pa zagori fantovsko srce ob ljubezni do Marij« in Kristusa. Naj bo tisto praznično in borbeno navdušenje, ki ga je ta dekanijska prireditev izžarevala po naših dobrih fantih — poroštvo našemu slovenskemu narodu: vera in ljubezen slovenskih fantov se ne bosta dala zlomiti, marveč bosta prav ti dve zmagovali in si osvajali še nove fante za Kristusa in Cerkev.
revizija našla na kranjski občini vse v najlepšem redu, ter da so se zelo blamiraii oni, ki so pričakovali, da bo revizija odkrila kake uerednosti. Nam rezultati revizije še niso znani. Ker se je pa kranjsku občina v zadnji dobi vodila strogo po smernicah in v duhu JNS prav nič ne dvomimo, da je reviziji', te smernice in ta duh tudi ugotovila.
Vojni invalidi, vdove in sirote! Krajevna organizacija v Kranju vas obvešča, da se bo vršil izredni občni zbor 3. aprila v dvorani Ljudskega doma v Kranju na katerega ste po pravilih dolžni priti. Zato pridite vsi, ker je to v Vašem interesu. Kdor izmed tovarišev želi kako službo ali kaj drugega naj se obrne na predsednika B. Rangusa ali J. Rauta trg. v Kranju. Tovariši na svidenje.
Začasni odbor.
Kranjski župan Ciril Pire se je odpeljal v torek zvečer v Belgrad.
Narodna odbrana v Kranju. Zadnji „Pohod" poroča, da ie Narodna odbrana v Kranju v sledeči sestavi:
Upravni odbor: Predsednik: Dolar Simon, direktor gimnazije; podpredsednik: Kraigher Avgust, trg. potnik; tajnik: Gros Ožbolt, obra-tovodja; blagajnik: Jereb Mihael, delovodja; odborniki: Ažman Franc, uradnik, Ločniškar Hinko, sr. voj. referent, Potušek Avgust, uradnik, dr. Sajovic Stanko, odvetnik ter namestnik: Horvat Joško, tiskar.
Tedenske novice
Moške nogavice
Din 2.50 melé D 4.-Fine s svilo mesant
Din 5.-, 6.-Najfinejše flor
Din 8.-, 10.-Sportne čepice za fante Din 10.-
Boljše moške
Din 13.-, 26.-, 35.-Moške podveze
Din 2.-, 5.-, 8.-
ško delo. Pa je mesto signala na udar, prišlo je sporočilo, nuj se priprave zaenkrat storni-rajo in naj sc razdeljene vloge vzamejo nazaj. In zopet so imeli generali veliko delo, veliko nočnih konferenc, da bi \»e že pripravljeno delo zu „spontan nastop narodla" izbrisali. Če se bo posrečilo to v polnem obsegu dvomimo, ker so nekateri preveč govorili, pa premalo molčali in marsikaj v poznih nočnih urah izblebetuli . . .
Občni zbor* skupine poselske zveze v Kranju se bo vršil v nedeljo dne 29. marca t. 1. popoldan ob pol 4. uri v Delavskem domu v Kranju. K občnemu zboru naj pridejo vse stanovske tovari-šice, če so članice ali ne — da bodo vsaj izvedele, kaj je poselska zveza in zakaj je potrebna in kako je preživela naša kranjska skupina preteklo leto.
Knjigovodsko predavanje. Tvrdka ..Kartotc-ka" iz Ljubljane priredi sporazumno z Združenjem trgovcev v Kranju v sredo dne 1. aprila ob 20. uri v gimnaziji knjigovodsko predavanje. Predavanje bo trajalo ca 2 uri, v katerem času bo prediavatelj v glavnih obrisih interesente seznanil z najpraktičnejšim načinom vodstva knjig - kartoteke. Vstop je prost.
Za Velikonoč v Benetke ali pa Sušak - Cir-kvenica. Kdor se želi udeležiti tri dnevnega izleta v Benetke naj se takoj prijavi v trafiki Komatar — Kranj, kjer bo dobil vsa potrebna pojasnila. Vožnja tja in nazaj bo stalo brez hrane z vsemi obmejnimi listinami Din 340.-s celo oskrbo, stanovanjem in hrano pa Din 650,- Avtobus odpelje na veliko soboto zjutraj na velikonočni pondeljek ponoči pa se vrne. Drugi izlet za Sušak-Cirkvenica pa je na veliko nedteljo in pondeljek ter stane tja in nazaj Din 175.-. Kakor že omenjeno vsa pojasnila daje trafika Komatar - Kranj.
TR2IC
Veronika Deseniška nu našem odru. Trd oreh za naše prilike, toda moramo reči, dia je igra izpadla proti pričakovanju. Zasluga je seveda režiserjeva, nič manj pa ne zaslužijo
Prošnja vojnim dobrovoljcem. Oni vojni do-brovoljci, ki se spominjajo Gostiše Karla rodom iz Črnega Vrha nad Idrijo ter kuj več vedo o njem in posebno o njegovem dobro-voljstvu, se naprošajo, da to takoj sporoče Sreski organizaciji vojnih dobrovoljcev T Ljubljani.
KRANJ
Razstava Malešovih del, ki se nahaja v dvorani Stare pošte, bo odprta še v soboto in nedeljo. Prodanega ni bilo, razen dveh izvodov Rdečih lučk. še nič; vendar pa se zdi, da bodo dela še našla kupca. Razmeroma zelo lepo število — dveh do petih obiskovalcev na dan (poleg posetov nekaterih gimnazijskih razredov), nudi prirediteljem samo prijetno presenečenje in upanje, da se bodo do konca zvrstili ravno vsi, ki se jim zdi umetniška razstava pomladna prireditev. S tem bo dobil zado-
ščenje tudi g. umetnik sam, ki je mnenja, da je vredno riskirati tako prireditev, samo, da se približa sodobna umetnost širokim ljudskim plastem.
„Gorenjski rejec malih živali" v Kranju obvešča, da bo priredil dne 29. marca ob 3. uri popoldne, v Ljudski šoli v Podbrezjuh predavanje, o koristni reji in negi malih živali. Ker bo predavanje koristno in važno za vse sloje, se naproša cenj. občinstvo iz vseh krajev, da se tega predavanja v čim večjem številu u-deleži. Vstop prost. Uljudno vabljeni vsi iz bližnje in daljne okolice.
Odbor Rejca malih živali Kranj.
Predavanje. V nedeljo dne 29. III. 1936 ob 9. uri dopoldne bo v gimnaziji francosko predavanje prof. Malenferja iz Sušuka o temi: „L' Académie Française". Vstop prost.
Revizija na kranjski občini je končana. Iz krogov JNS so po mestu razširjali vesti, da je
Nadzorni odbor: Predsednik: Mavr Rici, posestnik; pregledtnik: Cvar Josip, uradnik OUZD; delovodja: Završnik Stanko, učitelj.
O atentatorju na ministrskega predsednika,
narodnem poslancu Arnavtoviču poroča zadnja ..Slovenija" sledeče:
„Arnavtovič je jugoslovenski nacionalist. Zc na zunaj mu ne manjka noben bistven jugoslovenski prilastek. Bil je člen JNS, bil je celo tajnik okrajne organizacije JNS in bil je prosvetar  Sokolskega društva."
Kranjski Pof. Delovanje kranjskega Pofa je bilo v zadnjih mesecih zelo živahno. Neprestano so najzanesljivejši pofnrji imeli sestanke in konference in šušljali so med seboj o velikih nalogah, ki jih čakajo. Voditelji so svojim udarnikom zatrjevali, da stoje tik pred začetkom aktivnega delovanja. Vse je bilo baje že pripravljeno in čakulo se je samo na signal, ki naj bi prišel iz centra, da bi tudi kranjski Pof seveda spontan aktivno nastopil in izvršil vsakemu že v naprej določeno juna-
Moške srajce  1 ovrai.
Din 35.-Moške  srajce 2 ovrut.
Din 38.-Orig. angleški popelin
Din 55.-Najfin.    angl. popelin
Din 75.-Mošk. spod. hlače krat.
Din 10.-, 16.-Mošk. spod. hlače, dolge Din 22.-, 28.-
pohvalc igravci, ki so v svoje vloge vložili mnogo truda in volje. Občinstvo je imelo najlepši užitek pri tem literarno tako globokem delu in tako lepo donečem predvajanju. Igra se ponovi v nedeljo 29. t. m. ob 8. uri zvečer Opozarjamo na točen začetek! Vabljeni tudi vsi okoličani.
Ne razmetujte denarja! oglejte si poprej našo novo in veliko izbiro vseh vrstpomladanskihoblačil.
Nudimo Vam tri prednosti:
1. dobra izdelava in kroj. 2. izredno trpežno blago. 3. neverjetno nizke cene! Posetite nas brezobvezno in prepričajte sc kar je v Vašo korist!
Prodajalna »»TIVAR", Kranj
škerbec Matija.
Šenčurski dogodki
Kmalu bo preteklo 4 leta od takrat, ko so nas vlačili kakor največje zločince po ječah v Kranju, Kamniku, Ljubljani, Belgradu in Srcraski Miirovici. Takozvani šenčurski dogodki in ves šenčurski proces je morda eno najbolj žalostnih poglavij; slovenske zgodovine. Maščevalni sadizem, laž in krivoprisežništvo, de-nuncijacijc in nasilja vse to je takrat slavilo svoje najgrše orgije nad našim narodom. Ja-ničarstvo iz turških časov je zopet oživelo, ko je brat brata preganjal in zatiral.
Takrat se pač nismo smeli in nismo mogli braniti in tako je v slovenski javnosti marsikje ostal morda napačen pojem o vseh dogodkih in osebah, ki so takrat igrale glavne vloge. Ni dolgo, ko sem govoril z odličnim predstavnikom slovenske javnosti, ki je bil prepričan, da je bilo pač vsaj nekaj resnice na tem, česar so nas dolžili in da smo pač bili pravično obsojeni. Če je inteligent, ki je nam naklonjen, tako mislil, koliko bolj širša javnost, posebno ona, ki je prebirala le časopise, ki so vso afero predstavljali v svoji luči, ki so nas slikali kot »zadnje ostanke pasjega plemena", ki je dobilo zasluženo kazen. Radi tega se mi zdi, da je potrebno, da se šenčurski dogodki popišejo tako, kukor so se resnično dogodili.
O vseh dogodkih sem vodil dnevnik, ki sem ga rešil oziroma iztihotapil tudi iz ječe, in vsi
podatki bodo večinoma posneti po tem dnevniku.
Ozadje!
»Šenčurski dogodki" so se pričeli ono nedeljo v Ljubljani, ko je slovenska javnost praznovala 60 letnico svojega voditelja in lahko rečemo tudi soustanovitelja Jugoslavije. Največja ironija pri vseh ..šenčurskih dogodkih" je bila pač ta, da so moderni janičarji slikali dr. Korošca in njegov pristaše kot izdajalce države. Dr. Korošec je pač prvi tvorec Jugoslavije in je zu njeno ustavitev postuvil na kocko svoje žvljenje. Brez Korošca bi ne bilo Jugoslavije, vsaj take ne, kukor je nastala! In ob njegovi 60 letnici je ves slovenski narod slavil njega kot tvorca Jugoslavije, kot velikega Jugoslovana. In ob tej slovesnosti je bil narod pretepan na povelje voditeljev ..jugoslovanskega nacionalizma'*! O bridka ironija! listo nedeljo so mnogi spregledali, kaj se skriva pod krinko ..nacionulizma". In narod je prišel domov in s ponosom pripovedovul, da je dobil butinc na proslavi največjega Jugoslovana! In zavihralo je po vsej deželi. Povsod so hoteli praznovati Koroščevo 60 letnico in slaviti res čisto jugoslovansko misel. Pripravljale so se po vsej Sloveniji velikanske manifestacije v čast dr. Korošcu in Jugoslaviji. Pa vse so bile znbrunjene in narod rnzganan po žand.irmeriji Todn to je mase naroda še bolj podžgalo in odpor proti režimu še bolj poostrilo. Nastala Je pravu psihoza navdušenja za Ko-
rošca. Narod je takrat spoznal, da je „nacio-nnlizem" tedanjih vlastodržcev le krinka, pod katero se skriva nasilje in krivica. Če bi bili to res nacionalisti, bi bili morali podpirati proslave onega, ki je ustvarjal Jugoslavijo. In tako je tedanji režim som zukrivil, da so se proslave dr. Korošca spontano razvile tudi v demonstracije proti nenarodnemu režimu. Vihar navdušenja za dr. Korošca je zavzel največje navdušenje po kamniškem okraju in od tam je valoval proti Kranju in celi Gorenjski.
Iz Ljubljane so prišli nekateri naši prijatelji vsi navdušeni. Ta in oni je dobil batine po glavi in plečih. Pa to je vsakega še bolj navdušilo. Vsi so zuhtevali, da moramo tudi v Kranju prirediti proslavo dr. Korošca.
Jaz sem se iej proslavi upiral, radi tega, ker sem se bal, da pride do kakih incidentov in pa da nam ne bi kdaj v bodoče kdo očital, da smo slavili dr. Korošca, ki jo bil v vladi, ko se je pričel 6. januarski režim. V politiki se pač vsaka stvar zlorablja in tako sem se bal, da se bo tudi to. Toda navdušenje je bilo tako, da je vse hotelo imeti proslavo tudi v Krunju.
Majski večer so goreli v proslavo 60 letnice dr. Korošcu kresovi po vsej slovenski domovini. Bil je veličasten prizor. Po gorenjski ravnini so plapolali kresovi, okrog ravnega polju pa se je po gričih in gorah razvil zvečer cel venec kresov, da jih je bilo komaj mogoče prešteti. Kresovi so bili zabranjeni, todu narodnega vula ni mogoče udušiti. Potrebna bi bila cela  armada žandarjev in    policajev, v
vsaki vasi vsaj 50, če bi hotel režim preprečiti zužiganje kresov. Slovenja je tisti večer praz-novala posebni kresni večer.
V Kranju so švigale rakete po vsem mestu proti nebu, pokale so petarde na vseh koncili in krajih. Na Šmarjetni gori so napravili naši fantje veliko grmado. Toda prepoved je prišla, da grmada ne sme goreti nu noben način ne. Pri grmadi ;,e je zbrulo precej krunjskegu občinstva iz vseh slojev, tiilu je navzoča tudi godba, vsaj velik del godbenikov. Tu je pu tudi stula orožniška straža in branila dostop h grmadi. Toda nekdo je prinesel v umivulni-ku žaganja in bencina, hitro so to maso zožga-li in jo od daleč zagnali nu grmado, ki takoj zaplamtela, dn ni bilo več mogoče ugasiti ognja. Pred Sturo pošto se jie sprehajal g. sreski načelnik Ogrin in se oziral proti Šmarjetni gori, kjer so stražili orožniki na njegovo povelje grmado, ki ne bi smela goreti, pa je naenkrat švignil proti nebu velik plamen in grmada je zagorela z mogočnim plamenom proti nebu, da jo je bilo videti po vsej Gorenjski.
Namenomu se nisem udeleževal nobenih slovesnosti in tudi nisem vedel nič točnega o pripravah za ta večer. Slutil sem, da bo nekaj iz tegu prišlo, du pu je najbolje, da se držita ob struni . . . Zvečer sem šel iz župnišču na ulico in na Pungrut. Bil je res veličasten prizor. Povsod kresovi, in nu Šmarjetni gori so švigale rakete in streljule peturde. Bilo je pri tem precej zubave.
Že prihajal velika noč!
Oglejte si izložbe moje trgovine, kar pa ni v izložbi, je v trgovini. — Pridite, postregli Vam bomo z lepimi in primernimi
darili za praznike.
B. Rangus
Kranj
Imam res lepo izbiro ur, zlatnine, jedilnega orodja vseh vrst itd Za vse popravila jamčim eno leto, ker se ista strokovno izvršujejo. — Kupujem staro zlato, srebro, krone itd. po najvišjih dnevnih cenah.
38
»GORENJEC«
STRAN 3
Radio Ljubljana je dne 25. marca popoldne snemal pod vodstvom g. prof. Osana zvonenje kranjskih zvonov za gramofonske plošče. V ta namen je na pruznik popoldne zvonilo in pritrkavalo. Če bi se morda kdo zanimal zu gramofonske plošče kranjsk. zvonenja, naj se iaformira pri Radio Ljubljana in si jih tudi lahko naroči. Cena plošči je okrog Din 50.-komad. Plošče bo mogoče slišiti tudi pri pasijonu, ki se bo igral v Kranju.
Obisk pasijona. Za učence in učenke tukajšnjih šol se bo ponovil pasijon po znižanih cenah pozneje po veliki noči, tako bo omogočen« vsakemu ogledati to pretresljivo dramo.
STRAŽIŠCE
Že v zadnjem »Gorenjcu" smo poročali o visokem »odlikovanju" g. Križna* ja" in uprave ■aše občine, ki ga je ista prejela za svoje vestno in točno upravljanje naše občine v gospodarskem, finančnem in socialnem pogledu.
Tsak človek se veseli hvale, in je tudi po-aosen na isto, saj ga ta, posebno še če pride z druge strani, vzdiguje iznad ostalih članov človeške družbe ter ga vsled vestnega delovanja drugim postavlja za vzgled. Ni potem fiamn. če kdo želi v svojem ponosu, da o tej hvali zvedo še drugi. Tako je tudi naš občinski odbor na svoji seji dne 19. t. m. sklenil, da mora za pohvalo naše občinske uprave in g. župana zvedeti tudi upravno sodišče. Toda prid pogojem: da ne bo nič »koštalo". —■ G. Križnar je pa v svoji velikodušnosti in skromni ponižnosti zadevo pojasnil, da bo s tem korakom občinski odbor ozir. uprava svoje delovanje podaljšala vsaj za 14. dni. — Mogoče bo v tem času dograjena občinska pot, ali pa — vstajenje JNS od mrtvih!? Mi pa čakamo in bomo tudi čakali, toda ne strahovlado „po-farjev" temveč čas, ko ne bodo več pokali »revolverji". G. župan bo dobil prav gotovo še večjo pohvalo za svoje delovanje, mogoče mu bo še naš g. organist v znak zahvale za vestno izplačevanje plače poslal kak šopek!?
Prosvetno društvo bo priredilo dne 29. t. m. v prostorih Smartinskega doma ob 3. uri popoldne Materinski dan. Naši najmlajši bodo svojim dragim materam igrali igrico »Zlata mamica" predvajali razne deklamacije, tudi pesmic ne bo manjkalo. Naše najdražje na svetu — matere — so prav vljudno vabljene, saj je ta prireditev njim v čast. Tudi drugi naj pridejo, da bodo videli kaj znajo naši najmlajši.
Kdor je našel na praznik 25. t. m. vrh stopnic damsko usnjeno rokavico, prosim, naj jo odda proti nagradi v upravi lista.
PREDOSLJE
Naše agilno Prosvetno društvo priredi v nedeljo 29. marca ob pol 4. uri polpoldne Materinsko akademijo. Sodelujejo: pevski zbor, fantovs'.! odsek, dekliški krožek, otroci in Ma-rijanske kongregucije. Vsi   vljudno vabljeni
ŠENČUR
Občinska seja in še kaj. Prejšnjo nedeljo je imel občinski odbor sejo, na kateri se je razpravljalo o občinskem proračunu za 1. 1936/37. V teku zadnjega časa se je nabralo izredno mnogo grudiva, ki ga na eni seji ni bilo mogoče predelati. Zato se bo v smislu sklepa občinskega odbora seja nadaljevala v nedeljo 29. marca.
Na prihodnji seji sledi poročilo cestnega odbora, kakor tudi aktualne diskusije v zvezi z bližajočimi se občinskimi volitvami. Zelja naša je, nuj bi sc med drugim zlasti podčrtal pomen priključitve nekdanje občine Vogljc ter vusi Urastje in Prcbučevo iz nekdanje občine Hrustje občini Šenčur. Sicer pa je g. izjavil, dit se bo v kratkem vršil volilni shod, na katerem se bo lahko razmotrivalo o vseh važnejših vprašanjih predstoječega — volilne-gu boja. Naj že bo kakorkoli: Mi vsi, ki tako-malo na skrivaj in z budnim očesom spremljamo delovanje občinskega odbora po peripetiji našega samoupravnega gospodarstva v teku zadnjih let samo želimo, da bi tudi v bodoče novoizvoljeni občinski odbor zvesto po začrtani poti in z. združenimi močmi nadaljeval delo za gospodarski in kulturni prospeh Šenčurja in okolice.
Sploh se zadnje dni opaža da veno po naših ravninah svež veter, ki obeta boljše vreme. Pametnim ljudem so se izboljšali telesni čuti in so opazili, da je l'OF-arskr. vino postalo kislo vsled razočarano nakremženih obrazov tistih, ki so mislili, da bodo svet narobe obrnili. — Ni nam prekrito, da si nasprotniki na vse kriplje prizadevajo dobiti vpliv na občinska gospodarstvo.   Zato snujejo z nekaterimi
drugimi priveski in rezervami kar več list. Vsi skupaj pa nimajo za seboj ne kmetov in ne delavcev, ki ne verjamejo ne prvim in ne drugim. Nismo še pozabili minulega neusmiljenega terorja pod strahotnim JNS-režimom, ko so se naše ječe polnile z nedolžnimi žrtvami naših najboljših fantov in mož, in ko so jim v imenu »svobode" za »kosolidacijo veličine narodnega edinstva" padali biči po plečih .. . O ne! Spomin na prestano kalvarijsko pot nam ne bo zatonil nikldar! In takšni ljudje, ki so z brezsrčnim cinizmom gledali vse to m kovali proti svojim najbližjim ovadbe na najvišjo oblast v državi, hočejo zboljževati občinsko gospodarstvo! Gorje občini, ko bi imelu tako gospodarstvo!
Občni zbor zadružne mlekarne, ki ga je sklicalo vodstvo na praznik sv. Jožefa je bil prav dobro obiskan. Uvodoma je prečital predsednik občine g. Umnik Anton blagajniško poročilo gletde uradnega, blagajniškega iu računskega poslovanja. Potek zborovanja je bil mestoma precej živahen. Soglasno je bilo odobreno najetja posojila pri Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani v znesku Din 300.000.—, na podlagi katerega bo odslej možno ledno vsak mesec plačevati članom za mleko ter kriti dosedanje obveznosti. — Ob tej priliki bi bilo zlasti želeii, da bi Kmečka zveza stabilizirala cene tudi drugim kmetskim produktom, zlasti mlečnim. Kaj koristi lepo pleme, če pa ne vnovči pridelkov. Ako se bo delavstvo oprijelo mlekarne, uaj sc sčasoma ista razvije v pre-potrebno kuhinjo.
K večnemu počitku smo položili v soboto F. Štefe-ta vul. Premedenovega očeta iz Milj. Smrt ga je vzela po dolgi bolezni — posebno zadnja leta je revež veliko a čudovito vdano trpel na neozdravljivi bolezni — na jetiki. Z Bogom spravljen je na veke zatisnil trudine oči, nad 70 let star. — Njegovi Iduši večni mir, žalujočim naše iskreno sožalje.
ŠKOFJA LOKA
Pevski koncert v Društvenem domu na praznik sv. Jožefa je bil nad vse povoljno izveden. Nastopil je mešani, ženski in moški zbor Spored je bil posrečeno izbran, zbor dobro pripravljen, le sopran je nekoliko popustil, ni bil čist glas. Želeli smo takega večera in smo ponosni nu ta »naš" zbor, ter izrekamo čestitke tako pevovodjiU g. Mateku kot vsemu zboru in mu želimo še mnogo takih uspehov. Bog Vas živi!
Odbor za obrtno-industrijsko razstavo je začel prav pridno z delom. Organiziral je poseben odbor za prireditev cehovske razstave, te dni je ustanovil odsek zu izvedbo škofjeloškega »Pusijona" za času razstave. Te predstave se bodo vršile na prostem. Kot je časopisje poročalo je dovoljena tudi ob času razstave velika tombola, ki bo v korist razstave. Tuidi raz stavljalcev je žo veliko prijuvljenih in bo naj-brže nova šola vsa zasedena. Pri odboru opazujemo močno voljo, da izvede čimvečjo agitacijo za naše kraje in delo v istih. Hočejo pokazati, da se le potom pametnega in skupnega dela, da tudi za naše obrtnike še kaj doseči. Tem požrtvovalnim odbornikom želimo največ uspeha.
MAVČIČE
Naše Prosvetno društvo je na Marijin praznik dne 25. III. prav lepo proslavilo materinski dan. Priredilo je dramo iz svetovne vojne .,Zu hrepenenjem po materi". Pri prireditvi je sodeloval tudi tamburaški in moški pevski zbor, kur je že itak tako tragične prizore še bolj poglobilo.
Igra se ponovi na tiho nedeljo 29. murcu 1936. Začetek ob 3. uri popoldne. Pridite v obilnem številu!
OLŠEVEK
Prosvetno društvo „Krek" v Olševku priredi v nedeljo 29. t. m. točno ob 3. uri popoldan v društveni dvoruni krasno igro s petjem v štirih dejunjih »Fabiola in Neža". — Igru se godi za časa krutega preganjanja kristjanov pod rimskim cesarjem Dioklecijanom leta 307. po Kr. K obilni udeležbi vabi odbor.
KRIZE
„Ali že veste I* ... že od sv. Jožefa gre to vprašanje od usl do ust. Pri občini so bili prejšnji teden zelo presenečeni, ko so vstopili v občinsko pisarno gg. in 'rekli, da bodo mulo bolj natančno pregledali občinske »bukve". Kuko bo revizija od baltske uprave uspela bomo poročali.
Prosvetno delo. Dramatični odsek prosvet-negu društvu je na sv. Jožefa zaključil svojo
sezono z igro „Crna žena", katera je bila prav lepo podana in so vsi igravci rešili svoje vloge prav dobra Sploh se mora izraziti pohvula celokupnemu dram. odseku, ker jo to sezono prav vueto sedeloval. Jako potrebna bi pa bila sedaj skioptična predavanja; poleti bi pa z veseljem pozdravili igro na prostem.
Novi dom. Prosvetno društvo si je letos nadelo nalogo postaviti v Krizah nov dom, ki bi bil v resnici prepotreben. Društvo je poslalo prošnjo za podporo tudi na občino, kjer so pa gg. (JNS-arji) sklenili, da ne dajo nič. No. je pač katoliško prosvetno društvo. In ravno to katoliško Prosvetno društvo je plačalo tek. sezono takse za igre pri občini 650,— Din (reci in piši: šestopedeset Din), a koliko prejšnja leta (?), ko pa bi bilo treba dati vsaj malenkostno podporo, za novi dom, ki bi bil ponos celi občini tekllaj pa gg. na te številke še mislili niso. Toda kijub temu,, da vam mečejo polena pod noge že v začetku, le korajžno naprej, saj smo še občani za vami. Pokažimo, da tudi brez občine nekaj zmoremo in naj gg. JNS-arji tiste »pare" le kar obdržijo za stara leta, kajti pokojnine ne bo. Korajža velja, — zato na delo!
Občan.
DRAŽBA  TRGOVSKE HIŠE
Dne 4. t. 1936. se vrši pri sreskem sodišču v Kranju, soba št. 7 dražba trgovske hiše v Zg. Kokri, ki leži ob cesti, s pašnikom in vrtom, v katerih se je dosedaj izvrševala mala trgovina. Najmanjši ponudtek znaša Din 33.OO0.— ter bi bi bilo možno kupnino v dogovoru z upniki plačati tudi s hranilnimi knjižicami Mestne hranilnice v Kranju. Pojasnila daje pisarna dr. Igo Šilarja, odvetnika v Kranju.
HI H L I OGLASI
Za vsako besedo v malih oglasih se plača 0 50 D. Najmanjši znesek je 6 Din
Otomane, divane, modroce in vsa v to stroko spadajoča dela vam rudi najceneje ter se priporoča Viktor Tonejc tapetnik, v hiši g. F. Ažmana.
DRŽAVNI URADNIKI! Legitimacijske slike za uslnžbenski list izvršuje s popustom do 18. aprila
Fotograf JUG - Kranj
(sedaj nasproti trgovine Savnik)
Važno! Modroce! Otomane, spalne divane itd. izvršuje solidno in po nizki ceni Bernard Maks, tapetnik, poleg Stare pošte, Kranj.
POZOR! Vsa kolarska dela izdeluje iz najboljšega, _ suhega   jesenovega lesa strokovnjaško, Irajno in poceni.
Dolenc Jože, kolar
STRAZIŠČE pri KRANJU, Gasilska ul. 122 poleg Gasilskega doma. Kupim vsako množino   samo prvovrstnega jesenovega lesa.
Krojaški stroj „Pfaf", popolnoma nov se po nizki ceni proda proti takojšnjemu plačilu.
Naslov v upiavi.    - ^HNMH
Imam stalno nu zalogi spalne in kuhinjske oprave, panje Znidaršič, ležalne stole itd. po zelo nizki ceni. Za vsa mizarska dela se priporoča Alojzij Udir Preddvor.
Tri stanovanjska hiša v neposredni bližini Kranja se ugodno produ. Informacije daje Kenda, Krunj 5
Za mesec maj iščem trisobno stanovanje z vsemi pritiklinami, kopalnico. Sobe morajo biti parkeiirane. Informacije dobite pri Macurol, Kranj Savski breg.
Soba sončna na Glavnem trgu se odda enemu ali dvema gospodoma. Naslov v upravi.
Malo rabljen šivalni "troj vsled selitve prodam. Nu skali 5, Kranj.
Vajenca    zu jermenarsko in    torbursko obrt sprejmem takoj.  Jakopin, Kranj.
ZAMEJNIČENJE PO MAPI spornih odnosno neznanih mej, delitve zemljišč, popravo mej in vsa ostala v geometrsko stroko spadajoča dela izvršuje točno in hitro.
Perčec Anton
civ. poobl. geometer
KRANJ - Savski breg 19 Gostilna pri »Zoren"
Stranke sprejema ob pondeljkih in petkih od 8 — 12 ure.
Prva največja urarska in dragnljarska
trgovina s podružnico na Gorenjskem
Predno si kaj nakupite, oglejte mojo veliko zalogo in prepričali se boste, da dobite najceneje, naj-solidneje in po tovarniških cenah le pri tvrdkl
I. LEVIČNIK - urar
KRANJ - JESENICE
Kupujem staro zlato in srebro!
Vsakovrstne obleke po cenah brez konkurence. Velika izbira blaga za obleke.
Zaloga vsakovrstnih klobukov. Prepričajte se o nizkih  cenah  in dobri kvaliteti pri
Albinu Jazbec-u
V KRANJU
Hlobuki!
Cviček
pravi dolenjski, dobite pri Centralni vinarni v Ljubljani, Frankopanska ulica 11.
Krompir gnojen z ni-trofoskalom - Ruše da dvakratni pridelek od negnojenega.
Stanovanje z dvema ali eno sobo iščem v mestu ali neposredni bližini. Ponudbe nu upravo
BjB^^^Hi« ' ^^^^^^^^			
' v '        >           >*.<   ■'."'...>. '			
	spi w Z	■t S£	
• 4-"r"'v„	- M\ .       ; ,<tf|r	• \<  ' : .m* 4	
Mit		:/•' #>*•• 7 ''■§	
..,-'".-.f'--     ■"       T.: i'.Mm			
Halo! Pozor!
Kupite tam, kjer se prodaja po Vaših zaželjenih cenah! Za Veliko noč: po klobuke, srajce, kravate, ovratnike, nogavice itd. itd.
vsi v novo trgovino Hinko Podjavoršek - Kranj (Poieg rame cerkve)
»GOKtiSJEC«
Zahvala
Za mnogoštevilne izraze globoko iskrenega sočutja in sožalja povodom smrti nepozabnega, ljubljenega moža, očeta, starega očeta, tasta, brata, strica, gospoda
Mohor Mihael-a
izrekamo tem potem vsem in vsakomur najprisrčnejšo zahvalo.
Prav posebno se zahvaljujemo preč. duhovščini za častno spremstvo, ter č. g. dekanu Škerbcu za njegove globoke poslovilne besede.
Prisrčna zahvala gg. pevcem, ki so se tako iskreno poslovili, godbi »Glasbenega društva v Kranju", ter »Lovskemu društvu za Gorenjsko" za tako častno spremstvo.
Iskreno se zahvaljujemo vsem darovalcem vencev in cvetja, kakor tudi vsem prijateljem in znancem, kateri ste ga v tako lepem številu spremili na njegovi zadnji poti.
Kranj, dne 2$. marca 1935.
Žalujoča soproga, ter ostalo sorodstvo.
Za uredaištvo in izdajatelja odgovarja Kari Eržen v Kranja.
Tiska Tiskarna Tiskovnega društva v Kranju, predstavnik France Uheraik.