Integralna Slovenija Str. 21 Perspektive širše pojmovanega socialnega podjetništva v Sloveniji Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/XI maj 2018 MOZAIK IRDO Str. 11 Mag. Marko Mitrovic: »Presežki hrane so namenjeni VSEM, ki razumejo problematiko zavržene hrane.« Model M intervju IRDO pogled Mag. Barbara Zacirkovnik o družbeni odgovornosti upravljanja s cloveškimi viri in investicijah v cloveški kapital Str. 14 IRDO pogled Str. 17 Sonja Bertalanic: Kako naj sodoben clovek živi zdravo, uravnoteženo življenje? IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/XI, maj 2018, str. 21 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/XI, maj 2018, str. 31 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/XI, maj 2018, str. 41 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/XI, maj 2018, str. 51 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/XI, maj 2018, str. 61 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/XI, maj 2018, str. 71 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/XI, maj 2018, str. 81 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/XI, maj 2018, str. 91 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/XI, maj 2018, str. 101 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/XI, maj 2018, str. 111 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/XI, maj 2018, str. 121 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/XI, maj 2018, str. 131 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/XI, maj 2018, str. 141 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/XI, maj 2018, str. 151 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/XI, maj 2018, str. 161 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/XI, maj 2018, str. 171 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/XI, maj 2018, str. 181 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/XI, maj 2018, str. 191 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/XI, maj 2018, str. 201 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/XI, maj 2018, str. 211 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/XI, maj 2018, str. 221 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/XI, maj 2018, str. 231 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/XI, maj 2018, str. 241 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/XI, maj 2018, str. 251 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/XI, maj 2018, str. 261 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/XI, maj 2018, str. 271 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/XI, maj 2018, str. 281 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/XI, maj 2018, str. 291 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/XI, maj 2018, str. 301 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/XI, maj 2018, str. 311 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/XI, maj 2018, str. 321 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/XI, maj 2018, str. 331 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/XI, maj 2018, str. 341 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 4/XI, maj 2018, str. 351 MOZAIK IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovornosti je bil ustanovljen leta 2004 z namenom razisko-vati in pospeševati razvoj družbene odgovorno-sti v Sloveniji in v svetu. Prizadeva si povezati vse kljucne akterje na podrocju razvoja družbene odgovornosti (podjetja, vlada, civilna družba…) ter izvajati skupne aktivnosti in kampanje za osvešcenost širše družbe o potrebnosti in pomenu družbene odgovornosti v Sloveniji. S svojim delovanjem inštitut IRDO prispeva k prenosu in prilagajanju tujega znanja ter kon-ceptov slovenskim razmeram in potrebam, hkrati pa omogoca izmenjavo slovenskega zna-nja in izkušenj s tujimi strokovnjaki, podjetji in organizacijami. Povabite v naše clanstvo tudi druge, ki bi želeli biti seznanjeni z informacijami o družbeni odgovornosti in prispevati k raz-voju le-te. Izdajatelj: IRDO Inštitut za razvoj družbene odgovornosti Preradoviceva ulica 26 2000 Maribor, Slovenija info@irdo.si // www.irdo.si Telefon: + 386 (0)31 344 883 Faks: + 386 (0)2 429 7104 Spletna mesta: www.irdo.si, www.horus.si, www.mladinski-delavec.si, www.model-m.si/ Uredništvo Novinar: Primož Ademovic, Monika Rajšp, dr. Martina Rauter Glavni urednik: ddr. Matjaž Mulej Odgovorna urednica: mag. Anita Hrast Kontakt: novice@irdo.si Naklada: elektronska oblika novic, posla-no na najmanj 1400 naslovov Foto: IRDO in drugi avtorji Fotografija na naslovnici: Makio Kusahara, http://www.freeimages.com/ V kontekstu družbene odgovornosti (zmanjšanje stroškov, onesnaževanja okolja) so novice v elek-tronski obliki. Za vsebino prispevkov odgovarjajo avtorji. Mnenja avtorjev niso tudi nujno mnenja uredništva. Besedila niso lektorirana in so v slo-venskem in angleškem jeziku. Vse pravice pridrža-ne. Ponatis celote ali posameznih delov je dovo-ljen le s pisnim dovoljenjem uredništva. Revija IRDO Mozaik je v letu 2015 prerasla meje clanstva, zato je namenjena clanom inšti-tuta IRDO, simpatizerjem, podpornim partner-jem ter poslovni in širši javnosti. IRDO 5 Mladi, podjetništvo in družbena odgovornost 8 Model M Slovenija 11 Model M intervju: Marko Mitro-vic 13 DO v Sloveniji 14 Družbena odgovornost: uprav-ljanje s cloveškimi viri in investi-cije v cloveški kapital 17 Kako naj sodoben clovek živi zdravo, uravnoteženo življenje? 21 Perspektive širše pojmovanega socialnega podjetništva v Slove-niji 24 DO v Evropi in po svetu 26 Dogodki in konference 27 Razpisi in priložnosti 28 Nova knjiga: Post in celostna prehrana cloveka 30 Pakt za mlade—Slovenija Vsebine Ste opazili, da so ISO 26000 sprejeli, potem ko so o njem razpravljali v zelo širokem glo-balnem krogu celo desetletje, dve leti po uradnem izbruhu svetovne družbeno-gospodar-ske krize? Torej so priznali, da je v družbeni odgovornosti pot iz krize, ne pa v 3. svetovni vojni niti v trgovinski vojni, ki sedaj obe grozita. Vabljeni k branju z vsebinskimi prispevki bogatega Mozaika. In k akciji na tej osnovi—v svojem okolju. Uredništvo Mozaika V skladu z odlocbo št. 61510-6/20153 z dne 23.2.2016, ki jo je izdalo Ministrstvo RS za kulturo, je e-revija IRDO Mozaik, prve slo-venske družbeno odgovorne novice, vpisa-na v razvid medijev pod zaporedno številko 2014. Spoštovane clanice in clani Inštituta IRDO! 27. septembra 2018 bo v Mariboru potekala že 13. IRDO mednarodna konferenca družbena odgovornost in izzivi casa. Naslov letošnje konference je Družbena odgovor-nost in trajnostni razvoj v znanosti, izobraževanju in gospodarstvu. Model M intervju: mag. Marko Mitrovic str. 21 IRDO pogled: mag. Barbara Zacirkovnik str. 23 Barbara Zacirkovnik je posebej za IRDO Mozaik iz svoje magistrske naloge povzela teoreticni vidik iz naloge, na-slednjic bo sledila predstavitev izsledkov raziskave in v tretjem delu predstavitev odgovorov, kako lahko kot eno izmed možnosti skozi program TiBi pridemo do potrebnih uvidov, do ustvarjanja pogojev za udejanjanje sprememb in nacinih udejanjaja ter ucinkih... Model M Slovenija str. 7 Fotografija osebe Model M Slovenija. MarkoPogacnik Marko Mitrovic je bil udeleženec Modela M leta 2014 v Mariboru. Po Modelu M se je ukvarjal z raznimi podjetni-škimi idejami, bil prisoten v vecjih projektih, vendar zadnji dve leti soustvarja zgodbo Robin Food. Družbena odgovornost in trajnostni razvoj v znanosti, izobraževanju in gospodarstvu 27. septembra 2018 bo v Mariboru potekala že 13. IRDO mednarodna konferenca družbena odgo-vornost in izzivi casa. Inštitut za razvoj družbene odgovornosti IRDO je 11. maja 2018 na svojem spletnem mestu objavil vabilo avtorjem za pripravo prispevkov za 13. mednarodno znanstveno konferenco DRUŽBENA OD-GOVORNOST IN IZZIVI CASA 2018, ki bo potekala na rektoratu Univerze v Mariboru 27. septembra 2018. Naslov letošnje konference je DRUŽBENA ODGOVORNOST IN TRAJNOSTNI RAZVOJ V ZNANO-STI, IZOBRAŽEVANJU IN GOSPODARSTVU. Organizator konference je inštitut IRDO, znanstveni partner pa Univerza v Mariboru ter mnogi drugi podporni partnerji. K sodelovanju vabijo vodje in ucitelje na univerzah in v drugih izobraževalnih organi-zacijah, raziskovalce, znanstvenike in strokovnjake, menedžerje in vodje iz podjetij, vladnih in nevladnih organizacij, študente, mladinske delavce, mladinske organizacije, oblikovalce javnega mnenja in druge. Doslej se je konference vsako leto udeležilo od 50 do 150 udeležencev, predstavlja pa pomemben pri-spevek razlicnih avtorjev k znanosti in stroki. Zborniki dosedanjih 12-tih konferenc so javnosti brezplac-no dostopni na tej povezavi: http://www.irdo.si/, vire za svoje delo pa iz njih crpajo tako študenti, kot ucitelji in drugi raziskovalci, strokovnjaki ter menedžerji. IRDO – Inštitut za razvoj družbene odgovornosti je vodilna slovenska organizacija, ki z raziskovanjem, izobraževanjem, svetovanjem, povezovanjem in promocijo prispeva k razvoju mladih in družbene odgo-vornosti v slovenskem in v svetovnem merilu. Pri tem sodeluje z domacimi in tujimi strokovnjaki, usta-novami, organizacijami, vladami in podjetji ter tako prispeva k izmenjavi znanja in izkušenj o družbeni odgovornosti ter krepi delo in zaposljivost mladih. Je prva tovrstna organizacija, specializirana za podro-cje družbene odgovornosti v Sloveniji, ki pri nas deluje že 14 let in se aktivno povezuje tudi z mednaro-dnimi organizacijami na tem podrocju. Je nacionalna partnerska organizacija za Slovenijo v mreži CSR Europe. Ima status raziskovalne in prostovoljske organizacije ter deluje v javnem interesu na podrocju mladih. Med najvidnejšimi projekti inštituta IRDO so vsakoletna konferenca DRUŽBENA ODGOVORNOST IN IZZI-VI CASA, Slovenska nagrada za družbeno odgovornost HORUS (ta bo letos podeljena že deseto leto za-pored) in elektronska revija IRDO MOZAIK, ki jo inštitut izdaja že deset let, namenjena pa je širši javno-sti in vec kot 140-tim kolektivnim in individualnim clanom inštituta. IRDO izvaja tudi svetovanje podje-tjem in drugim organizacijam za strateško vkljucevanje družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja v poslovanje. Inštitut izobražuje vodje oddelkov v podjetjih in druge strokovnjake, menedžerje in mlade za pridobitev certifikata Vodja za trajnostni razvoj in družbeno odgovornost ter izvaja treninge za mlade brezposelne za aktivno iskanje zaposlitve, podjetništvo in nevladništvo v okviru projekta Model M Slo-venija. 13. mednarodna znanstvena konferenca DRUŽBENA ODGOVORNOST IN IZZIVI CASA 2018 DRUŽBENA ODGOVORNOST IN TRAJNOSTNI RAZVOJ V ZNANOS-TI, IZOBRAŽEVANJU IN GOSPO-DARSTVU Cetrtek, 27. september 2018, Maribor, Slovenija Najboljši študent Univerze v Mariboru je Nejc Plohl Univerza v Mariboru je skupaj s partnerjema, družbo Elektro Maribor d.d. in Energijo Plus d.o.o., izvedla razpis za izbor najboljšega štu-denta Univerze v Mariboru, s katerim želijo na-graditi najboljše študente za njihovo študijsko odlicnost in jih motivirati pri nadaljnjem izobra-ževanju. Najboljši študent Univerze v Mariboru je na podlagi ocene strokovne komisije postal Nejc Plohl, študent 2. letnika magistrskega štu-dijskega Psihologija na Filozofski fakulteti Uni-verze v Mariboru. Pohvali se lahko z uvrstitvijo med najboljših 5 % študentov v generaciji. Svojo študijsko odlicnost dopolnjuje z aktivnim sode-lovanjem kot demonstrator ter sodelovanji na številnih nacionalnih in mednarodnih projektih. Komisijo je še dodatno preprical s sodelovanjem na vec raziskovalnih in razvojnih projektih ter skupno s kar 11 objavami ter znanstvenimi in strokovnimi clanki. Drugo mesto je zasedla Tina Kegl, študentka 2. letnika magistrskega študij-skega programa Kemijska tehnika na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru, tretje mesto pa Simona Šinko, štu-dentka 2. letnika študijskega programa Logistika sistemov na Fakulteti za logistiko Univerze v Mariboru. Najboljši študent Univerze v Maribo-ru je prejel denarno nagrado v višini 600 €, ki jo podarja Elektro Maribor, denarno nagrado v vrednosti 400 € in 200 €, ki ju podarja Energija plus, pa sta prejeli tudi drugo in tretje uvršceni. Vir: Univerza v Mariboru “Nic o nas brez nas!” Socialna izkljucenost in vkljucenost sta danda-nes še posebej odmevni temi sodobne družbe. Dejavniki, ki mladim otežujejo vkljucevanje v družbo in njihovo aktivno participacijo, so (tudi): socialne ovire, ekonomske ovire, invalidnost, ucne težave, kulturne razlike, zdravstvene teža-ve, geografske ovire. Posledica socialne izkljuce-nosti pri posamezniku je prepreceno polno so- delovanje v gospodarskem, družbenem in poli-ticnem življenju družbe, v kateri oseba živi. Soci-alna izkljucenost mladih tako lahko povzroca brezposelnost, invalidnost, negativen odnos okolice in posameznika do migracij, diskriminaci-jo, telesne in/ali duševne težave, zasvojenost, zlorabe, nasilje v družini ter predkaznova-nost. Strategije EU za mlade 2010-2018 v svojih ciljih še posebej poudarja vlogo in potencial mla-dinskega dela in mladinskih centrov kot podro-cja vkljucevanja. Mladinski centri se na navede-ne izzive hitro odzivajo z razlicnimi aktivnostmi, projekti. Nekateri so pri tem uspešni s projektni-mi aktivnostmi in sledijo Strategiji za vkljuceva-nje in razlicnost, drugi še išcejo ustrezne meha-nizme, ki bi, glede na okolje in njegove specifike ter glede na vrsto socialne izkljucenosti ali mož-nosti za njen nastanek, lahko na izziv uspešno odgovorili. Mreža MaMa je na podlagi zaznane potrebe po nadgradnji znanj ter aktivnem vkljucevanju mla-dih iz treh skupin mladih z manj priložnostmi (mladina iz ruralnih okolij, LGBT+ mladina, mladi s posebnimi potrebami (gluha in naglušna mladi-na)) v mladinsko delo, v sodelovanju s partner-skimi organizacijami iz Romunije, Hrvaške ter Turcije v juniju 2016 zacela izvajati daljše strate-ško partnerstvo poimenovano Youth workers academy. Strateško partnerstvo se izvaja s pod-poro programa Erasmus + Mladi v akciji po kljuc-nim ukrepom 2 in je trajalo 2 leti. V tednu, med 8. in 11. majem 2018, je potekalo evalvacijsko srecanje projekta v Sloveniji, temu pa sledi še diseminacija rezultatov. Nastal je prirocnik za izvajanje delavnic z mladi-mi, temeljeci na metodah mladinskega dela ter neformalnega ucenja, ki je na voljo tukaj. Preko priprave strokovnih in kvalitetnih prirocnikov želimo poleg tega, da mladinskim delavcem po-nudimo orodje za kvalitetno delo, predvsem po-kazati odlocevalcem, da je mladinsko delo po-membna in potrebna funkcija v današnji družbi in jo je kot takšno potrebno podpirati in razvijati Mladi, podjetništvo in družbena odgovornost MODEL M SLOVENIJA Projekt Model M Slovenija, je zgodba o uspehu. Zgodba, ki naši skupnosti prinaša nove vrednote. Zadev, ki se pri tem projektu zgodijo, ne moremo ubesediti na kos papirja. Ker to ni »le neka« delavnica, v kate-ri prideš, se podpišeš na listo prisotnosti in gledaš na uro, da boš lahko šel domov. To je mnogo vec. Sklepajo se prijateljstva, ponudijo se poslovne priložnosti, rojevajo se ideje, ki v nekaterih primerih pre-rastejo tudi v poslovni model. V okviru tega družbeno odgovornega projekta se ustvarja skupnost Model M Slovenija, kjer se mladi po-vezujejo s podjetniki, nevladnimi organizacijami, regijskimi podpornimi ustanovami ter drugimi in razvi-jajo lastne karierne in poslovne nacrte. Model M Slovenija je projekt, ki zajema vso Slovenijo. Je zelo kompleksna, a hkrati tudi zelo lepa in pozi-tivna zgodba. Projekt traja do septembra 2018 in poteka v sedmih slovenskih regijah. V Celju, Ljubljani, Murski Soboti, Kopru, Novem mestu, Kranju in Novi Gorici se je projekta doslej udeležilo skupaj 119 oseb, vec kot 40 jih je že dobilo zaposlitev, nekateri so se zaposlili še pred iztekom programa uspo-sabljanja. Na vsakem regionalnem (in brezplacnem) usposabljanju se mladi povežejo s podjetniki, nevladniki in dosedanjimi udeleženci projekta ter tako hitreje pridejo do zaposlitve. Ogledajo si do-bre prakse regionalnih podjetij in nevladnih organizacij, se pogovarjajo z delodajalci ter spoznavajo življenjske in poslovne zgodbe regionalnih in drugih podjetnikov, nevladnikov. Namen projekta je, da mladim z usposabljanjem, mreženjem, svetovanjem in aktivno participacijo omogocimo, da ustvarijo svoje modele uspeha. S pomocjo prakticnih nasvetov strokovnjakov in podjet-nikov bodo sodelujoci oblikovali lasten karierni nacrt in ga skozi mreženje s podjetniki in promocijo tudi uresnicili. Model M pomeni biti mlad in biti vzor drugim, kako inovativno najdeš zaposlitev ali ustvariš svojo last-no. S projektom želimo povecati zaposljivost in zaposlenost mladih v starosti od 15. do vkljucno 29. leta na trgu dela v vsaj sedmih statisticnih regijah Slovenije, prispevati k vecji raznolikosti pristopov k zapo-slovanju mladih in jim omogociti zaposlitev. S projektom želimo prispevati k vecji raznolikosti pristopov k zaposlovanju mladih (inovativno iskanje zaposlitve, ustvarjanje lastne zaposlitve preko lastne pravne osebe) s pomocjo podjetniških mrež, regijskih gospodarskih zbornic in kariernih centrov pri univerzah v posameznih regijah ter s pomocjo mladinskega dela in sodelovanja z nevladnimi organizacijami. Prav tako želimo usposobiti regijske organizacije v mladinskem sektorju za naslavljanje in reševanje proble-ma brezposelnosti mladih in s tem na trajnostni nacin okrepiti kompetence mladinskih delavcev, mla-dinsko delo in njegov družbeno-gospodarski potencial, tudi s pomocjo Train the trainer programa za-nje. Vec www.model-m.si in na FB: https://www.facebook.com/modelmslovenija/ KDAJ? VEDNO V SREDINI MESECA, OB PETKIH OD 9. – 15. URE 15.6.2018: Organizacija dogodkov in »Event management« KAJ? Zanimiva in razgibana, predvsem pa uporabna predavanja, ki bodo motnja med odmori za pogo-varjanje in mreženje. Gre za nadgradnjo usposabljanja mladih v okviru projekta Model M Slove-nija. Po vsakem usposabljanju mladi pridobite dodatno potrdilo. KOGA VABIMO? MODELKE IN MODELE - Vse mlade brezposelne, ki ste že sodelovali in želite še naprej sodelovati v projektu Model M Slovenija in aktivno prispevati k ustvarjanju boljših pogojev za mlade v Sloveniji. VSE MLADE, KI BI MODELKE IN MODELI ŠE ŽELELI POSTATI - Povabite lahko brezposel-nega brata, sestro, sestricno, bratranca, prijatelja, prijateljico, sošolca, sošolko, znanca, znanko, skratka vse mlade v starosti od 19 – 29 let, željne novih znanj in izzivov. KOLIKO TO STANE? Usposabljanje je za mlade brezposelne brezplacno, vaš cas pa bo koristno porabljen. Pridite in se prepricajte sami, odlicno bo. ZAKAJ? Zato ker boš: Krepil/a svoje znanje Nacrtoval/a svojo prihodnost in sooblikoval/a prihodnost drugih Se (o)mrežil/a, povezoval/a, sodeloval/a, družil/a in spoznaval/a številna slovenska narecja in svoje vrstnike iz drugih regij Pridobil/a dodatno potrdilo, ki ti lahko omogoci hitrejšo pot do zaposlitve Pohiti s prijavo in cim prej piši na e-naslov: martina.rauter@irdo.si. Lahko pa nas tudi pokliceš, 051 365 443 (Martina) in 031 344 883 (Anita). Vec: www.model-m.si Pridi in se prepricaj na lastno pest, odlicno bo! Povabi še prijatelja! VABILO NA 2. STOPNJO USPOSABLJANA V OKVIRU PROJEKTA MODEL M SLOVENIJA Javni zavod Cene Štupar, Ljubljana, Linhartova cesta 13 MODEL M SLOVENIJA - GORIŠKA REGIJA »Izbira lokacije je 'top', program prav tako« Štirje mladi iz Goriške regije so se v okviru projekta Model M Slovenija udeležili programa usposablja-nja za podjetništvo, nevladništvo in aktivno iskanje zaposlitve. Krajše, intenzivno 5-dnevno brezplac-no usposabljanje mladih v Goriški regiji je v okviru projekta Model M Slovenija potekalo od 21. do 29. maja 2018 v prostorih Obmocne obrtno-podjetniške zbornice Nova Gorica, Ulica Gradnikove brigade 6, Nova Gorica. O samem projektu je Luka Lango, predsednik skupine mladih iz Nove Gorice - projekt Model M Sloveni-ja, povedal naslednje: »Program je (za zdaj) ne le izpolnil moja pricakovanja, temvec jih presegel. Ker je skupina majhna, smo se hitro povezali in smo neprestano v debati. Predavateljica se je izkazala za raz-gledano in izredno toplo osebo, ki pozitivno pritiska na nas ter nas sili, da neprestano razmišljamo.« Polona Bratuž, udeleženka projekta v Novi Gorici pa je dodala: »Odlocitev, da se vkljucim v projekt Model M Slovenija, je bila ena najboljših v zadnjem casu. Zakaj? Naša vodja projekta je res super. Ima ogromno informacij, znanja in izkušenj, ki nam jih tako nesebicno predaja. Je zelo srcna, prijazna, zlata oseba, vedno nasmejana, pripravljena pomagati, na vsako naše vprašanje ima odgovor, nas pa ravno prav 'namatra' in nam naloži naloge in izzive, da nas "prisili", da vklopimo svoje možgane in zacnemo razmišljati in iskati razloge, odgovore, ideje,... Kar se tice vsebin programa in ostalih predavateljev, bi res pohvalila vse, ki so se kljub razdalji, tehnicnim težavam,... res potrudili, da so nam podali veliko in-formacij in to na prijeten nacin. Smo majna skupina štirih 'modelov', ki smo se takoj ulovili med sabo, ravno zaradi majhnega števila, pa smo še bolj povezani, imamo vsi veliko priložnosti, da spregovorimo, kar v vecji skupini ne bi bilo možno. Na koncu pa ne smem pozabiti še Obrtno-podjetniške zbornice No-va Gorica, kjer so nas res lepo sprejeli, vzdušje je zelo prijetno, vse gospe, tam zaposlene, so zelo pri-jazne, za vse, kar potrebujemo nam pomagajo, svetujejo, se z nami posmejejo, tako da tudi izbira lokaci-je je top.« Mateja Nikolic je o projektu povedala: »To podjetniško usposabljanje mi je potrditev tega, da v svo-jem razmišljanju in v svojem srednje 20-letnem življenjskem obdobju, kjer prvic 'naletam' na velike ovire, nisem sama in da lahko svoje zmedenosti delim z drugimi. Še vec mi pomeni, da sem našla to cudovito ekipo, tik pred opravljanjem prakse, saj mi pomaga pri nadgrajevanju nivoja podjetniške komunikacije in 'brainstorminga'. Model M Slovenija je najboljša motivacija, ki se mi je zgodila v obdobju nezaposle-nosti. Hvala za to izkušnjo.« Ana Lenšcak je dodala: »Z usposabljanjem v programu Model M Slovenija v Novi Gorici sem bila zelo zadovoljna in navdušena. Izvedela sem veliko koristnih informacij, tako od mentorice oziroma vodje pro-jekta, kot tudi od drugih predavateljev. Prav zaradi vseh nasvetov in napotkov, ki smo jih pridobili, se bom lažje podala na pot iskanja zaposlitve. Pohvalila in poudarila bi še rada dober in pristen odnos, ki smo ga vzpostavili z drugimi udeleženci projekta. Dobili smo možnost, da lahko predstavimo svoje zgod-be, znanje in želje, ki jih imamo. Hvaležna sem, da sem bila lahko del tega projekta.« Predavatelj Mitja Košak, direktor in lastnik agencije Solos, s prakticnimi primeri odpira razsežnosti sodobnih tehnik prodaje, marketinga in socialnih omrežij. Fotografija osebe Model M Slovenija. Fotografija osebe Model M Slovenija. Tina Gerbec, di-rektorica Obmoc-no obrtne podjetniške zbornice Nova Gorica je predstavila pod-jetniško okolje tega konca Slovenije. MODEL M Novo mesto: Anja Pavlin Prvi singel: Nekaj je Tretji kanu sta Anja Pavlin (udeleženka Modela M Novo mesto) in Jan Medle, dolenjska novovalov-ska glasbenika, ki izhajata iz povsem razlicnih glasbenih miljejev, a ju je usoda - kot v legendi o tretjem kanuju na okljuku reke Krke - prestavila v za oba novega. V glasbi, ki jo ustvarjata, najdemo vse po malem: od domala klasicne popevke, do indie popa, šansonjerskih prijemov in kantavtorskih pripovedi. Njun prvenec V VESOLJE, ki je maja 2017 izšel pri založbi Celinka, sta napovedala dva odmevna sin-gla "Ni prostora" in "V mleku". Sledila sta jim singla"Hiše" in "V vesolje". Raznolika glasbena pripoved kaže na temeljno potezo tega ustvarjalnega tandema: da se ne želi ujeti v pasti predvidljivih žanrskih okvirov in še bolj predvidljivih produkcijskih prijemov. Vsaka njuna pesem je zgodba zase, v vsaki se znajdemo na zacetku popotovanja skozi njuno orbito in v vsaki nas zlahka potegneta s seboj ... V VE-SOLJE. Nova skladba, ki jo Tretji kanu pošilja na radijske valove, govori o ljubezni in prijateljstvu. O tem, da moramo vcasih spustiti. Pa o necem, ki nam tega ne pusti. »Jaz pa rajši vidim, da se ti vrtiš« SKLADBO (mp3, wav) lahko prenesete TUKAJ Marko, kdaj si bil udeleženec projekta Model M in kje ter kaj si pocel po tem? Udeleženec Modela M sem bil leta 2014 v MARI-BORU. Po Modelu M sem se ukvarjal z raznimi podjetniškimi idejami, bil prisoten v vec projek-tih, vendar zadnji dve leti soustvarjam zgodbo Robin Food. Od kod ideja za Robin Food? Kaj pravzaprav je Robin Food? Projekt Robin Food je bil kreiran z željo po preo-blikovanju odnosa do proizvedene hrane in na-ravnega okolja. Odgovornost vseh nas je, da s svojimi poslovnimi in tudi osebnimi odlocitvami pozitivno vplivamo na okolje in kot odgovorni prebivalci planeta varujemo in ohranjamo narav-ne vire na vsakem koraku. Robin Food je model krožnega gospodarstva na podrocju prehrane. S takšnim modelom rešujemo zavrženo hrano, to-rej hrano pred iztekom roka. Cim vec užitne hra-ne poskušamo spraviti do koncnega odjemalca in jo rešiti pred unicenjem. Težava, ki jo naš koncept rešuje, je znana in že veckrat opisana. Zavržena hrana. Globalno, kot posledica kapitalisticnega operacijskega sistema, cloveštvo zavrže od tretjine do polovice proizve-dene hrane. Samo v Evropi gre letno 88 milijonov ton hrane v unicenje, ovrednoteno na neverjetnih 143 milijard evrov. V Sloveniji nekje 80 kilogra-mov na prebivalca, to je 160 ton letno. Zaradi tega smo oblikovali sistem Robin Food. Kaj pomeni model krožnega gospodarstva gle-de presežkov hrane Robin Food? Robin Food projekt povezuje podjetja ter druge, tudi dobrodelne organizacije ter podjetja, ki želi- jo deliti presežek hrane. Trgovine, ki poslujejo in bodo poslovale v okviru projekta Robin Food, niso, ne bodo in ne smejo biti socialne trgovine. Naš cilj in želja sta izboljšati življenje ljudi in zmanjšati kolicino nastale odpadne hrane ter na ta nacin zmanjšati negativen vpliv na okolje. Ro-bin Food se zavezuje k družbeno in okoljsko od-govornim akcijam s humanitarno noto, ter pre-hranskimi praksami, ki so v skladu z sonaravnim nacinom bivanja. Smisel je v povezovanju, kjer se sklene celoten krog, s ciljem, da se hrana ne zavrže, ampak se odkupi ali porabi na vsaki vme-sni stopnji. Torej, na koncu mora biti rezultat cim manj zavržene hrane, ki je še vedno uporabna oziroma užitna. Komu so namenjeni presežki hrane? Kako lahko zainteresirani sodelujejo pri tem? Presežki hrane so namenjeni VSEM, ki razumejo problematiko zavržene hrane. Gre za popolnoma normalne produkte, ki so tik pred iztekom roka. Torej, da se ne bi užitna hrana unicila, jo ljudje po nižji ceni odkupijo. Ne zato, ker so socialno šibki in imajo primanjkljaj v kapitalu, pac pa zato, ker so na tem podrocju izobraženi in vedo, da s tem pomagajo planetu, soljudem, živalim, rastli-nam itd. Na ta nacin rešujemo oziroma ohranja-mo naš ekosistem. Zaenkrat sodelujemo samo z dobavitelji, ki se zavedajo problema presežkov hrane in z nami sodelujejo. Žal jih veliko nima te miselnosti. V prihodnosti, ko bo koncept dovolj široko razvit, bomo sodelovali tudi z drugimi, na primer huma-nitarnimi organizacijami, podjetji, ki se ukvarjajo z razlicnimi prehranskimi praksami in organizaci-jami, ki se ukvarjajo s sonaravnim nacinom biva-nja. Torej tudi z ostalimi organizacijami ali posa-mezniki, ki delujejo po principu krožnega gospo-darstva. S kom se povezujete, koga vabite k sodelova-nju? Na makro ravni se povezujemo s proizvajalci ozi-roma ponudniki hrane. Na mikro ravni pa še ce-loten model ni dovolj zrel za povezovanje. Na-vsezadnje smo mlado podjetje, ki poskuša poka-zati neke smernice na podrocju krožnega gospo-darstva v prehrani. Pred nami je še dolga pot, saj je problem ogromen in nic ne kaže, da bi trend zavržene hrane zacel upadat. Kvecjemu problem raste. Milijone ton zavržene hrane se veca iz leta v leto. V prihodnosti, pa se seveda imamo namen cim bolj povezovati in sodelovati, saj edino sku-paj lahko efektivno rešujemo ta problem, ki je globalnega znacaja. Kje vse poteka ta projekt? Projekt trenutno poteka v MB. Kakšni so vaši nacrti za naprej? Robin Food ima poslanstvo ozavešcati vse gene-racije o pomembnosti biti odgovoren do okolja in zdravja ljudi, zmanjševanje presežkov hrane, ponujanje trajnostnih prehrambnih rešitev za prihodnost, sonaravno ciklicno gospodarjenje. Se kaj povezujete s tujino? Smo v kontaktu s tujino. Z evropsko agencijo za prehrano, ki spada pod evropsko komisijo. Zelo jim je všec naš poslovni model, saj smo v enem letu rešili približno 500 ton hrane, kar je glede na vse okolišcine izjemen uspeh. Ker smo prvi v Sloveniji, ki smo se zaceli s tem ukvarjati, bi nas radi v EU izpostavili kot primer dobre prakse na ravni države Slovenije in posledicno v EU. Tre-nutno se še dogovarjamo, na kak nacin bomo sodelovali, saj je možnosti vec. Kaj bi svetoval našim bralcem glede presežkov hrane v gospodinjstvih, na delovnem mestu ipd.? Predvsem bi svetoval, naj kupujejo hrano nacrt-no. Naj si, predno gredo v trgovino, izdelajo sez-nam stvari, ki jih res potrebujejo. Morda celo tedenski seznam. Zelo pomembno je, da v trgo-vino ne greš lacen. V tem primeru si bolj dovze-ten za impulzivno nakupovanje. Zaradi impulziv-nega nakupovanja po navadi zavržemo najvec hrane, saj kupimo prevec ali kupimo stvari, ki jih v resnici ne potrebujemo. Nakupovanje hrane naj bo premišljeno, potrebno si je vzeti cas. Na-vsezadnje boste hrano investirali v sebe. Le glej-te, da bo investicija dobra. Kje najdejo zainteresirani vec informacij, kako se lahko povežejo z vami? Informacije najdete na Facebooku. Robin Food trgovina - Sokolska ulica 19, 2000 Maribor. Ce-želite obiskati trgovino, ste vljudno vabljeni. Ce ima kdo morda kakšno zamisel za povezovanje ali vprašanje ali mnenje ali karkoli, nam pišite. https://www.facebook.com/robinfoodtrgovina/ Model M intervju: mag. Marko Mitrovic »Robin Food smo lahko vsi« Robin Food omogoca dostop do presežne hrane vsakomur, ki se zave-da problematike zavržene hrane. Ne zato, ker so socialno šibki in ima-jo primanjkljaj v kapitalu, pac pa zato, ker so na tem podrocju izobra-ženi in vedo, da s tem pomagajo planetu, soljudem, živalim, rastlinam itd. Na ta nacin rešujemo oziroma ohranjamo naš ekosistem. Robin Food ni junak, Robin Food smo lahko vsi. Mag. Marko Mitrovic Biodiverziteta ni zelo znan pojem V Sloveniji, ki zaseda komajda 0,004 odstot-ka celotne Zemljine površine, živi vec kot en od-stotek vseh znanih vrst živih bitij na Zemlji. To-da ta dejstva, ugotavljajo strokovnjaki, niso do-volj znana in tudi ne cenjena. Zato je Nacionalni inštitut za biologijo z devetimi partnerji pripra-vil petletni projekt Life Naturaviva s podnaslo-vom Biodiverziteta – umetnost življenja. »S projektom želimo razkriti izjemne naravne dragocenosti Slovenije in njihov pomen ter ovre-dnotiti nevarnosti, ki jim pretijo,« pravi Marjana Hoenigsfeld Adamic iz Lutre, Inštituta za ohranja-nje naravne dedišcine, ki je tudi strokovna sode-lavka projekta Life Naturaviva. Projekt, ki se je zacel septembra lani in bo trajal do septembra 2022, je nastal zaradi spoznanja, da je Slovenija v evropskem merilu država z izjemno visoko biodi-verziteto, vendar pa se Slovenci slabo zavedamo pomena biodiverzitete in njene ogroženosti. Vec. Vir: casnik Delo Naj mentor in naj mentorica prostovoljcev 2017 Natecaj Naj mentor in Naj mentorica prostovolj-cev je bil v letu 2018 razpisan prvic. Za kakovost-no vodenje prostovoljcev v Društvu Šola zdra-vja prejme naziv Naj mentorica prostovolj-cev Zdenka Katkic. Za angažirano podporo pro-stovoljcem v projektu Mednarodni filmski festi-val Kino Otok prejme naziv Naj mentorica prosto-voljcev Natalija Gajic. Za kakovostno vodenje prostovoljcev v Združenju DrogArt prejme na-ziv Naj mentor prostovoljcev Marko Verdenik. Za angažirano podporo prostovoljcem v projektu Vakcinet prejme naziv Naj mentor prostovoljcev - na predlog Društva študentov medicine Mari-bor asist. Zoran Simonovic. Posebno priznanje za življenjsko delo na podrocju mentorstva prosto-voljcem prejme na predlog Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Ljubljana Marta Vodeb Bonac. Vec. Vir: Slovenska filantropija Naj prostovoljec zaposlen v javni upravi 2017 Darko Anžicek je zaposlen na Obcini Krško. Kot prostovoljec deluje na razlicnih podrocjih: je in-štruktor v Društvu potapljacev VIDRA, dolgoletni clan Štaba CZ Obcine Krško, ustanovni clan Lions kluba Krško in deluje na podrocju medsebojne pomoci, še posebej otrokom in mladostnikom, ostarelim, bolnim in nemocnim ljudem, in na po-drocju varovanja okolja. Posebno priznanje za svoje prostovoljsko delo kot zaposlen v javni upravi: Branislav Vujicic – za delo z ranljivimi skupinami migrantov. Posebno priznanje za svoje prostovoljsko delo kot zaposlen v javni upra-vi: Jože Koncan za delo na humanitarnem podro-cju in promociji prostovoljstva med mladimi. Vec. Vir: Slovenska filantropija Svetovni dan cebel Svetovni dan cebel (World Bee Day) smo letos, ravno na pobudo Slovenije, praznovali prvic. Toli-ko pomembnih stvari pri nas je povezanih z malo ‘bucęlo’ (arh. cebela), neprecenljive vrednosti, ki je po planetu letela že pred milijoni let, danes pa celo rešuje sodobni svet. Slovenija je prva dala pobudo OZN za uvedbo svetovnega dneva ce-bel – 20. maja in s prizadevanji vztrajala dobra tri leta. Le nekaj mesecev po uvedbi jo podpirajo vse države clanice OZN, 115 držav pa je sopodpi-snic. Gilles Ratia, nekdanji predsednik svetovne cebelarske organizacije APIMONDIA, je dejal ce-lo: »Tako kot naj bi vsak veren posameznik vsaj enkrat v življenju obiskal Izrael, tako bi moral vsak cebelar vsaj enkrat obiskati Slovenijo.« Vec. Vir: Naša super hrana DO v Sloveniji Razkol med potrebami in željami podjetja po ustvarjanju dobicka na eni strani in potrebami dru-žbe na drugi je prisoten od nekdaj. Pa vendar so-dobno poslovno okolje pricakuje in zahteva, da se podjetja vedejo družbeno odgovorno. Hkrati pa se morajo ta vedno pogosteje soocati s sprememba-mi, ki jih silijo, da prilagajajo svoj nacin poslovanja in vrednotenja uspešnosti. Družbena odgovornost je postala pomemben dejavnik poslovne uspešno-sti podjetja. To zahteva strateško usmerjen pristop k njeni implementaciji v podjetju. Aktualni gospodarski, družbeni in okoljski izzivi so gonilo za korenite spremembe. Zato si podjetja pri-zadevajo, da s svojimi inovacijami in prilagajanji poslovnih modelov, ki vkljucujejo trajnostno in vkljucujoco rast, pozitivno prispevajo k družbi. Svoj sloves pa gradijo na kulturi vodenja, ki spodbuja integriteto in preglednost, trajnostne izdelke in storitve ter proaktivno sodelovanje z interesnimi skupinami. Velik pomen pri udejanjanju družbene odgovorno-sti v podjetju se pripisuje razumevanju fenomena družbene odgovornosti pri menedžmentu podjetja in temu, kakšno vlogo mu pripisujejo. Seveda ni zanemarljivo dejstvo, da je vpliv osebnih vrednot menedžerjev na nacrtovanje in implementacijo družbene odgovornosti v podjetjih znaten. Lahko se strinjamo z eno izmed predpostavk, da: »ideja o družbeni odgovornosti zahteva od slehernika, da premisli svoja dejanja v luci celotnega družbenega sistema in ga ima za odgovornega za posledice nje-govih dejanj kjerkoli v tem sistemu.« Podjetja se danes namrec vkljucujejo v reševanje številnih no-vih problemov, ki so jih v marsicem povzrocili tudi sami na osnovi zakoreninjenega liberalisticnega koncepta. Za implementacijo družbene odgovornosti v podje-tje moramo vecinoma motive iskati v osebnih vre-dnotah in prepricanjih posameznikov predvsem pri menedžerjih, ki najveckrat oblikujejo eticni okvir na ravni podjetja. Pri vrednotah z družbenim poudar-kom govorimo o ljudeh z visoko skrbjo za druge, kar nakazuje na kolektivisticno usmerjenost ter nakazuje na pomemben doprinos podrocju dru-žbeno odgovornih podjetnikov. Družbena odgovornost podjetij med drugim zaje-ma odnose z deležniki na razlicnih podrocjih. Ak-tivnosti družbene odgovornosti podjetij se delijo na notranjo in zunanjo dimenzijo. Ce pobliže po-gledamo družbeno odgovorno prakso znotraj pod-jetja, vidimo, da primarno vkljucuje zaposlene, saj so znanje, izkušnje in motivacija zaposlenih v pod-jetju izrednega pomena. Dobre prakse veliko po-zornosti namenijo upravljanju s cloveškimi viri, kakor tudi investicijam v cloveški kapital, zdravju in varnosti zaposlenih, upravljanju s spremembami in upravljanju z naravnimi viri uporabljenimi v proce-sih proizvodnje. V kontekstu upravljanja s cloveškimi viri je kljucno vseživljenjsko ucenje, opolnomocenje zaposlenih, izboljšanje pretoka informacij v podjetju oziroma boljše komuniciranje, ravnovesje med delom, dru-žino in prostim casom, placilne in lastniške sheme, problemi zaposljivosti in varnosti zaposlitve. V podjetjih uporabljajo razlicne pristope k razvoju zaposlenih. Ucenje je eden izmed pristopov (formalni izobraževalni programi: tecaji, seminarji, izobraževalni in razvojni centri …), pri cemer je uce-nje proces, s katerim se podjetje prilagaja okolju. Z investicijami v cloveški kapital in z razvojem zapo-slenih si podjetje zagotavlja fleksibilnost in rast za-poslenih ter posledicno rast in ucinkovitost celot-nega podjetja. Sposobnost komuniciranja zaposle-nih je ena izmed najbolj zaželenih kompetenc in predstavlja izziv na poti pri izboljšavah pretoka in-formacij v podjetju. Kakovostno komuniciranje po-zitivno vpliva na zadovoljstvo in produktivnost za-poslenih. Bolj kot je odprt dialog med vodstvom in zaposlenimi, višja je stopnja zaupanja v procese sprememb in pristojnost vodstva. Zelo pomembno je zavedanje, da so hkrati zaposleni prvi, ki pred-stavljajo kulturo in vrednote navzven, zato je po-membna njihova seznanjenost z dogajanjem in usmeritvami podjetja. Tudi ravnovesje med delovnim in prostim casom pomembno vpliva na delovno ucinkovitost. Študije so pokazale, da iskanje oziroma zagotavljanje rav-novesja med delovnim in prostim casom pozitivno vpliva na podjetje: zadovoljstvo z delovnim casom in njegovo fleksibilnostjo povecuje lojalnost zapo-slenih in zmanjšuje fluktuacijo, hkrati pa takšna podjetja pridobijo sloves prijaznega in prilagodlji-vega podjetja, kar posledicno poveca interes pri iskalcih zaposlitev v takem podjetju. Na ta nacin podjetje pridobi vecji nabor ustrezno izobraženega kadra. Podrocje enakih možnosti za zaposlovanje pomeni enakovredno obravnavo vseh zaposlenih, ne glede na spol, starost, narodno pripadnost, fizicne omeji-tve, spolno usmerjenost, vero, ekonomski položaj in nacin življenja. Podjetja v poslovni proces naj vkljucujejo razlicne ljudi ter vsem zaposlenim omo-gocajo, da sodelujejo pri ustvarjanju in kreiranju uspeha podjetja. Podrocje prilagoditev spremembam temelji na dru-žbeno odgovornem prestrukturiranju, kar pomeni, da se uravnoteženo upoštevajo interesi in deleži vseh tistih, na katere vplivajo te spremembe in od-locitve. Gre predvsem za transparentno komunici-ranje in posvetovanje. Podjetja morajo prevzeti svoj del odgovornosti za zaposlitvene zmožnosti svojih zaposlenih, da se zašcitijo pravice delavcev in omogoci prekvalifikacije, kjer je to potrebno, da se modernizirajo produkcijska sredstva in procesi, spodbujajo javne in zasebne investicije in oblikuje-jo postopki informiranja, dialog, sodelovanje in partnerstva. Pozitiven vpliv podjetij, ki ravnajo in delujejo dru-žbeno odgovorno, se kaže na sedmih podrocjih, ki prinašajo lahko konkurencno prednost pred drugi-mi (poglejmo samo nekaj od njih): cloveški kapital (družbeno odgovorna dejanja podjetja vplivajo na pridobivanje, ohranjanje in motiviranje zaposlenih in zagotavlja stalnost zaposlenih); investicije in intelektualni kapital (družbeno odgovorna podje-tja skrbijo za motivacijo zaposlenih, kar pripomore k njihovi inovativnosti in kreativnosti ter s tem k povecanju intelektualnega kapitala); nižanje stro-škov poslovanja (optimizacija poslovanja, zniževa-nje stroškov poslovanja, višja produktivnost, vecja kakovost izdelkov in storitev je prav tako posledica motiviranih zaposlenih in stalnih inovacij). Ko govorimo o koristih družbeno odgovornega po-slovanja, lahko omenimo dva razloga za uvajanje družbene odgovornosti v podjetja: moralni in eko-nomski razlog. Kratkorocno gledano skorajda ni direktnih poslovnih koristi. Prav tako je pozitivne ucinke, ki jih prinaša družbena odgovornost, težko definirati in zato tudi težko izmeriti. Koristi, ki jih prinaša družbeno odgovorno poslovanje podjetij, posredno prispevajo k povecanju konkurencnosti podjetij (poglejmo samo nekaj od njih): skrb za zaposlene in s tem vecanje zadovoljstva zaposle-nih se odražata v vecji ucinkovitosti in kakovosti; vecji ugled, ki podjetju utrjuje poslovne poveza-ve, zagotavlja zvestobo kupcev, omogoca kako-vostno dobavno verigo, prinaša nove poslovne priložnosti; zniževanje nekaterih stroškov, npr. v povezavi z zaposlenimi, skrbnim ravnanjem s suro-vinami in materialom ter povecanje prihodkov; zaradi zvestobe kupcev, visoke kakovosti izdelkov in storitev ter okolju prijazne tehnologije se izbolj-šuje poslovni izid podjetja; inovativne rešitve skupnih problemov ter dobri odnosi s skupnostjo in oblastmi. Poglejmo tiste pozitivne ucinke družbeno odgovo-re prakse, ki se dotikajo upravljanja s cloveškimi viri: vecja lojalnost kadrov oziroma stalnost zapo-slenih; nizka fluktuacija zaposlenih, bolj zadovoljni ter kompetentni zaposleni; hitrejše pridobivanje novih kadrov. Podjetje, ki uspešno integrira kon-cept družbene odgovornosti v celostno poslovno strategijo lahko zgradi sloves zaupanja, poštenosti in integritete ter razvije dragocene vire, ki »vzgajajo« nove dimenzije uspešnosti poslovanja, vidne tudi na financnih rezultatih. IRDO pogled: mag. Barbara Zacirkovnik Družbena odgovornost: upravljanje s cloveškimi viri in investicije v cloveški kapital Vir: povzeto iz magistrskega dela, Barbara Zacirkovnik Mag. Barbara Zacirkovnik IOCTI (intenzivno usposabljanje za organizacijske sistemske postavitve) je celovit program usposablja-nja z inovativnimi sistemskimi orodji za uporabo pri svetovalnih dejavnostih, nacrtovanju upravljanja sprememb in razvojnih procesih v podjetjih, ustanovah, skupinah in posameznikih. Dogodek s prvovrstnimi mednarodnimi trenerji in udeleženci iz vsega sveta ponuja enkratno prilož-nost za izredno bogato in globoko izmenjavo znanja, izkušenj in pristopov. Prvi IOCTI je bil organiziran leta 2004 v Amsterdamu, njegov pobudnik in vodja je bil Jan Jacob Stam, ustanovitelj nizozemskega Inštituta Bert Hellinger. Tudi drugo srecanje, leta 2006, se je odvijalo tam. Leta 2008 in 2010 je bila država gostiteljica Mehika, na celu s Katio del Rivero, direktorico podjetja Visión Sistémica. Leta 2012 je dogodek potekal v Baskiji, njegov vodja pa je bil Guillermo Etchegaray, direktor podjetja Geiser Works. V letu 2014 in 2016 se je lokacija preselila v Južno Ameriko. V Urugvaju je IOCTI organizirala in vodila skupina Foco Sistémico. Takrat smo govorili o "odprtem IOCTI-ju, odprtem za dialog v svetu, ki nas spreminja". Ob koncu dogodka smo spoznali, da se IOCTI spreminja. V letu 2018, v casu globoke in razvojne preobrazbe, bo IOCTI doživel svojo 8. razlicico. Inštitut za sistemske postavitve je organizator tega velikega dogodka v osrcju Evrope, v Sloveniji na Bledu od 7. do 14. oktobra 2018. Vir: Inštitut za sistemske postavitve in IOCTI 2018 Kljub temu, da ima terapevtsko postenje dokazano ogromno pozitivnih ucinkov na zdravje in dobro pocutje ljudi, tako iz preventivnega kot tudi iz ku-rativnega vidika, je še zmeraj odrinjeno na rob ura-dne medicinske znanosti. Enega od vzrokov za to gre pripisati arhetipsko ženskemu oz. pasivnemu znacaju same narave posta, ki temelji na odreka-nju, nedelovanju, ohranjanju in regeneraciji, kar predstavlja ucinkovito terapevtsko metodo ter hkrati omogoca posamezniku soocanje z nevsak-danjimi, še vedno tabuiziranimi temami, kot je npr. duhovnost, samorazvoj, mentalna in duhovna rast, spoznavanje samega sebe v globine itd. Medtem ko moderna družba temelji na instant aktivnih in invazivnih medicinskih postopkih in po-segih, pri katerih je prevladujoc arhetipsko moški patriarhalni pol. Prav tako je terapevtsko postenje iz zaslužkarskega vidika nespodbudno in nezanimi-vo. Medicinsko osebje nima kaj dosti dela in posle-dicno tudi ne zaslužka pri terapevtskem postenju. Celoten proces se namrec odvija avtomatsko in spontano od znotraj navzven, hkrati pa je mnogo bolj ucinkovito kot od zunaj opravljeni invazivni in neinvazivni medicinski postopki in posegi. Dodatno težo k nepriljubljenosti terapevtskega postenja pridoda še dejstvo, da post sloni na zelo veliki meri samoodgovornosti posameznika. Živimo namrec v casih, ko je prevzemanje odgovornosti za lastno zdravje zelo nepriljubljeno. Povrhu vsega je odgo-vornost in samoodgovonost vse preveckrat zame-njana s krivdo. Namesto, da bi se ljudje spraševali o tem, kdo je za kaj odgovoren, avtomatsko išcejo krivca zunaj sebe in prelagajo odgovornost ter va-lijo krivdo na druge. Izjemi nista niti zdravstveni niti politicni sistem, ki napeljujeta in obljubljata ljudem, da se jim z odgovornostjo ni potrebno ukvarjati. Politikom je npr. mnogo bolj pomembna izvolitev kot pa saniranje propadajocega sistema. Pri tem se ignorira dejstvo, da je zdravstveni sistem v celoti možno rešiti le z vecjo mero prevze-manja odgovornosti posameznika za lastno zdra-vje. V primeru, ko sodobna medicina dvigne roke ob spopadanju z neozdravljivo boleznijo, hkrati spregleda izredne sposobnosti procesa samozdrav-ljenja organizma, ki uporablja samoozdravitvene naravne moci, ce so le omogoceni vsi potrebni po-goj za zagon slednjega. Znacilno za medicino današnjega casa je tudi, da ima celo vrsto možnosti za spreminjanje in blokira-nje simptomov. Že imena zdravil nam govore, da z njimi lahko nekaj preprecimo, oz. blokiramo: lahko zvišamo ali znižamo krvni tlak, znižamo vrocino, zvišamo ali znižamo sposobnost strjevanja krvi in podobno. Na najrazlicnejše nacine se lahko mani-pulira z organizmom. Toda to zagotovo ne zdravi bolnega cloveka. Namrec: kaj se zgodi, ce nekdo preneha jemati sredstvo proti visokemu krvnemu tlaku? Ali je tak clovek potem zdrav? Nikakor, kajti krvni tlak npr. se ob prenehanju jemanja zdravil zopet poviša. To pomeni, da v casu ko je bolan clo-vek jemal zdravila, ni prišlo do zdravilnih procesov v organizmu in da ni ozdravel. V tistem trenutku, ko clovek neha jemati sredstva proti visokemu tla-ku, se ta zopet pojavi oz. poviša. Torej to ni prava pot k ozdravitvi. Že v preteklosti so menili, da je clovek ozdravljen, ko doseže stanje, v kakršnem je bil pred pojavom bolezni. V latinskem jeziku so to imenovali restitutio in integrum. To pomeni voditi nekoga v stanje, kot je bilo pred pojavom bolezni. Tudi to ni cisto pravi vidik. V resnicnosti namrec z ozdravitvijo ne dosežemo prejšnjega zdravja. Ce neko bolezen res dobro premagamo, pridemo do novega zdravja. Z boleznijo se clovek necesa nauci, namrec okrepi svoj imunski sistem. To lahko opazi-mo pri prebolenju prehlada, gripe,… takrat namrec clovek ni vec sprejemljiv za to isto bolezen. Bakte-rije in virusi, ki so jo povzrocili, se lahko nahajajo vse naokrog, clovek ki je prebolel, pa ostane imun. Ta ista bolezen se ga ne more vec dotakniti. Clove-ški organizem je postal mocnejši, ker je to bolezen preživel. To lahko opazimo tudi pri zdravljenju ran. Ce se rana pozdravi in naredi brazgotino, je to pravzaprav ozdravitev, kajti tkivo na brazgotini se tako ucvrsti, da se ne more nikoli vec pretrgati. Enako velja za zlom kosti. Ko se kost po zlomu za-raste, je na mestu zloma mocnejša, kot je bila prej, in se tam ne bo nikoli vec zlomila. Uradna znanost je zašla v nekakšno redukcijo. Pravzaprav se sme znanost ukvarjati samo s spodnjim slojem cloveka, s fizicno, materialno substanco, iz katere je narejeno telo. Na tem podrocju je znanost na-redila zelo veliko. Kar se fizicnega telesa tice, raz-polagamo prav zaradi znanosti z izjemno veliko znanja. O povezavi in o odnosih duševnosti in du-ha s fizicnim telesom šolska oz. konvencionalna medicina današnjega casa zaradi svoje metode ne ve nic; o tem tudi ne more nic povedati. Zato lah-ko razumemo, da je zahteva po nadaljnjem razvo-ju medicine vsak dan mocnejša. Predvsem zahteva po tem, da postane današnja medicina celostna, da bi cloveka zajela v celoti in ne le njegovo fizicno telo. Tudi tisto, kar imenujemo življenjska energija v cloveku, tudi dušo in tudi duha. Antropozofsko razširjena medicina se trudi, da tudi ta podrocja, ki jih normalna medicina ni mogla zajeti, vkljucuje v spoznanje o cloveku. Zanimivo je opazovati tudi, kako v novejšem casu medicina brez trupel sploh ne more shajati. Prva seciranja in pregledi trupel so bila opravljena na skritih mestih. Zavest ljudi je bila takrat povsem drugacna in na splošno so menili, da je to skrunje-nje. Nato je prišel cas, ko so uspeli dokazati, da je razlog za bolezen v posameznih organih. Naslednji korak oženja je celicna patologija ki meni, da bole-zen ne leži v organu, temvec v celici. Podrocje, ki ga ima clovek za razlog bolezni, postaja vse manj-še. Danes menimo, da so razlogi za bolezen že v celicnem jedru oz. niti ne v celem, temvec v nukleinski kislini. S pomocjo mikroskopa so odkrili vse povzrocitelje bolezni in naenkrat se je pojavila trditev, da se bolezen pojavi zaradi bakterij in vi-rusov. Clovek kot središce se je popolnoma izgubil iz prizadevanj zdravnika. Razlog za bolezen se je prenesel na nekaj od cloveka locenega. Ta pred-stava je nevzdržna. Dandanes vemo, da so bakte-rije in virusi prisotni vsepovsod. Nekdo zaradi njih zboli, drugi pa ne in to kljub temu, da sta bila oba izpostavljena enaki meri patoloških mikroorgani-zmov. Prav je, da se vprašamo, kako pa pride do tega, da pri nekom taisti virusi in bakterije povzro-cijo bolezen, pri drugem pa ne. Jasno postaja, da je odvisno od posameznikovega stanja, ali bo zbolel zaradi stika s povzrociteljem oz. s patološkimi mi-kroorganizmi. Organizem nekoga, ki je obcutljiv in sprejemljiv za povzrocitelja oz. okužbo s patološki-mi mikroorganizmi, omogoca dobre razmere za razmnoževanje slednjih. Kdor ima ucvršcen in mocan imunski sistem, ne bo zbolel in to kljub te-mu, da pride v stik s potencialnim povzrociteljem bolezni. Znano nam je, da je to stvar imunskega sistema, toda znanost skuša zopet prenesti pro-blem na nekaj fizicnega. Seveda vemo, da je imun-ski sistem nekaj, kar mora clovek šele razviti. Clo-vek se ne rodi opremljen z imunskim sistemom. Otrok ima nekakšno imunsko zašcito, ki jo dobi z materinim mlekom. Potem pa je potrebno, da si zgradi svoj imunski sistem in to naredi v soocanju z okoljem. V Ameriki so znanstveniki naredili grozljiv poskus: otroke so skušali vzgajati pod steklenim zvoncem ob ideji, da povzrocitelji povzrocajo bole-zni in je najbolje, da otroka od malega pred njimi zašcitimo. Ko so otroci prišli v normalne razmere in v stik z okoljem, so takoj zboleli. Tak pristop je po-polnoma napacen. Ugotovljeno je, da so najbolj zdravi tisti otroci, ki živijo in odrašcajo v umazaniji oz. otroci z ulice. V soocanju s povzrocitelji bolezni je namrec imunski sistem imel priložnost najbolje razviti svoje imunske sile. Vsekakor ni alternativa, da bi se zaradi tega, da bi razvili boljše imunske sposobnosti, ljudje namerno obdajali z umazanijo. Upraviceno pa se lahko vprašamo, na kakšen nacin lahko krepimo svoje imunske sposobnosti. Ce clo-vek misli, da so vzrok boleznim virusi, bakterije, itd., je razumljivo, da jih želi uniciti. Na ta nacin onemogoci organizmu, da bi se soocil z boleznijo in da bi se na ta nacin in okrepil, saj ta nacin orga-nizem slabi. Zatiranje ali borba proti boleznim na nacin, da bi jo izkoreninili, kot se tega loteva mo-derna medicina, ni ucinkovito. Potrebno je uvideti in priznati, da imajo bolezni dolocen smisel. Tudi v osebni usodi cloveka je bolezen izziv, da jo sam premaga in na njeni podlagi razvije vec moci ter zdravja. Odprave simptomov neke bolezni ne mo-remo imeti za ozdravitev. Pravilne in preverjene metode postenja ponujajo ogromne priložnosti za posameznika, družbo in nenazadnje za celoten zdravstveni sistem. Glavni cilj in namen postenja je krepitev zdravja, dobrega pocutja in preprecevanje dejavnikov tveganja za nastanek novodobnih civilizacijskih bolezni, ki so posledice nezdravega modernega nacina življenja in onesnaženega okolja. Raziskave kažejo, da bi v primeru, ce bi se vecji del svetovnega prebivalstva periodicno in na pravilen nacin postil, teoreticno bilo moc opaziti drasticen upad novodobnih bole-zni. Zaradi povecane imunosti ljudi kot posledice pravilnega izvajanja terapevtskega postenja bi se tudi virusna in bakterijska obolenja, epidemije gripe itd. redkeje pojavljali, posledicno pa bi lahko na ta nacin profitiral tudi državni proracun. Prav tako bi teoreticno bilo moc opaziti izreden upad mentalnih težav in psihiatricnih obolenj. Uvedba periodicnega postenja v vsakodnevno življenje posameznika bi lahko posledicno v središce pozor-nosti postavila teme, ki zadevajo lastno umrljivost in smisel življenja. Cloveku bi v splošnem bilo lažje izoblikovati lastne življenjske poti z manj stresa, kar potrjujejo tudi rezultati moje raziskave. Prav tako bi postenje, kot normalni del vsakdanjega življenja in hkrati kot nasprotni pol izobilju, na daljši rok lahko doseglo karakter duhovnih vaj oz. treningov, kar bi potencialno lahko ponovno obu-dilo rituale razvoja ter dalo življenju vec smisla in osebne izpolnjenosti za posameznika. IRDO pogled: Sonja Bertalanic Kako naj sodoben clovek živi zdravo, uravnoteženo življenje? Sonja Bertalanic je raziskovalna duša, ki jo poleg spoznavanja same sebe zanima globina in širina znanja ter širjenja zavesti v vse smeri. Stella Sophia je njen - recimo temu avatar oz. umetniško, gno-sticno ter magikalno ime. Po poklicu je diplomirana medicinska sestra ter magistrica varne prehrane. Njena specializacija je celostni, individualni pristop k telesnemu in duševnemu zdravju ter dobremu pocutju cloveka. Podlago k temu pristopu predstavlja post in celostna hrana cloveka. Zaradi bolezni in prognoze, ki ni bila ravno obetavna, je zacela intenzivno iskati ter raziskovati nacine, kako ozdraveti na naraven nacin, brez farmacevtskih sredstev. Z ogromno volje in upanja ter z jasnim ciljem se je lo-tila mentalne ter nato še fizicne priprave na post.… . Tudi po postu je kar nekaj casa nadaljevala z uži-vanjem vecjega dela presnih jedi, pravi, da je pocutje bilo res enkratno. Od tistega casa dalje ni imela nobenih zdravstvenih težav, tudi prehladov in sezonskih obolenj ne, niti v casu nosecnosti. Napisala je tudi knjigo Post in celostna hrana cloveka. Vsekakor poklicana, da odgovori na vprašanje Kako naj sodoben clovek živi zdravo, uravnoteženo življenje. Sonja Bertalanic Integralna serija S pametno integracijo do trajnostnega razvoja V cedalje vecji meri se soocamo z mnogoterimi, raznolikimi izzivi – od svetovnih do evropskih, sloven-skih, lokalnih; od podnebnih sprememb do ekonomskih problemov. Zato je nujen drugacen pogled na svet okrog nas, nov nacin razmišljanja in delovanja, preseganje ka-lupov… Celosten pogled, ki nam bo pomagal, da elemente, ki jih že imamo, vidimo v novi luci, na drugacen in celosten nacin povežemo, prepletemo, stkemo – PAMETNO INTEGRIRAMO. Drobce rešitev, ki bodo dobre za vse, imamo pred seboj, živimo z njimi – tu, v Sloveniji in Evropi. Ker »nic ni tako prakticno kot dobra teorija« (Lewin), predstavljamo NACELA, po katerih je mogoce oblikovati nov, celosten konceptualen okvir; pravzaprav lahko vodijo do razlicnih teorij. In ta nacela nas lahko pripeljejo do TEORIJE INTEGRALNEGA RAZVOJA avtorjev Ronnieja Lessema in Alexandra Schiefferja. Prakticni primeri njene uporabe z odlicnimi praksami (vecina iz Slovenije) in novi integralni koncepti bodo sestavljali vecino od 100 nadaljevanj v seriji »S pametno integracijo do trajnostnega razvoja«. Objavljali jih bomo v naslednjih nekaj mesecih, praviloma vsak dan od ponedeljka do petka. S po-membnim sporocilom, da je nujno pametno povezati številna prizadevanja in potenciale za trajnostni razvoj v okviru EU. Med drugim smo pristop integralnih svetov uporabili pri snovanju novega, trajnostnega modela raz-voja za našo državo - poimenovali smo ga Integralna zelena Slovenija. Predstavili smo ga v knjigi Inte-gral Green Slovenia (Routledge, 2016), ki smo jo uredili dr. Darja Piciga, prof. Alexander Schieffer in prof. Ronnie Lessem, napisalo pa poleg nas še 42 slovenskih avtorjev. Z Integralno serijo se odzivamo na številne pobude, da bi imeli cim vec gradiv o Integralni zeleni Slo-veniji tudi v domacem jeziku. In integralna zelena pot lahko prispeva tudi k prihodnosti Evrope. O vsem tem bo v prihodnjih mesecih pisalo vec deset avtorjev knjige in drugih integralnih mislecev. Vse to prvic celostno v slovenskem jeziku in edinstveno v svetovnem merilu. Napisala: Dr. Darja Piciga Integralna Zelena Slovenija V že objavljenih nekaterih nadaljevanjih Integralne serije, ki orisujejo raznoliko pokrajino »severnega«, to je socialnega, na znanju temeljecega pristopa v gospodarstvu, smo veckrat povzeli iz nedavne študije slovenskega sociologa Adama in soavtorjev1 . To delo štejemo za enega kljucnih virov o stanju in perspektivah socialnega podjetništva v širšem smislu v Sloveniji, z ustrezno mednarodno razsežnostjo. Ko govorimo o socialnem podjetništvu v širšem smislu, po citirani študiji štejemo: nevla-dne organizacije; zadruge; invalidska podjetja in zaposlitvene centre; registrirana socialna podjetja ali socialna podjetja s statusom (s pravnoorganizacijskimi oblikami: zasebni zavod, društvo, družba z omejeno odgovornostjo, zadruga, fundacija) – to so socialna podjetja v ožjem smislu; podjetja z dru-žbenim ucinkom. V 56. nadaljevanju, smo sledili zakljucku Adama in soavtorjev, da bi bilo potrebno vecjo pozornost v smislu potencialov za nadaljnji razvoj nameniti novo nastajajocim (mikro in majhnim) podjetjem z dru-žbenim ucinkom, katerih nosilci so predvsem (visoko) izobraženi mladi. Tako smo predstavili nekaj po-datkov in spoznanj o mladih Slovencih, ki so uspeli z množicnim financiranjem, in opozorili na vlogo sodela (coworkinga). Ko govorimo o mladih, govorimo o naši prihodnosti. Zato temu prispevku logicno sledi razmislek o perspektivah širše pojmovanega socialnega podjetništva. Z vidika integralne zelene ekonomije bi moralo biti socialno podjetništvo v širšem smislu še posebej perspektivno za Slovenijo in za Evropo. Kaj pa o potencialih tega, družbeno koristnega podjetništva, menijo Frane Adam, Dane Podmenik in Goran Miloševic? Dr. Darja Piciga Socialno podjetništvo je v Sloveniji postalo predmet širšega zanimanja šele v zadnjih letih, kar lahko pripišemo tudi gospodarski krizi in iskanju novih ekonomskih modelov, ki bi bili socialno bolj trajnost-ni. Posledicno je v javnosti še premalo poznano in velikokrat tudi narobe razumljeno, saj se enaci za-poslovanjem ranljivih skupin oz. socialnim kolektivom.2 Dodatno, tudi zaradi socialisticne zgodovine, izraz socialno podjetništvo povzroca zmedo in antipatijo. Slika zgoraj: Tudi zaradi zakona o socialnem podjetništvu, ki je zaživel leta 2012, je Center ponovne uporabe (CPU) Rogaška Slatina s pomocjo komunalnega podjetja OKP Rogaška Slatina postalo prvo socialno podjetje v Sloveniji, katerega osnovno poslanstvo je zaposlovanje težje zaposljivih oseb in njihova integracija v družbeno okolje ter trg dela, zlasti na podrocju "waste designa". (Vec o CPU) Naša raziskava leta 2014 je pokazalo, da je bilo socialno podjetništvo v Sloveniji še v inicialni fazi, nje-gov delež pri zaposlovanju ali po prihodkih (BDP) je bil zelo majhen, celo v primerjavi z evropskim (EU) povprecjem. Ob tem velja poudariti, da so tovrstne statistike in klasifikacije precej nezanesljive in med državami le delno primerljive. Iz naše analize izhaja, da je bilo socialnih podjetij (ce mednje uvršcamo le tista, ki so pridobila ta status v predhodnih dveh letih oziroma po sprejetju zakona, ter zadružno organizirana podjetja) najvec v manj razvitih ali zaostalih (depresivnih) regijah vzhodne Slovenije. Slednje lahko razložimo z dejstvom, da tako država kot obcine na ta nacin poskušajo olajšati brezpo-selnost in pospešiti podjetništvo. Ali ji to uspeva, je drugo vprašanje. Kljucni problem se kaže v tem, da je socialno podjetništvo prevec odvisno od javnih subvencij in državnih pomoci (subvencije za jav-na dela). Dohodek, ki se zasluži na trgu, je zato relativno majhen. Število zaposlenih v socialnem pod-jetništvu se sicer povecuje, a je kljub temu zanemarljivo. Podjetja so majhna, pretežno delovno inten-zivna, sodelovanja med njimi pa je malo. Na vecji ucinek socialnih podjetij v ekonomskem in razvoj-nem smislu lahko racunamo šele takrat, ko bo prišlo do skupnih nastopov, združevanj funkcij na osno-vi sodelovanja tudi s komercialnimi podjetji v smislu pametne specializacije, grozdenja in mreženja. Socialno podjetništvo ima torej perspektivo in dobre obete v prihodnosti, vendar pod pogojem, da se integrira v nove podjetniške modele zelenega in krožnega gospodarstva ter postane atraktivno za vi-soko izobražene in inovativne kadre. Konec leta 2014 je bilo v Sloveniji 56 poslovnih subjektov s statusom socialnega podjetja3 . V zacetku leta 2017 pa je bilo registriranih že 266 socialnih podjetij, med njimi 67 društev, 90 zasebnih zavodov, 67 zadrug in 29 zasebnih organizacij z omejeno odgovornostjo. Po našem mnenju je do tako hitrega porasta verjetno prišlo zaradi specificnih spodbud iz javnih sredstev, ki so bila vezana na status social-nih podjetij. Iz dosedanje analize lahko sklepamo, da socialno podjetništvo (tako v širšem kot ožjem pomenu) v Sloveniji – tako na nacionalni kot na regionalni ravni – še vedno ne igra pomembnejše gospodarske vloge, prav tako ne v smislu zaposlovanja ali inovativnosti. Vendar so iniciative razlicnih akterjev, od socialnih podjetnikov do akterjev podpornega okolja in akterjev na državni (vladni) ravni vseeno spro-žile nekaj ucinkov v smislu povezovanja, pa tudi spodbud za prevzemanje podjetniške vloge. Ta vloga se pravzaprav na novo definira. Vecina socialnih podjetij namrec izvira iz ti. tretjega sektorja (NVO in civilnodružbenih organizacij) in se šele v zadnjem casu pocasi premika v drugi sektor (poslovno-podjetniški sektor). Naše mnenje je, da bo socialno podjetništvo ostalo hibriden pojav, s tem, da bo moralo bolj opredeliti svoj odnos do drugih komercialnih podjetij, kot tudi svoj nastop na trgu. Prav tako se bo socialno podjetništvo moralo osvoboditi prevelikega državnega paternalizma. To bo sicer v Sloveniji malo težje, saj tu prevladuje tip državnega kapitalizma in so državne intervencije pogoste tu-di v zasebno gospodarstvo oziroma na nivoju tržnih podjetij (zlasti z vidika državnih pomoci in raznih razpisov). Po drugi strani se pricakuje umik države iz dolocenih sektorjev. Gre predvsem za podeljeva-nje koncesij za nekatere javne storitve privatnim organizacijam, kar odpira nove možnosti za razvoj socialnih podjetij in nasploh tretjega sektorja. Kljucno vprašanje je, ali so bodo socialna podjetja in zadruge zacela povezovati med seboj (sedaj se uveljavljajo šibki poizkusi ti. coworkinga ali sodela) v podjetniške grozde. Še pomembneje pa bi zanje bilo, da bi se poslovno povezovala z drugimi (zlasti visokotehnološkimi podjetji) in zacela zasedati trž- ne niše v okviru zelenega (krožnega) gospodarstva, na primer v ponovni uporabi (re-use) in industrijski simbiozi. Nekaj majhnih nastavkov v tej smeri obstaja, vendar brez podpore in vizije ter strateške pre-soje tega ne bo mogoce izvesti. Nastanek novih podjetij in rast uspešnejših pa je pogojena z infra-strukturo v obliki financnih mehanizmov ter investitorjev, potrebna bo tudi ustrezna promocija. Meni-mo, da se bodo premiki v tej smeri zaceli z internacionalizacijo in s tem, da bodo v socialna podjetja ali zadruge zaceli vstopati diplomanti, strokovnjaki in inovatorji raznih smeri. To bi v okviru regij lahko pripeljalo do ekonomskega preboja. Ustvarilo bi inovativna jedra in kreativni potencial. Za posebej perspektivne oblike socialnega podjetništva v širšem smislu štejemo novo nastajajoca (mikro in majhna) podjetja z družbenim ucinkom, katerih nosilci so predvsem (visoko) izobraženi mla-di. Pri tem ne gre za »klasicna« družbeno odgovorna podjetja, ampak zlasti za podjetja, ki že v svojem bistvu oz. poslovnem modelu rešujejo družbene ali okoljske probleme in s tem ustvarjajo pozitiven družbeni ucinek. Njihova dodatna znacilnost je visoka stopnja kreativnosti in inovativnosti, bodisi teh-nološke ali storitvene. Veliko od teh podjetij se razvija v okviru novih podporno-sodelovalnih okolij, kot so start-up in coworking centri. Kar nekaj jih je uspešnih tudi na mednarodni ravni, tudi s pomocjo množicnega financiranja, ki je postalo v Sloveniji še zlasti pomembno zaradi pomanjkanja dostopnih zagonskih sredstev. Poleg popularizacije podjetništva, menimo, da so gonilne sile narašcajocega števi-la tovrstnih podjetij, zlasti socio-ekonomske razmere (pomanjkanje delovnih mest), želja po samoure-snicitvi in inovativnosti oz. kreativnosti ter želja po aktivnem prispevku k pozitivnim spremembam v družbi oziroma okolju. Kljub temu pa se v vecini ta podjetja ne identificirajo s socialnim podjetniš-tvom, saj jih le-to zaradi negativne konotacije in ozko usmerjene zakonodaje odbija. Podatkov o števi-lu in znacilnostih podjetij z družbenim ucinkom ni na voljo, zato bi bilo potrebno izvesti poglobljeno raziskavo, s katero bi lahko pridobili vpogled v njihovo delovanje. Socialno podjetništvo je vsaj v smislu start-upov socialno vpeto, zato je nujno investirati v socialni ka-pital in razvoj ekosistema na lokalni ravni, še zlasti pa v motiviranje izobraženih mladih, saj so kljucni akterji v tem razvoju. Prof. Frane Adam, Dane Podmenik in Goran Miloševic Perspektive širše pojmovanega socialnega podjetništva v Sloveniji Diagram IZS CSR Europe objavlja seznam dogodkov na podrocju DO CSR Europe (European business network for Cor-porate Social Responsibility) objavlja seznam do-godkov (seminarjev, webinarjev, konferenc in drugih dogodkov) na temo družbene odgovorno-sti. Kot clan CSR Europe vam lahko Inštitut IRDO kot našemu clanu prepošlje dragocene informa-cije s teh seminarjev. Za dodatne vsebine nam pišite na clani@irdo.si, informacije vam bomo z veseljem posredovali. Bruselj predlaga prepoved plasticnih izdelkov za enkratno uporabo Evropska komisija je predstavila nov predlog za zmanjševanje kolicine plasticnih odpadkov, s ka-terim bi prepovedali najveckrat odvržene izdelke za enkratno uporabo. Mednje sodijo plasticne vatirane palcke, plasticni pribor, plasticni krožniki in slamice. Predlog predvideva prepoved vseh plasticnih izdelkov za enkratno uporabo, ce so na voljo cenovno dostopni alternativni proizvodi. Prav tako bodo države morale sprejeti ukrepe za zmanjšanje drugih plasticnih izdelkov za enkrat-no uporabo, kot so plasticne posode za živila ali loncki za pijace. Obvezno bo tudi zbiranje upo-rabljenih plastenk za pijace, države clanice bodo do leta 2025 zavezane zbrati vsaj 90 odstotkov uporabljenih plastenk, kar naj bi dosegle denimo z uvedbo kavcij, je iz Bruslja za Radio Slovenija porocala Erika Štular. Vec. Vir: RTV SLO Svetovni simpozij o DO in trajnostnem razvoju Svetovni simpozij o družbeni odgovornosti in trajnostnem razvoju bo potekal v Edinburgu v Veliki Britaniji med 27. in 29. junijem 2018. Vec. Avstrija: prepoved kajenja v av-tomobilu V Avstriji je od 1. maja prepovedano kaditi v av-tomobilu, ce so v vozilu tudi mladoletniki. V pr-vem mesecu veljave prepovedi bodo avstrijski pristojni organi kršitelje le ustno opozarjali, od 1. junija jim bodo zaracunali kazen 50 evrov, je v sredo porocala avstrijska tiskovna agencija APA. Vec. Vir: Reporter Nemcija: najvec elektrificiranih avtomobilov Nemcija je postala najvecji trg za elektrificirana vozila v Evropi. S tem, ko so prehite-li elektricnim vozilom zelo naklonjeno Norveško, so svetu poslali jasen signal, da elektricna vozila postajajo pomemben del avtomobilske kulture, ki mu seveda sledijo tudi nemški proizvajalci vo-zil. Vec. Vir: siol.net Nizozemska: na poti priznanja tretjega spola Nizozemsko sodišce je danes nizozemski držav-ljanki priznalo pravico, da ji pri navedbi spola ni treba izbirati med moškim ali žensko. Hkrati je sodišce poslance pozvalo, naj priznajo tretji spol. Sodišce v Roermondu je tako neimenovani tož-nici dovolilo, da ji v maticno knjigo rojstev vpiše-jo nedolocen spol. Kot je ob razsodbi pojasnilo sodišce, ob njenem rojstvu leta 1961 niso mogli dolociti spola, starši pa so se takrat, da bi zadevo olajšali, odlocili za moški spol. Leta 2011 je tožni-ca opravila zdravstveni poseg in spremenila spol v ženski. Vec. Vir: STA DO v Evropi in po svetu Datum Naslov dogodka (konferenca, semi-nar, webinar idr.) 8.6.2018 Webinar: Labour Market Integra-tion of Refugees. Focus on practic-es in France and Germany. 20.6.2018 Future of Work webinar: The Chal-lenge of Sustainable Automation Nove prednostne naloge EU za trajnostni razvoj Evropska komisija je 22. novembra 2016 v Stras-bourgu predstavila strateški pristop k doseganju trajnostnega razvoja v Evropi in po svetu. V Spo-rocilu o novih ukrepih za trajnostno prihodnost Evrope pojasnjujejo, kako 10 politicnih pre-dnostnih nalog Komisije prispeva k izvajanju Agende Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030 in kako bo Evropska unija v prihod-nje uresnicevala cilje trajnostnega razvoja. V dru-gem sporocilu o novem Evropskem soglasju o razvoju sta predlagana skupna vizija in okvir za razvojno sodelovanje EU in držav clanic, ki sta skladna z Agendo 2030. V tretjem sporocilu o obnovljenem partnerstvu z afriškimi, karibski-mi in pacifiškimi (AKP) državami pa so predlaga-ni gradniki za novo trajnostno obdobje v odnosih med EU in AKP po letu 2020, ko se iztece spora-zum o partnerstvu iz Cotonouja. Trajnost je evropska blagovna znamka. EU ima mocan izhodišcni položaj in veliko izkušenj na tem podrocju ter visoko raven gospodarskega razvoja, socialne kohezije, demokraticne družbe in zavezo k trajnostnemu razvoju, ki je globoko zakoreninjena v evropskih pogodbah. Vendar je treba za ohranitev prihodnosti že danes sprejeti pravilne politicne odlocitve. Glavne sestavine novega strateškega pristopa Komisije, ki je bil predstavljen danes, so: Novi ukrepi za trajnostno prihodnost Evrope . Odgovor EU na Agendo 2030 bo vkljuceval delo v dveh smereh: najprej bo treba cilje trajnostnega razvoja vkljuciti v okvir evrop-skih politik in sedanje prednostne naloge Komisije, nato pa zaceti razprave o dopol-nitvi naše dolgorocne vizije in o poudarku sektorskih politik po letu 2020. . Komisija bo z vsemi razpoložljivimi instru-menti, vkljucno z orodji za boljšo pravno ureditev, zagotovila, da se bodo v obstoje-cih politikah upoštevali trije vidiki trajnost-nega razvoja, in sicer socialni, okoljski in gospodarski. . Da bi ustvarila dinamicno okolje, v katerem se bodo srecevali razlicni javni in zasebni deležniki, bo Komisija oblikovala platformo z vec deležniki, ki bo pomembna za nadaljnje ukrepanje in izmenjavo dobrih praks pri iz-vajanju ciljev trajnostnega razvoja v razlic-nih sektorjih. . Komisija bo od leta 2017 naprej redno poro-cala o napredku EU pri izvajanju Agende 2030 in vodila nadaljnje razprave o dopolni-tvi dolgorocne vizije za možnosti razvoja po letu 2020. Novo evropsko soglasje o razvoju . Predlog za novo Evropsko soglasje o razvoju odraža spremembo paradigme v razvojnem sodelovanju v okviru Agende 2030, ki so ji botrovali vedno bolj kompleksni in medse-bojno povezani izzivi današnjega sveta. . Predlog predstavlja skupno vizijo in okvir za ukrepanje vseh institucij in držav clanic ter se osredotoca na najrazlicnejše spodbudni-ke razvoja, kot so enakost spolov, mladi, trajnostna energija in podnebni ukrepi, na-ložbe, migracije ter mobilnost. . Cilj je povecati prepricljivost in uspešnost evropske razvojne politike ter njene ucinke, in sicer z izvajanjem skupnih analiz in strate-gij, skupnim nacrtovanjem programov, skupnim ukrepanjem ter izboljšanjem poro-canja. . Novo soglasje bi moralo zajeti vse dejavno-sti EU in njenih držav clanic, ki izhajajo iz razvojne politike. Primer tega pristopa je predlagani evropski nacrt za zunanje nalo-žbe, ki bo s pomocjo uradne razvojne pomo-ci dosegel povecanje financiranja iz drugih virov, da se ustvari trajnostna rast v korist najrevnejših. Poleg mednarodnih vrhunskih srecanj in konfe-renc iz leta 2015 v Adis Abebi in Parizu je med-narodna skupnost zdaj dobila nov ambiciozen okvir, ki bo vsem državam skupno omogocil re-ševanje skupnih izzivov. To je prvic, da cilji traj-nostnega razvoja zadevajo prav vse države sve-ta, in EU je odlocena, da bo imela na svetovni ravni vodilno vlogo pri njihovem izvajanju. Vec. Vir: Evropska komisija Academic Economic Congress Life learning Academia vas vabi 5. junija 2018 na letni dogodek Academic Economic Congress. Pri-cakujejo vas že na dopoldanski konferenci s pri-cetkov ob 10. uri, ki nosi naslov: "What to take from the past" in kjer bodo svoje poglede pred-stavila ugledna imena iz Slovenije in tujine. Ob 18.uri bodo na Ljubljanskem gradu predstavili najvecje dosežke na podrocju znanj in podelili certifikate Ucecim se organizacijam. Vec. Transformacija v trajnostne po-slovne modele Mreža za družbeno odgovornost Slovenije skupaj z Ekvilib Inštitutom ter IEDC – Poslovna šola Bled, 5. junija organizira tradicionalno mednarodno konferenco Trendi na podrocju družbene odgo-vornosti. Letos bo osrednja tema konference transformacija iz tradicionalnih v trajnostne mo-dele. Vir: Mreža za družbeno odgovornost Slove-nije Odpravimo konflikte na delov-nem mestu Inšpektorat RS za delo (IRSD) je v februarju 2017 zacel z izvajanjem šestletnega projekta »Odpravimo konflikte na delovnem mestu« – Ozavešcanje o možnosti posredovanja v sporu med delavcem in delodajalcem ter svetovanje delodajalcem. Delavnici Zagotavljanje dostojnega dela zaposle-nih, zlasti varnega in zdravega delovnega okolja, z namenom preprecevanja delovnih sporov, bosta v OOZ Ljubljana-Šiška, Pipanova pot 30, 1000 Ljubljana, v torek, 5. 6. 2018 in v torek, 19. 6. 2018. Vec. Vir: Inšpektorat RS za delo Ukrepi za duševno zdravje zaposlenih Vabljeni na uvodno brezplacno strokovno konfe-renco z naslovom: »Vlaganje v ukrepe za krepi-tev in ohranjanje duševnega zdravja zaposlenih - priložnost za vecjo konkurencnost in uspešnost podjetij«, ki bo potekala v cetrtek, 7. junija 2018, v Hotelu Betnava, Ulica Eve Lovše 15, Maribor. Na konferenci bodo razpravljali o razlicnih vidikih du-ševnega zdravja (starejših) zaposlenih in obvlado-vanju psihosocialnih dejavnikov tveganja, pri cemer se bodo dotaknili nacionalne politike na tem podrocju, predstavili primere dobrih praks v podjetjih in se seznanili z osebnimi zgodbami in izkušnjami posameznikov. Vec. Vir: Štajerska gospodarska zbornica Dobrodošli doma Strokovna konferenca Nagrajenci se predstavijo s predstavitvami izbranih nagrajenih del XVI. Nagra-dnega natecaja za diplomska, magistrska in dok-torska dela na temo Slovencev v zamejstvu in po svetu bo v soboto, 16. junija 2018 od 15. do 17. ure v Posavskem muzeju Brežice. Vir: Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Izzivi in težave sodobne družbe RIS Dvorec Rakican vabi na VI. mednarodno znan-stveno konferenco na temo »IZZIVI IN TEŽAVE SODOBNE DRUŽBE«, ki bo potekala od 2. 7. do 4. 7. 2018 v RIS Dvorcu Rakican, Lendavska 28, Raki-can, 9000 Murska Sobota. Vabijo vas, da se z vašim pisnim prispevkom (znanstvenim/strokovnim) ali posterjem (plakatom) udeleži-te VI. mednarodne znanstvene konference z na-slovom »IZZIVI IN TEŽAVE SODOBNE DRU-ŽBE«, katere namen je predstavitev znanstvenih, raziskovalnih in strokovnih dosežkov ter primerov dobre prakse. Konferenca bo potekala kot interdi-sciplinarni dogodek, na katerem bodo svoje pri-spevke in posterje predstavili slovenski in tuji strokovnjaki ter znanstveniki. Vec. Vir: RIS Dvorec Rakican Dogodki, konference Razpisi in priložnosti Sofinanciranje inovativnih projektov za zaposlovanje mladih za leti 2018-2019 Predmet javnega razpisa, ki ga razpisuje Ministr-stvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, je sofinanciranje inovativnih projektov za zaposlovanje mladih, ki bodo spodbujali cim-prejšnjo in ciljno usmerjeno aktivacijo med mla-dimi brezposelnimi osebami do vkljucno 28. leta starosti v smislu proaktivnega in samostojnega vkljucevanja na trg dela s povecevanjem ter ustvarjanjem novih zaposlitvenih možnosti. Rok za oddajo prijav je najkasneje 29. 6. 2018. Skupna okvirna vrednost razpoložljivih (nepovratnih) sredstev javnega razpisa znaša 634.605,00 EUR. Vec. Vir: Podjetniški portal Po kreativni poti do znanja 2017-2020 Namen javnega razpisa je spodbujanje krepitve sodelovanja in povezovanja visokošolskega siste-ma z okoljem (gospodarstvo, negospodarstvo), izvajanje modelov odprtega in prožnega preha-janja med izobraževanjem in gospodarstvom ter družbenim okoljem. Ob partnerskem sodelova-nju visokošolskih zavodov z (ne)gospodarstvom bodo mladi pridobili konkretne in prakticne iz-kušnje že med izobraževanjem. Razpisuje Javni razvojni, štipendijski, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije. Roki za oddajo vlog so najkasneje do: 23. 11. 2018 za drugo odpiranje; 22. 11. 2019 za tretje odpiranje. Vec. Vir: Javna agencija SPIRIT Slovenija Štipendije za program Fulbright za leto 2019 Štipendije so namenjene udeležencem Fulbright programa, in sicer slovenskim državljanom za gostovanje v ZDA in ameriškim državljanom za gostovanje v Sloveniji. Vrednost razpisa je 130 tisoc evrov. Rok prijave do porabe sredstev ozi-roma najkasneje do vkljucno 28. 9. 2020. Vec in vir: Javni štipendijski, razvojni, invalidski in pre-živninski sklad Republike Slovenije Za spodbujanje dialoga med mladinskimi civilnodružbenimi organizacijami iz EU in Kanade Evropska komisija je objavila javni razpis, name-njen spodbujanju dialoga in sodelovanja med ci-vilnodružbenimi organizacijami iz EU in Kanade, pri cemer je tokratni razpis osredotocen na mla-de. Vrednost razpisa je 900 tisoc evrov. Rok prija-ve 10.7.2018. Vec. Vir: CNVOS Horizon 2020: EIT KICS call 2018 V okviru programa za raziskave in inovacije Ob-zorje 2020 sta objavljeni najavi dveh javnih razpi-sov za zbiranje predlogov za skupnosti znanja in inovacij za leto 2018. Rok prijave 12.7.2018. Vec. Vir: CNVOS »Spodbude za raziskovalno razvojne projekte 2« Predmet javnega razpisa je sofinanciranje izvaja-nja RRI projektov podjetij ali konzorcijev podjetij, katerih projektni cilj mora biti nov ali izboljšan izdelek, proces ali storitev, razvit do stopnje, da je potrjen v koncni obliki ter primeren za upora-bo v realnem okolju. Slednje pomeni uporabo izdelka, procesa ali storitve v njihovi koncni obliki in v predvidenih pogojih operativne uporabe. Rok za oddajo vlog za 3. odpiranje je 24.9.2018. Vec. Vir: Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnolo-gijo Energetske prenove stavb v lasti Obcin Predmet sofinanciranja so operacije celovite energetske prenove stavb v (so)lasti in rabi obcin. Roka za oddajo vlog v skladu z navodili iz razpisne dokumentacije sta 17. 9. 2018 in skrajni rok 12. 11. 2018. Okvirna višina nepovratnih sredstev evropske kohezijske politike, ki je na razpolago za sofinanciranje operacij po tem javnem razpisu v letih 2018, 2019 in 2020 znaša 17.647.059 EUR (od tega 15.000.000 EUR sredstev EU in 2.647.059 EUR iz slovenske udeležbe kohezijske politike). Vec. Vir: energetika-portal.si Nova knjiga: Post in celostna prehrana cloveka V knjigi Sonje Bertalanic, magistrice varne prehrane, je pomembno sporocilo; da lahko življenjski pro-cesi v našem telesu zatrejo in izlocijo škodljive snovi ter popravijo škodo. Ne z »zdravljenjem« s t. i. »zdravili«, temvec z uporabo istih snovi in pogojev, ki primarno omogocajo živemu organizmu, da se v naravi normalno razvija in živi. Kot lepo piše v pricujoci knjigi, so to: naravna, polnovredna hrana, svež in cist zrak, cista pitna voda, primerne telesne dejavnosti, svetloba sonca, dovolj spanja in pocitka in med drugim tudi pravilno voden post. Ne gre za »zdravila« in »terapije«, gre za zdrav življenjski slog, ki zadovoljuje temeljne fiziološke potrebe cloveškega organizma. »Namesto, da bi imeli zdravilo za vsako bolezen, imamo z zdravim življenjskim slogom, predvsem pra-vilnim in zmernim prehranjevanjem, zdravilo za vse bolezni. Vrednost te knjige, oziroma v njej predstavljenih koristnih ucinkov postenja in zdravega prehranjeva-nja s polnovredno, predvsem rastlinsko prehrano je tudi v tem, da je narejena v sodelovanju z Medi-cinsko fakulteto in ocenjena z najvišjo možno oceno – 10. Seveda tudi sam, iz svojih cetrt-stoletnih izkušenj, lahko potrdim, da je vsebina te knjige lahko zacetek zmagovite poti za številne, ki želijo okrepiti svoje zdravje ali se iztrgati iz zacaranega kroga bolezni.« MARJAN VIDENŠEK Naslov: Post in celostna prehrana cloveka Avtorica: Sonja Bertalanic Leto izdaje: 2017 Založba: Preporod Obseg/št. strani: 185 Foto: Založba Umco Nacionalni akcijski nacrt - Slovenija Definicija družbene odgovornosti Kaj pomeni družbena odgovornost? Najpogosteje se koncept družbene odgovornosti pri podjetjih pojavlja na podrocju ravnanja z zaposleni-mi, vlaganja v skupnost (neprofitni projekti), sodelo-vanja s poslovnimi partnerji (dobaviteljske verige, družbeno odgovorni skladi itd.), odnosa do okolja (proizvodnja ekoloških izdelkov, …), tržišca (marketing z razlogom, sponzorstva in donacije itd.). V praksi prevec izstopa dobrodelnost, ki je v resnici važen, a droben delcek družbene odgovornost podje-tij in ljudi do pomoci potrebnih delov širše družbe. Družbena odgovornost podjetij (def. EU, Zelena knji-ga 2001) zajema štiri kljucna podrocja: - pošten odnos do zaposlenih, - okolja, - širše skupnosti, - na trgu (do kupcev, dobaviteljev…), + Nujno: dobro nacrtovano in izpeljano vodenje. Poleg te je Evropska Unija podprla smernice za dru-žbeno odgovornost ISO26000:2010. Dokument nava-ja, da je družbena odgovornost organizacije za vplive njenih odlocitev in dejavnosti na družbo in okolje. Definicija DO po ISO26000:2010 je: »Družbena odgovornost je odgovornost organizacije za vplive njenih odlocitev in dejavnosti na družbo in okolje, ki skozi pregledno in eticno ravnanje: - prispeva k trajnostnemu razvoju, vkljucujoc zdravje in blaginjo družbe; - upošteva pricakovanja deležnikov; - je v skladu z veljavno zakonodajo in mednarodnimi normami ravnanja; ter - je integrirana v celotno organizacijo in se izvaja v vseh njenih odnosih. OPOMBA 1: Dejavnosti vkljucujejo izdelke, storitve in procese.; OPOMBA 2 : Razmerja se nanašajo na dejavnosti organizacije v okviru polja njenih vplivov.« Sedem osrednjih tem Standarda za družbeno odgo-vornost ISO 26000:2010: clovekove pravice, zaposlo-vanje, okolje, eticno ravnanje, pravice potrošnikov, vkljucenost v skupnost in razvoj, vse pa povezujejo celostni pristop, soodvisnost in dobro vodenje. Vec o ISO26000 lahko preberete na spletni strani: https://www.iso.org/obp/ui/#iso:std:iso:26000:ed-1:v1:en O Paktu za mlade Pakt za Mlade je medsebojno sodelovanje podjetij in voditeljev Evropske Unije. Zacela ga je CSR Euro-pe, skupaj združuje predstavnike podjetij, šol in mladih ter predstavnike Evropskih institucij. Pozivamo vsa podjetja, družbene partnerje, predstavnike šolstva in izobraževanja, organizacije mladih, javne in privatne zaposlitvene službe, ucitelje, trenerje, ucence, starše in ostale, da razvijajo ali utrdijo part-nerstva v podporo zaposljivosti mladih in njihovo vkljucitev. Vec o projektu na spletnih straneh www.paktzamlade.si Priprava Akcijskega nacrta Pakt za mlade v Sloveniji – aktivnosti inštituta IRDO Inštitut za razvoj družbene odgovornosti IRDO se je kot nacionalna partnerska organizacija za Slovenijo v mreži CSR Europe prikljucil aktivnostim za mlade v Evropi. V ta namen se je zavezal, da bo za Sloveni-jo do konca septembra 2017 pripravil Nacionalni akcijski nacrt Pakt za mlade, ki bo povezoval podjetja, izobraževalne institucije in mlade v podporo razvoju vešcin, izobraževanju in zaposlovanju mladih. Hkrati pa se je zavezal, da bo v mednarodnem prostoru izmenjeval izkušnje na to temo ter prenašal znanja s tega podrocja v Slovenijo in navzven. Pakt za mlade v Sloveniji – Nacionalni akcijski nacrt V letu 2017 je inštitut IRDO pripravil osnutek Nacionalnega akcijskega nacrta na temo Pakt za mlade do 28.9.2017, ki je bil potrjen 28. septembra 2017 v Mariboru na 12. IRDO mednarodni konferenci Družbena odgovornost in izzivi casa. Kaj je Nacionalni akcijski nacrt Pakt za mlade v Sloveniji? Je evropska kampanja, s strokovno podporo Evropske komisije in njenih organizacij, koordinira jo CSR Europe. Izhodišca za kampanjo so v posamezni državi enaka, kot v drugih EU državah. Gre za spodbujanje razvoja NAP v državah clanicah EU z namenom krepitve poslovno-izobraževalnih partnerstev v podporo mladim. Je prostovoljna zaveza podjetij, izobraževalnih ustanov in mladinskih organizacij ter drugih deležnikov za sodelovanje v korist hitrejšega zaposlovanja mladih, zmanjševanju vrzeli na podrocju vešcin in povecanju medsektorskega sodelovanja. Ni vladni nacrt, ne predpisuje ga Vlada RS (upamo pa, da ga podpira). Kdo lahko sodeluje? Podjetja, socialni partnerji, ponudniki izobraževanj in usposabljanj, mladinske organizacije, javne in zasebne zaposlitvene organizacije, ucitelji, trenerji, ucenci, starši in ostali. Namen: promovirati pripravništva, vajeništva kot enako možnost izbire, odpirati nove karierne in izo-braževalne poti, podpora mladim pri prehodu v zaposlitev, pomoc podjetjem, da pridobijo talentirane kadre, podpora šolam, uciteljem in ravnateljem, podpora in opolnomocenje posredniških organizacij (za mlade, podjetja, izobraževalne ustanove…). Cilji za Slovenijo: . Pripraviti en slovenski Nacionalni akcijski nacrt v okviru evropske kampanje Pakt za mlade . Vzpostaviti vsaj 50 poslovno-izobraževalnih partnerstev v Sloveniji (do konca leta 2018). V ta namen vkljuciti vsaj: 100 uciteljev, 50 delodajalcev (do konca leta 2018). Imeti vpliv na vsaj 5.000 ucencev (do konca leta 2018). . Zagotoviti vsaj: 150 novih kakovostnih pripravništev, vajeništev ali novih prvih zaposlitev (do konca leta 2018) . Promovirati kampanjo Pakt za mlade v Sloveniji in vzpostaviti spletno mesto na to temo, ki bo redno ažurirano. . Povecati cilje za 10 % vsako leto do leta 2020. V sklopu Nacionalnega akcijskega nacrta Pakt za mlade v Sloveniji najvec pozornosti namenjamo nasled-njim skupnim predlogom Pakta za mlade, ki so osnova vseh 28 akcijskih nacrtov, ki so jih pripravile orga-nizacije v Evropski uniji: . vzpostavitev skupne podjetniško-izobraževalne iniciative, kot so na primer gostujoci predava-telji podjetništva v šolah, izobraževalni obiski uciteljev, obiski ucencev na delovnih mestih itd.; . podpora ustreznim deležnikom v njihovem dialogu z lokalnimi, regionalnimi, nacionalnimi in Evropskimi organi; . raziskovanje novih potencialov za ustvarjanje podjetniško-izobraževalnih partnerstev kot na-vad pri izobraževanju mladih in pri razvoju delovne sile v Evropi; . ustvarjanje partnerstva med podjetji, šolami, ucenci in ucitelji za zagovarjanje pomembnosti uciteljev, povecati privlacnost poklica ucitelja in demonstracija kljucnega pomena izobrazbe za ekonomski razvoj, zaposljivost, družbeni razvoj in kohezijo; . bolj jasno predvidevanje in komuniciranje o potrebnih znanjih in spretnostih za osnovna, speci-ficna, transverzalna in visokokakovostna delovna mesta – vkljucno z digitalnimi, podjetniškimi, socialnimi in zelenimi spretnostmi; . prepoznavanje in potrdila za predhodno ucenje, vkljucno z neformalnim ucenjem; in tudi zna-nja in kvalifikacije, pridobljene zunaj EU, predvsem za migrante in begunce; . nudenje kvalitetnejših pripravništev, zacetna delovna mesta in priložnosti za ucno mobilnost mladih v sodelovanju s ponudniki izobraževanj in usposabljanj, kot tudi s ponudniki Jamstva za mlade; vsa pripravništva naj bodo vsaj v minimalnem obsegu usklajena z EU okvirjem kakovo-sti za pripravništvo; . razvijanje ukrepov za vkljucevanje v podjetništvo in izobraževanje, s posebno pozornostjo na raznolikosti in državljanstvu ter skupnimi vrednotami o svobodi, toleranci in nediskriminaciji; . vzpostavljanje kulture sodelovanja in izmenjave med podjetji in ponudniki izobraževanj in us-posabljanj z namenom predvidevanja in usklajevanja potrebnih spretnosti; . zaveza voditeljev podjetij, da sodelujejo s šolami, ponudniki poklicnega izobraževanja in uspo-sabljanja, visokošolskimi institucijami, javnimi in zasebnimi zaposlitvenimi organizacijami, so-cialnimi partnerji, gospodarskimi zbornicami, industrijami, obrtmi in ostalimi organizacijami in mrežami, ki podpirajo Evropski Pakt za Mlade, da opredelijo skupne ukrepe na vseh stopnjah – evropski, nacionalni, regionalni in lokalni – ki bodo vodili k bolj pomembnim in dolgotrajnim vplivom v korist mladim in za podjetja; . povecanje aktivnega sodelovanja podjetij v EU programih in iniciativah, na primer v agendi za znanja, jamstvu za mlade, v okviru kakovosti za pripravništva, v Evropski zvezi za pripravništva; vkljucevanje vec dolgotrajne mobilnosti za pripravnike v skladu z nedavnimi iniciativami iz Jacques Delors inštituta, Evroposlanca Jeana Arthuisa, EURES in »Your first EURES job«, velike koalicije za digitalne službe in v celoti izkoristiti financne priložnosti Erasmus+, Evropskega skla-da za strateške investicije, Evropskega socialnega sklada, EIB programa »Spretnosti in službe«, Horizon2020 in Evropskega sklada za regionalni razvoj. Zap. št. Cilj/Prioritete za Slovenijo Aktivnosti Predvideni rezultati 1 Pripraviti 1 slovenski Nacionalni akcijski nacrt v okviru kampanje Pakt za mlade. Analiza obstojecega stanja v Sloveniji. Pregled in primerjava strokovne literature CSR Europe in nacionalnih partnerskih organizacij za pripravo slovenske verzije akcijskega na-crta. Zapis slovenskega Nacionalnega akcijskega nacr-ta v okviru kampanje Pakt za mlade. Rok: do 30.9.2018. Pripravljen in distribuiran na naslove razlicnih deležni-kov - 1 slovenski Nacionalni akcijski nacrt v okviru kam-panje Pakt za mlade. 2 Vzpostaviti vsaj 50 po-slovno-izobraževalnih partnerstev v Sloveniji. V ta namen vkljuciti vsaj: 100 uciteljev, 50 deloda-jalcev. Imeti vpliv na vsaj 5.000 ucencev (do konca leta 2018). Povezati gospodarske zbornice, združenja z izo-braževalnimi ustanovami in mladinskimi organizacijami ter organizacijami za mlade – skupne konference, mreženja, hitri poslovni sestanki. Opolnomociti mladinske organizacije in njihove clane s podjetniškimi vsebinami, povezova-nje z gospodarskim sektorjem. Pritegniti podjetja in vladne ustanove k sodelova-nju in podpori Pakta za mlade. Izobraževati mlade o podjetništvu na vseh rav-neh izobraževanja (gostujoci predavatelji iz podjetništva v šolah, izobraževalni obiski uciteljev, obiski ucencev na delovnih mestih itd.). Vpeljati osnove podjetništva v izobraževalne organizacije na vseh ravneh in smereh uce-nja. Sodelovanje s šolami na podrocju krepi-tve podjetniških vsebin v kurikulumih. Rok: do 31.12.2018. Podpis pisem o nameri. Dogovor o skupnih akcijah. Pregled podjetniških vsebin v kurikulumih slovenskih šol in predlogi za nadgradnjo le-teh. Izvedba delavnic na to temo. Izvedba sestankov v podporo mreženja organizacij in skupne promocije aktivno-sti na tem podrocju. 3 Zagotoviti vsaj: 150 no-vih kakovostnih priprav-ništev, vajeništev ali novih prvih zaposlitev (do konca leta 2018). Vzpostaviti podjetniško-izobraževalna-mladinska partnerstva v Sloveniji v podporo mladim, zagotavljati mreženja med njimi in mladimi. Promocija 18 organizacij – aktivno državljanstvo za mlade in zaposlovanje mladih. Izvedba projektov 18 nacionalnih in regionalnih mrež v okviru javnega razpisa URSM za aktivno državljanstvo (2016-2018). Nudenje kvalitetnejših pripravništev, zacetna delovna mesta in priložnosti za ucno mobil-nost mladih v sodelovanju s ponudniki izo-braževanj in usposabljanj. Priprava povabil podjetjem za vkljucitev mladih v te aktivnosti v sodelovanju s šolami in Zavodom RS za zaposlovanje ter drugimi podpornimi organi-zacijami. Rok: do 31.12.2018. Z javnim razpisom se bo skupaj dosegel kazalnik 464 zapo-slitev (od tega 195 zaposli-tev v vzhodni kohezijski regiji in 269 zaposlitev v zahodni kohezijski regiji) (URSM 2016). Narediti pregled pripravništev, vajeništev v sodelovanju z državnimi organizacijami in podjetji. Promovirati 18 organizacij v podporo zaposlovanju mla-dih na portalu paktzamla-de.si. 4 Vzpostaviti nacionalni portal kampanje Pakt za mlade in vzpostaviti re-gijska sodelovanja, part-nerstva – promocija podpisnikov pakta in vabilo mladim k sodelo-vanju v regijah po Slove-niji. Vzpostavitev spletnega mesta www.paktzamlade.si . Kampanja za pridobitev podpisnikov pisma o nameri P4Y Slovenija in predstavitev le-teh na tem portalu. Iskati primere dobrih praks na tem podrocju in jih objavljati na portalu. Priprava opisov pri-merov dobrih praks sodelovanja mladih s podjetji in izobraževalnimi ustanovami za objavo na portalu. Rok: do 31.10.2017. Delujoce in ažurirano spletno mesto www.paktzamlade.si Promocija obstojecih podpisni-kov pakta in pridobivanje novih – vsaj 20 novih pod-pisnikov letno. Objava primerov dobrih praks, vsaj 12 letno na www.paktzamlade.si 5 Povecati cilje za 10 % vsako leto do leta 2020. Razvijati aktivnosti in nadgrajevati zgoraj navede-ne cilje ter aktivnosti vsako leto. Pripraviti nov delovni nacrt za vsako leto. Rok: do 31.12.2020. Vsako leto evalvirati delovni nacrt in pripraviti novega za tekoce leto. Delovni nacrt Pakt za mlade za Slovenijo2016-2020 Preglednica 2: Delovni nacrt Pakt za mlade za Slovenijo 2016-2020 Kaj bomo merili v dolocenem obdobju (v po-sameznem letu) v okviru kampanje? . Število vkljucenih oseb, na katere je ime-la kampanja vpliv (ucenci, ucitelji, direk-torji, zaposleni, mentorji…). . Število poslovno-izobraževalnih partner-stev. . Družbene skupine, na katere ima kampa-nja vpliv. . Število novih pripravništev. . Število novih vajeništev. . Število novih prvih zaposlitev. Merjenje kakovosti partnerstev: . Letna evalvacija opravljenega dela z vsemi deležniki. . Pridobivanje povratnih informacij od deležnikov. . Uporaba zbranih informacij za razvoj novih letnih aktivnosti, programov. . Drugo. Pripravila: dr. Martina Rauter VABIMO VAS V VODILNO SLOVENSKO ORGANIZACIJO ZA DRUŽBENO ODGOVORNOST IN TRAJNOSTNI RAZVOJ PODJETIJ, NEVLADNIH ORGANIZACIJ IN USTANOV Sodelujte pri sestavljanju mozaika znanja o družbeni odgovornosti in njenem vplivu na raz-licna podrocja našega življenja, dela in okolja. Po svojih moceh se povežimo pri iskanju reši-tev in njihovem udejanjanju. K DRUŽBENI ODGOVORNOSTI LAHKO POMEMBNO PRISPEVATE TUDI VI. SODELUJTE Z NAMI, POSTANITE NAŠI CLANI! IRDO Inštitut za razvoj družbene odgovornosti Preradoviceva ulica 26, 2000 Maribor, Tel.: 031 344 883 e-pošta: info@irdo.si Spletna mesta: www.irdo.si www.horus.si www.model-m.si