JANEZ LJUBLJANSKI V LJUBLJANI
Kako so reševali muljavske freske
Skupščina občine Grosuplje je na novembrski seji razglasi-la še šest kulturnih spomeni-kov, v glavnem cerkva. Po-membnost naših kulturnih spomenikov sega daleč prek meja občine, saj so v Ljubljani v Kulturno-informacijskem centru Križanke 7. novembra odprii razstavo o Janezu Ljub-Jjanskem, ki prikazuje, kako težko je rešiti njegove stenske slike v cerkvah, predvsem v cerkvi Marijinega vnebovzet-ja na Muljavi. Leta 1456 je Ja-nez Ljubljanski poslikal skoraj vso njeno notranjost in nasli-kal tudi tri prizore na njenih zunanjih stenah.
»Gotska cerkev, ki je nastala na osnovi romanske, je bila v 17. stoletju barokizirana: od-stranili so leseni poslikani strop, ladjo baročno obokali, gotska okna zazidali in odprli sedanja pravokotna, vzidali se-verna vrata, spremenili glavni in južni vhod ter pozidali kor. Kasneje so postavili še baročni oltar, ki je zakril nekaj oken, zato so odprli še dve novi okni v prezbiteriju. S tem so postale stenske slike okrnjene in manj pomembne, tako da so celoten prostor pobelili,« opisuje spre-membe dr. Ivan Bogovčič.
Danes umetnostni zgodovi-narji. konzervatorji, restavra-torji in arheologi poskušajo re-šiti stenske slike Janeza Ljub-Ijanskega, ki so se pokazale. ko se je ponekod barva odluščila. Na stenah cerkve pa se pojav-lja vedno več grafitov, ki po-škodujejo stenske slike.
Kako ohraniti poslikave? Na to temo so v torek, 19. novem-bra, pripravili okroglo mizo, kjer so predstavili tri možne rešitve: ali ohraniti stanje. ka-kršno je, ali cerkev ponovno gotizirati (odstraniti baročne prezidave - obok, pilastre, kor, zazidati pravokotna okna in odpreti dvoje gotskih v juž-ni steni in postaviti nov strop v gotski obliki) ali pa ohraniti sedanje okenske odprtine, got-ske pa ustrezno nakazati. Naj-več se jih zavzema za drugo rešitev, toda kako bi Muljavča-ni sprejeli, da bi jim bogato ba-ročno cerkev spremenili v got-sko. Ena od možnosti ie, da bi
krajanom zgradili novo cer-kev, staro pa ponovno gotizi-rali.
Dr. Janez Hoffler pravi:« Re-gotizacija oziroma ponovna gotizacija ni ustrezen pojem. Ustvariti moramo le kar se da ugodne prostore, da poslikave Janeza Ljubljanskega zažive. Že leta 1986 so cerkev drenirali in s tem freske osušili, tako da so pripravljene za restavri-ranje.«
Z odstranitvijo oboka bi mo-rali postaviti tudi nov lesen strop, ki pa bi ga bilo treba poslikati. »Ravno v tem je pro-blem,« razlaga prof. dr. Nataša Golob, »saj od prvotnega stro-pa ni ohranjen niti košček. Domnevam sicer, da je bil strop poslikan s prizori iz Mari-jinega življenja, toda nič ni go-tovega. Če bi poslikali strop z intenzivnimi barvami, ki so bile za gotiko značilne, bi se tepel s freskami, ki so že moč-no obledele.«
Zakaj je Janez Ljubljanski
tako pomemben? Sin slikarja
Friderika iz Beljaka je naš naj-bolje dokumentirani slikar v srednjem veku zaradi obsež-nega opusa del, ki jih najdemo v Ambrusu, Stični, Ivančni Gorici, žužemberku, najnovej-še odkritje pa so slike na Turja-ku in v Grosupljem. Janez Ljubljanski je nadvse pomem-ben umetnik zaradi svoje teh-nike, tematike in novosti v sli-kanju, ki jih je prinesel k nam. Na razstavi lahko vidite foto-grafije njegovih stenskih slik, maketo cerkve Marijinega vne-bovzetja in originalno fresko. Razstavo, ki so jo pripravili re-stavratorski center Republike Slovenije, Ljubljanski regi-onalni zavod za varstvo narav-ne in kulturne dedišdine in Mestni muzej Ljubljana. naj bi kasneje prenesli v Stično, ki je bila nekdanji mecen slikarja. Organizatorji razstave pa so dobili povabilo tudi iz Novega mesta, kot središča Dolenjske. ANA KRIŽNAR