Iz upravne prakse. 379
§a 265. k. p, r. V tem oziru se torej ničnostna pritožba ni obrazložila tako, kakor zahteva zakon. Radi tega morala se je v zmislu navedenih zakonitih določil po vsej svojej vsebini takoj zavrniti.
P.
Iz Upravne prakse.
Marketendar sme peči kruh za potrebe vojaštva z najetimi pekarskimi pomočniki brez obrtne pravice.
Zadruga pekov in kolačnikov v Lj. je vložila proti Nu, kan-tinerju v brambovski vojašnici v Lj., pri mestnem magistratu v Lj. ovadbo, da peče kruh v navlašč za to prirejeni peči z najetimi pomočniki ter ga prodaja vojakom.
Vsled te ovadbe se je proti N-u zaradi prestopka §a 11. obrtnega reda, zakrivljenega s tem, da peče obrtoma, kazensko postopalo in N., kateri je pri dotični obravnavi izrecno priznal, da si je priredil pekarsko peč, v kateri peče s pomočjo izurjenih pekarskih delavcev razne vrste kruh, katerega prodaja v vojašnici nastanjenim vojakom, je bil navedenega prestopka krivim spoznan ter obsojen v globo v zmislu §-a 132. lit. a) obrtnega reda. Zajedno se mu je prepovedalo, kruh še dalje peči odnosno pekarski obrt izvrševati.
Proti razsodbi I. instancije je vložil N. priziv na c. kr. dež. vlado v Lj., ter je v prizivu poudarjal, da je kot kantiner po pogodbi zavezan, kruh in druga živila dajati vojakom ceneje nego je to dobiti kje drugje. Kruh mu je pa le tedaj mogoče ceneje prodajati, ako ga peče sam. Ker kruh le v vojašnici nastanjenim vojakom prodaja, ne izvršuje s tem, da peče kruh sam, nikakeršnega obrta v zmislu določil obrtnega reda. Da je po pogodbi zavezan, kruh in druga živila vojakom ceneje prodajati, nego je dobiti take reči drugod, je dokazal N. z dotično pogodbo, skleneno s poveljstvom vojašnice.
C. kr. deželna vlada je z razpisom z dne i. aprila 1895, št. 3936 prizivu ugodila ter razsodbo v celem njenem obsegu razveljavila iz nastopnih
razlogov:
380 Književna poročila.
Dokazano je, da je N. kot marketendar v brambovski vojašnici zavezan, poleg diuzih reči tudi kruh za moštvo na prodaj imeti. Marketendarije ima po §-u 17. zakona o nastanjevanji vojakov z dne II. junija 1879, št. 93. drž. zak. vojaška uprava izključno le za vojake ter gled6 po pogodbi določenega obsega ne pripadajo podjetjem, za katere veljajo določila obrtnega reda.
Dajanje kruha, kateri N. sam peče, moštvu brambovske vojašnice, torej ni zmatrati za izvrševanje pekarskega obrta, zlasti ne, če se pomisli, da kruh spada mej potrebščine vojakov, in da ga N. ne prodaja drugim nego vojaškim osebam.
N. se torej ne more kaznovati zaradi nevpravičenega izvrševanja obrta in ne more se mu prepovedati izpolnjevanje njegovih dolžnosti nasproti brambovski vojašnici iz kakega naslova obrtnega reda.
Proti določbi c. kr. deželne vlade vložila je zadruga pekov in kolačnikov v Lj. priziv na c. kr. ministerstvo za notranje reči ter je navajala v prizivu, da gre za to, če smejo marketendarji brez obrtne pravice izvrševati pekarski obrt, dasi tudi le v omenjenem obsegu, to je za potrebščine vojaštva. To vprašanje se ne da rešiti po kakem zakonu o nastanjevanji vojakov, marveč le po obrtnem redu ali pa po kakem k temu izdanem dodatnem zakonu. Uvedbeni zakon k obrtnemu redu nima določbe, po kateri bi za marketen-darje glede rokodelskih obrtov ne veljala določila obrtnega reda.
Ministerstvo za notranje reči je z razpisom z dne 7. novembra 1895, št. 19I16 odklonivši priziv potrdilo odločbo C. kr. deželne vlade iz razlogov, katere je leta navedla.      —k.