Kraljestro Srbov, Hrvatov ii Slevescev. deželne vlade ma Slovenijo. W!*”1*-1*-/1 »■■»'■«iww—iii liiNMiiii ihiii . ...m.. 11 ... ... Naredbe deželne vlade za Slovenije. 434. Naredba celokupne deželne vlade za Slovenijo glede postopanja pri izplačevanja In novi ureditvi prispevkov za preživljanje, naklonitev in amerikanskih podpor. Ker je postopanje davčnih uradov pri izplačevanju podpor za čas pred dnem 15. januarja 1919. neenako in ker se naredba z dne 19. decembra 1918., št.219 (Uradni list XXVIII), s katero so se na novo uredili prispevki za preživljanje, ■aklonitve in amerikanske podpore, tolmači različno, se odreja v nadaljnje ravnanje y informacijo prizadetih uradov in strank tQ^*-' 1 Izplačevanje podpor, ki so nakazane za nazaj za čas pred dnem 1. novembra 1918. TU gre za vsote, ki so se ali pa se bodq 'vsled ugodno rešenih prošenj za podpore nakazale naknadno za čas pred dnem 1. novembra 1918. O izplačilu teh vsot se odloči končnOveljavno šele pozneje z zakonom. Do tedaj naj se izplačujejo podpore na te plačilne pole samo, ako potrdita župnik ali župan, da je mogla oseba, kateri se je podpora nakazala, pa še ne izplačala, le tako zagotoviti sebi in svojcem prehrano in najpotrebnejšo obleko, da se je zadolžila. V tem primeru naj se izplača znesek do višine polovice nakazane vsote. Omenjena potrdila naj se izdajajo le na podstavi natančnih poizvedb in verodostojnih podatkov. Vsi uradni organi, ki bi v tej zadevi vedoma izdajali napačna potrdila, in druge osebe, ki bi dajale poizvedujočim'organom vedoma napačne informacije, so osebno odgovorne za škodo, ki bi upravi eventualno nastala iz tega. Zoper odklonitev izplačila se lahko pritožijo stranke tekom 14 dni na pristojno1 vzdrževalno komisijo. Dovoljene, a ne izplačane vsote se lahko priglase pri tisti oblasti, ki je dotične podpore nakazala v prvi instanci (če to ni mogoče, pri analogni oblasti rednega bivališča). Te oblasti morajo Vzeti zaradi morebitnega poznejšega izplačila neizplačane vsote v evidenco. II. Izplačevanje podpor za čas med dnem 1. novembra 1918. in dnem 15. januarja 1919. 1.) Prispevek za preživljanje naj se izplačuje le tistim svojcem, za katere je: a) ugotovljeno po potrdilu občinskega in župnega urada (oziroma pri nad 20 % za delo nezmožnih, bolnih in invalidnih svojcih tudi po zdravniškem potrdilu), da se njih vzdr-ževatelji niso vrnili zdravi iz vojne, oziroma da so še v aktivni službi narodne vojske, in b) po potrdilu prvih dveh organov, da so potrebni. Potrdilo pod b) zahtevajo dosedanje naredbe sicer izrečno le za bolne in invalidne svojce. Ker pa ni opravičeno, da bi veljalo strožje merilo za bolne in invalidne svojce nego za druge primere, se odreja, da zahtevajo davčni uradi kot pogoj izplačevanja vzdrževalnega prispevka dokaz potrebnosti v vsakem primeru. Pri preiskovanju potrebnosti je postopati strogo. Potreben je človek, ki je brez zadostnega dohodka in ki se brez podpore ne more preživljati. Lastni zaslužek, begunska podpora, sploh vsi dohodki iz kateregakoli naslova naj se pri preiskovanju potrebnosti brez ozira na morebitne prejšnje drugačne zakone vpoštevajo kot dohodek. Tako je mogoče z ozirom na izdaten zaslužek enega ali veČ članov skupnega gospodarstva odreči podpore ne samo tem članom, ampak tudi še enemu ali več članom skupnega gospodarstva, ki so sicer brez zaslužka, za katere pa tudi še zadošča izdaten zaslužek prvih. Popolna oskrba v begunskih taboriščih izključuje pravico do podpore. Zoper odklonitev izplačila se lahko pritožijo Stranke tekom J4 dni na pristojno vzdrževalno komisijo^ Amerikanske podpore (ta določila veljajo tudi za rodbine internirancev v drugih državah) se izplačujejo za čas od dne 1. novembra 1918. do dne 15. januarja 1919. le tistim osebam, za katere potrdita župni in občinski urad nujno potrebo in katerih v Ameriki bivajoči vzdrže-vatelj je oče, odnosno mož. Podpore naj se izplačujejo tudi osebam, ki nimajo očeta m katerih mati je v Ameriki, ker ima naredba v mislih sirote brez staršev. III. K naredbi z dne 19. decembra 1918., št, 219 (Uradni list XXVIII), je pripomniti to-le: 1. ) Pogoj, „da je vzdrževatelj - vpoklicanec preživljal sebe in družino le z mezdnim zaslužkom“, je smatrati tako, da so izključene od podpore tiste rodbine, katere lahko tudi po vzdr-ževalčevem vpoklicu nadaljujejo delo, ki je bilo za rodbino pred vpoklicem vir zaslužka, oziroma bi bilo vir zaslužka, da vzdrževatelj ni bil vpoklican. Pri presojanju potrebnosti svojcev je postopati vobče tako, kakor je odrejeno v odstavku II. Tistim rodbinskim članom, katerih preživljanje je nemogoče, je priznati podporo v popolni Izmeri (1 K 80v, oziroma 1K 60v), onim, katerih preživljanje je mogoče le deloma, pa v nižji izmeri (1 K 20 v, oziroma 1 K). 2. ) Prošnje se vlagajo pri davčnih uradih. Ako so prosilci že vpisani v aktih za rešitev pristojnih komisij, ni treba zanje izpolnjevati novih zglasilnih pol, ampak prosilci se smejo sklicevati na dotične zglasilne pole. Izročati se morajo te prošnje zaradi revizije podatkov na vsak način pristojnemu davčnemu uradu. 3. ) Podpore je priznavati vsem osebam, ki bivajo na upravnem ozemlju deželne vlade za Slovenijo ali ki se iz inozemstva preselijo na to ozemlje, samo da odsotni ' ’vši vpoklicanci ne služijo v vojski kake kraljestvu Srbov, Hrvatov in Slovencev neprijateljske države. 4. ) Svojci, katerih vzdrževatelj se je vrnil morda na zasedeno ozemlje, imajo pravico le do begunske podpore. 5. ) Svojcem invalidov, ki imajo superarbitra-cijske listine ali pri katerih je zdravniško dokazano, da so spričo vojne nezmožni za delo, naj se priznavajo naklonitve, čeprav jim pokojnina še ni priznana. Naklonitve pa jim je odtegniti, ako jim pri pregledovanju komisija ni priznala pokojnine. V dvomljivih primerih komisije za preživljanje lahko odrede, da invalida na novo preišče pristojni uradni ali uradno delegirani zdravnik. Tudi pri naklonitvah je ob presojanju potrebnosti postopati tako, kakor je odrejeno v odstavku II. Opozarja se, da izmed svojcev invalidnih, padlih, umrlih in pogrešanih vojakov nimajo pravice do naklonitve po zakonu z dne 28. marca 1918., diž. zak. št. 119, vse osebe, ki so do sedaj prejemale prispevek za preživljanje, temveč 1 e osebe, navedene v ministrski naredbi z dne 29. marca 1918., drž. zak. št. 120, § 1., točki 2. in 3., torej ne tudi bratje in sestre, očim» in mačehe, strici in tete in druge osebe. IV. Prizivi. Prizivi zoper sklepe okrajnih komisij gredo na državno komisijo v Ljubljani (naredba poverjeništva za socialno skrbstvo z dne 23. januarja 1919., št.318 [Uradni list XLIII]); vlagati jih je pa kakor doslej pri okrajnih komisijah, V. Obenem sta razveljavljeni naredbi Narodne vlade z dne 2. decembra 1918., št. 175 (Uradni list XVIII), in z dne -28. novembra 1918., št. 17« (Uradni list XVIII). V Ljubljani, dne 2. aprila 1919. Dr. Brejc s. r., predsednik. Dr. Žerjav s. r,, »oilpredsednik. Golia a. r. Kristan s. r. Prepeluh s. r. Dr. Ravnihar s. r. Dr. Verirteviek s. r. 435. Naredbu deželne vlade za Slovenijo o delni premsmbi priitojbiaske tarife za zdravniške opravke in poti okroiaih zdravnikov v Javni slnibl. Po nasvetu komisije za začasno vodstvo in likvidacijo deželne uprave v Ljubljani izpre-minjaje razglas bivše c. kr. deždlne vlade za Kranjsko z dne 19. junija 1918., št. 18.066, dež. zak. št.25, se določuje to-le: Z ozirom na sedanje draginjske razmere je do preklica — dokler trajajo izredne razmere — okrožnim zdravnikom za službene poti, ki jih opravljajo s svojega stanovališča zaradi zdravljenja ubožcev ali pa cepljenja koz v daljavi nad dva kilometra, daljavna pristojbina od 1 K za vsak kilometer poti tja in nazaj zvišana na 1 K 50 v in dnevščina, kadar se je porabila polovica dneva, od 7 K 50 v na 10 K in kadar se je porabil ves dan, od 15 K na 20 K. To se daje na občpo znanje. V Ljubljani, dne 4. aprila 1919. Dr. Brejc e. r., predsednik. -isr-u-- 436. Narsdba poverjeništva za notraije zadeve, s katero se razpuščata občiaska odbora pri Sv. Trojici v Slovenskih goriwik in v Zgornji Bistrici. Občinski odbor pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah je razpuščen. Z vodstvom občinskih poslov je poverjen gerent Rudolf Rojko, gostilničar pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah. Občinski odbor v Zgornji Bistrici je razpuščen. Z vodstvom občinskih poslov je poverjen gerent Franc Boh, posestnik v Zgornji Bistrici. V Ljubljani, dne 2. aprila 1919. Golia s. r. 437. Naredba poverjeništva za notranje zadeve, s katero se imenujeta dva nova gerenta. Za občinskega gerenta na Ranpi se namesto obolelega gerenta Ivana Grahornika imenuje Ivan Drozg, posestnik na Ranci. Namesto odstopivšega gerenta Ignacija P e -čuha se imenuje za občinskega gerenta v Trnovcih F rane Kostanjevec, posestnik v Ruzmancih, v sosvet gerentu pa za prisednika še Ignacij P e č u h. V L j u b 1 j a n i, dne 3. aprila 1919. Golia s. r. 438. Naredba poverjeništva za notranje zadeve, s katero se razpušča občinski odbor v Gornji Radgoni iu dodeljujejo gerentu prisedniki. Občinski odbor v Gornji Radgoni je razpuščen. Z vodstvom občinskih poslov je poverjen gerent notar H. Požun v Gornji Radgoni, ki se mu dodeljujejo kot prisedniki: trgovec Janez H a f n e r i č, župnik pri Sv. Petru Anton Kocbek, posestnik in kleparski mojster Janez Lan-č i č, šolski voditelj Karel Mavrič — vsi stanujoči v Gornji Radgoni, in Franc V elal, posestnik v Gornji Radgoni. V Ljubljani, dne 3. aprila 1919. Golia s. r. 439. Naredba poverjeništva za notranje zadeve, s katero se imenujejo prisedniki v sosvet nekaterim gerentom. Za prisednike v sosvete občinskim gerentom sc imenujejo: v Jablancih, politični okraj Maribor: Franc Č a p 1 a, Simon Pen, Martin Polič in Matija Krepek — vsi posestniki v Jablancih; v Ragoznici, politični okraj Maribor: Jožef Horvat in Franc P u k š i č — oba posestnika v Ragoznici; v Spodnjih Zerjavcih: posestniki Andrej Lorbek, Leopold P u r g a j in Anton Breznik — vsi v'Spodnjih Zerjavcih; v Sv. Lenartu v Slovenskih goricah: posestnik in trgovec Franc Breznik, odvetnik dr. Gorišek, župnik Josip Janžekovič, posestnik Franc Bratko, posestnik Vincenc Nedeljko — vsi v Sv. Lenartu v Slovenskih goricah ; pri Sv. Marjeti ob Pesnici: Jernej F range š, župnik pri Sv. Marjeti ob Pesnici; Karel Senekovič, posestnik na Pesnici; Anton Marko, posestnik v Ložanah; Franc Neuwirt, posestnik v Ložanah; Jožef Breznik, posestnik v Močni; Alojzij S c h i k e r, veleposestnik v Močni; v Vestrnici: posestniki Anton Ker mak, Jakob Rižner, Juri Ramot, Jakob Bračko in Franc Ledinek — vsi v Vestrnici; v Vrhovem dolu: Peter Marin, veleposestnik v Vrhovem dolu; Franc Lešnik, posestnik v Vrhovem dolu; Avgust Sabelnik, viničar v Hrastju; v Zimici: posestniki Peter K a m 1 e r, Jakob Korošec, Franc Škof, Jožef Krajnc st. in Jožef Krajnc ml. — vsi v Zimici. V Ljubljani, dne 5. aprila 1919. Golia s. r. 440. Naredba poverjeništva za socialno skrbstvo. Naredba celokupne deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani o pravici občin do posega po stanovanjih z dne 17. januarja 1919., št. 295 (Uradni list XL), se uveljavlja za občino Šent Rupert na Dolenjskem. V Ljubljani, dne 2.aprila 1919. Prepeluh s. r. 441. Naredba deželne vlade za Slovenijo, oddelka za kmetijstvo, o ogledovanju živine na železniških postajah. Z naredbo poverjeništva za kmetijstvo z dne 17. januarja 1919., št. 289 (Uradni list XXXIX), se je razglas bivše c. kr. deželne vlade za Kranj- sko z dne 22. junija 1910., št. 14.090, o uredbi ogledovanja živine na železniških postajah uveljavil za vse kraje v območju deželne vlade za Slovenijo. Iz tega razloga so za vse kraje na slovenskem Štajerskem in Koroškem,, kolikor daleč seza tam območje deželne vlade v Ljubljani, izgubili veljavnost predmetni razglasi bivšega c. kr. namestništva v Gradcu z dne 28. junija 1910., št. 12, 781/12, in bivše c. kr. deželne vlade v Celovcu z dne 23. junija 1910., št. 13.121, objavljeni pod št. 287 in 200 letnika 1910. razglasilnega lista o odredbah glede prometa z živino na železnicah (Anzeigeblatt für die Verfügungen über den Viehverkehr auf Eisenbahnen). V vsem območju deželne vlade za Slovenijo se vrši nakladanje, izkladanje in ogledovanje Priglasila naj se pošljejo komandi dravske divizijske oblasti v Ljubljani, veterinarskemu referatu. V Ljubljani, dne i. aprila 1919. Deželna vlada za Slovenijo. Oddelek za kmetijstvo, veterinarski odsek. Razglasi drugih uradov io oblasti. 577 3—3 Št. 1006/3 iz 1.1919. kopitarjev in parkljarjev, potem preiskovanje glčtie oddaje tobačue glavne trafike v Šmartnem šumnih živalskih transportov še nadalje na svoječastjo — sporazumno z železniško oblastjo določenih postajah. V L j u b 1 j a n i, dne 5. aprila 1919. Načelnik oddelka za kmetijstvo : prelat Kalan s. r. št. 23 pri Liliji. Tobačna glavna trafika v Šmartnem št. 23 pri Litiji se s tem razpisuje v oddajo po javnem natečaju. V enoletnem času od dne 1. marca 1918. do , dne 28. februarja 1919. se je za to trafiko dobavilo tobačnega materiala za 10.276 K 90 v, od ! česar je znašal trafikantski dobiček 1027 K 69 v. Natančnejši podatki o dosedanjem donosu I ■ j >• i 1 j «• ! trafike in o stroških, katere je imel prejšnji «azolasi deželne vlade za oloveni o.: ^tmk prodne, So razvidni ^ izkazov o dohodkih in bremenih, ki so razpoloženi pri finančnem S okrajnem ravnateljstvu v Ljubljani ali pri pri- Izpremombe v osebja. /.a bolniščničnega upravitelja v IX. činovnem i Invalidi izza zadnje vojske, potem vdove in razredu je imenovan in začasno deželnemu knji-i široke v tej vojski padlih ali umrlih vojakov, in govodstvu v Ljubljani v službovanje prideljen sicer v prvi vrsti častniki, praporščaki, kadeti bivši upravitelj obče javne bolniščnice v Rot- in istovrstniki, istotako vdove in sirote po takih tenmannu Josip Stegnar. Za upravitelja obče, vojaških osebah, imajo ob gotovih pogojih brez- javne bolniščnice v Celju v X. činovnem raz-i pogojno prednost pred vsemi drugimi prosilci, redu je imenovan Ivan Prekoršek. j Takim'prosilcem se podeli prodaja brez ozira . na ponudbe ostalih ponudnikov proti povrat- Dr. reje s. r. nemu dobičku v letnem znesku 80 K, ki ga bo -r, , . , . . , , . plačevati iz trafikantskega dobička. Vladni koncipist Stanko Masic je od okraj-! Ti torej nimajo v svojih ponudbah staviti nega glavarstva v Ljubljani premeščen k pover- nipa| ® r n ‘ “»P • * ,* prejemki v zmislu §§ 1. in 2. zakona z dne 19. sep- s e p o n u d e n i p o v r a t ni o > i c e z n i z tembra 1898., št. 173 drž. zak. ! Jamščina znaša 100 K. Položiti se mora, Bibliotečni asistent dr. Jožef Gl on ar, ki je' preden sepoi;udba izroči, pridavcnemuradu , . . v.,..,. ...... n • v Litiji ah pa pri finančni deželni blagajni v služboval prt vseucliski knpzmc. v Gradcu, se; L- ' ' ^,„0 ndzircbnib vred- jf !,r'vzel v slllzl>0 pr' lce3skl k»)*“« * LJ"b-> „o„mh papirjih, ali pa sc mira plačati v goto-Jani- i vem denarju po poštni hranilnici ali s položnico Poverjeništvo za uk in bogočastje j>ri deželni ali pa 2 davčno plačilnico. vladi za Slovenijo v Ljubljani je odločilo da pomulbe je napraviti na predpisani uradni državna učna uprava prevzame plačevanje shiz-; ^ pravilno jih je kol kovati in podpisati bemh prejemkov otroške vrtnarice Manje H a -1 ter jjh naj eje do dne 16. a p r i 1 a 191 9. ob deri a pove na občinskem otroškem vrtcu jopol(lne v zaprtih ln zapečatenih urad- Zelezni kaph. Dr Verstov§ek s r njh zavitkih vročiti vodji podpisane prodajne i oblasti. Pravna praktikanta Jožef P r e t n a r v Ljub-1 Ponudbe, katere niso napravljene na urad-Ijani in Anton Savelj v Mariboru sta imeno-! nem obrazcu, se kot nesprejemljive ne vpošte-vana avskultantoma za okoliš višjega deželnega j vajo. sodišča v Ljubljani. „ * m I Vsi drugi podatki so razvidni iz natečajnega Kavčmk s. r. raZgiasa) kj je nabit na uradni deski pri finanč- . i nem okrajnem ravnateljstvu v Ljubljani in pri Davčni oficial Jakob M al in ge r je zacas™ ob..nskem uradu y Smartnem pri Litiji. dodeljen davčnemu uradu v Brežicah. Davčni. asistent Ivan Mežek v Rožeku je premeščen k Finančno okrajno ravnateljstvo v Ljubljani, davčnemu okrajnemu oblastvu v Kranju, davčni i dne 17. marca 1919. praktikant Rudolf Lotrič pa od davčnega i urada v Brežicah k davčnemu uradu v Kozjem.! j, jg/jg___^ 736 Špindler s.r. RaZfjlaS. 1,1 Na Prcd,0g Frana Černeta, uradnika vnovče- n ZylaS. i vainice za živino in mast v Ljubljani, Hilšer- Vsled poziva ministrstva za vojsko in mor-j jeva ulica št. 3, se oklicuje nastopna vložna knji-narnico potrebuje komanda dravske divizijske i žica, ki jo je predlagatelj baje izgubil: „Vložna Oblasti v Ljubljani podatke o onih vojaških j knjižica mestne hranilnice ljubljanske št. 117.001, veterinarjih, ki so prej pripadali avstro-ogrski, glaseča se na ime hrana Černeta v vrednosti vojski in ki žele prestopiti v vojsko kraljestva i 1011 K 66 v na dan 31. decembra 1918 . Srbov, Hrvatov in Slovencev, nadalje o živino-1. Imetnik te hranilne knjižice se pozivlje, naj zdravnikih, ki niso bili v avstro-ogrski vojski, a jo v teku šestih mesecev od dne prvega razglasa žele prestopiti v vojsko države kraljestva Srbov, j tega oklica pokaže sodišču; tudi drugi udele-Hrvatov in Slovencev kot vojni veterinarji. ženci morajo oglasiti svoje ugovore zoper pred- loj;, ker bi se sicer po tein roku izreklo, da je knjižica razveljavljena. Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek III., dne 13. marca 1919. T 26/19—7. 705 Uvedba postopanja, da se proglasi za mrtvega Janez Mavsar. Janez M a v s a r, rojen dne 16. maja 1886., posestnik v Veliki Ligojni št. 41, občina Vrhnika, je bil z gorskim oddelkom strojnic 2/27. domobranskega pehotnega polka št. 27 leta 1914. na gališkem bojišču, kjer je obolel in bil zategadelj oddan v bolnico, domnevno blizu Novega miasta. Bolnico so baje Rusi zažgali. Zadnjikrat je pisal dne 16. septembra 1914. Ker utegne potemtakem nastopiti zakonita domneva smrti v zmislu § 1. zakona z dne 31ega marca 1918., drž. zak. št. 128, se uvaja po prošnji njegove žene Ivane Mavsarjeve v Veliki Ligojni št. 41 postopanje, da se pogrešanec proglasi za mrtvega. Vsakdo se torej pozivlje, naj izporoči sodišču. kar bi vedel o imenovancu. Janez Mavsar se pozivlje, naj se zglasi pri podpisanem sodišču ali mu da kako drugače na znanje, da še živi. Po 20. oktobru 1919. razsodi sodišče po vnovični prošnji o proglasitvi za mrtvega. Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek III., dne 30. marca 1919. T 5/19—4. ~ 706 Uvedba postopanja, da se proglasi za mrtvega Jožef Pintar. Jožef Pintar, 28 let star, posestnik v Stu-dejntjm. št. 3, občina Selca, je bil leta 1915. kot vojak ,2. stotnije X. pohodnega bataljona pehotnega polka št. 55 na gališkem vojnem ozemlju in se je zadnjikrat oglasil dne 16. maja 1915. iz Sanoka. Od tega dne je neizvesten. Ker utegne potemtakem nastopiti zakonita domneva smrti v zmislu zakona z dne 31. marca 1913., drž. zak. št. 128, se uvaja po prošnji njegove žene Katarine Pintarjeve v Studenem št. 3 postopanje, da se pogrešanec proglasi za mrtvega. Vsakdo se torej pozivlje, naj izporoči sodišču ali skrbniku, obenem zagovorniku zakonske vezi, gospodu Francetu Prevcu v Studenem št. 5, kar bi vedel o imenovancu. Jožef Pintar se pozivlje, naj se zglasi pri podpisanem sodišču ali mu da kako drugače na znanje, da še živi. Po 20. oktobru 1919. razsodi sodišče po vnovični prošnji o proglasitvi za mrtvega. Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek III., dne 30. marca 1919. T 22/19—4. 750 Uvedba postopanja, da se proglasi za mrtvega Franc Kajdiž. Franc Kajdiž, rojen dne 7. novembra 1875., posestnik na Žirovnici št. 26, je kot črnovojnik domobranskega pehotnega polka št. 27 koncem avgusta 1914. prišel v rusko ujetništvo. Od srede meseca junija 1915. je delal v železninarskem tvorniškem Jurjavskem zavodu v Alčevski, gubernija Jekaterinoslavska. Ker je obolel, je bil oddan v tvorniškb bolnico, v katere mrtvaščnici ga je tovariš Franc Pernuš iz Vadič št. 11 meseca septembra 1915. videl mrtvega. Ker je torej verjetno, da je Franc Kajdiž umrl, se uvaja po prošnji njegove žene Ivanke Kajdiževe, rojene Valjavčeve, na Žirovnici št. 26 postopanje v dokaz smrti pogrešančeve. Vsakdo se torej pozivlje, naj izporoči do dne 1. avgusta 1919., sodišču, kar bi vedel o imenovancu. P* preteku tega roka in po sprejemu doka-se razsodi o dokazu smrti. Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek III., dne 5. aprila 1919. Firm. 455, Rg. A IT 146/17. 748 Raz g las. Izbrisala se je v registru dne 25. marca 1919. vsled prestanka firma; Kriegsgetreide-Verkehrsanstalt, Zweigstelle Laibach für das Herzogtum Krain, slovensko: Zavod za promet z žitom ob času vojne, podružnica v Ljubljani za vojvodino Kranjsko. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, oddelek III., dne 19. marca 1919. Firm. 496, zadr. VI 166/1. 746 Razcjlas- Vpisala se je v zadružni register dne 25ega marca 1919. zadruga: Zadružna zvonarna v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo, s sedežem v Ljubljani. Obratni predmet: Zadruga ima namen pospeševati gospodarske koristi svojih članov s tem, da zanje v skupnem obratu izdeluje in jim po najnižjih cenah oddaja zvonove in druge kovinske izdelke, na primer svečnike, križe itd., oziroma da za svoje člane posreduje dobavljanje teh predmetov. Zadružna pogodba (štatut) z dne 20. februarja 1919. Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in 'z njega dvakratnim zneskom. Oznanila se izvršujejo po enkratni objavi v „Narodnem Gospodarju“, glasilu „Zadružne zveze“ v Ljubljani. Načelništvo sestoji iz sedmih zadružnikov; člani načelništva so: načelnik: Viktor Steska, ravnatelj knezoškofijske pisarne v p. v Ljubljani; njegov namestnik: Ivan Ogrin, stavbni mojster v Ljubljani; odborniki: Janko Barle, župnik pri Sv.Jakobu v Ljubljani; dr. Franc Kimovec, stolni kanonik v Ljubljani; dr. Josip Mantuani, muzejski ravnatelj v Ljubljani; Avguštin Martinčič ml., ključaničarski mojster v Ljubljani; Franc Pengov, gimnazijski profesor v Št. Vidu nad Ljubljano. Pravico zastopati zadrugo ima načelništvo. Podpis firme: Besedilo firme podpisujeta skupno dva člana načelništva. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, oddelek III., dne 25. marca 1919. Firm. 540, Rg. A II 233/1. 749 Razcflas. Vpisala se je v register dne 25. marca 1919. firma: peter Kozina & Comp. s sedežem v Ljubljani, s podružnico v B i -strici pri Tržiču na Gorenjskem, obratni predmet: ročno in tvorniško izdelovanje čevljev, dalje trgovina na debelo in izvozna trgovina z vsemi industrijskimi izdelki; v Bistrici pa tvornica za čevlje; imetnik: Peter Kozina v Ljubljani; s prokuro je poverjen Herman Scaria v Ljubljani. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, oddelek III., dne 25. marca 1919. 747 Ra z grla s. Vpisala se je dne 25. marca 1919.: I. V trgovski register pri firmi: Firm. 381, Rg. A II 23/9. Kranjska deželna banka — Krainische Landesbank s sedežem v L j u b 1 j a n i nastopna izprememba: Vsled naredbe Narodne vlade v Ljubljani z dne 27. decembra 1918., št. 234, so: a) prenehali biti člani direktorija: predsednik Karel Pollak, podpredsedniki Ivan Kregar, Josip Šiška in dr. Josip Dermastia, stalni ravnatelj Gjuro Rašica: b) postali so člani ravnateljstva: predsednik: dr. Jure Adlešič, odvetnik v Ljubljani: podpredsednik : dr. Oton Fettich-Frankheim, odvetnik v Ljubljani: člana: Josip Gogala, vodja slovenske trgovske šole v Ljubljani, in Melhijor Cobal, ravnatelj konsumnega društva v Zagorju ob Savi. , II. V zadružnem registru pri zadrugi: Firm. 485, zadr. IV 285/45. Konsumno društvo za Ljubljano in okolico, vpisana zadruga z omejeno zavezo, nastopna izprememba: Izstopil je iz načelništva Anton Dolžnig, vstopil pa je namesto njega kot član načelništva Filip Uratnik, konsumni tajnik v Ljubljani. Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, oddelek III., ; , dne 25. marca 1919. T I 47/19—3. 7 “ 696 Uvedba postopanja, da se proglasi za mrtvega Bogomir čas. Bogomir C a s, rojen dne 16. oktobra 1882. v Turiški vasi, pristojen v Šmartno pri Slovenj-gradcu, je ob prvi mobilizaciji s 87. pehotnim polkom odšel v Galicijo ter je baje padel dne 28. decembra 1914. Vse nadaljnje poizvedbe so bile brezuspešne in od tedaj ni nobenega glasu več o njem. Ker utegne potemtakem nastopiti zakonita domneva smrti v zmislu § 24., št. 1, obč. drž. zak., se uvaja po prošnji Marije Časove, posestnice v Turiški vasi, postopanje, c^a se pogrešanec proglasi za mrtvega. Vsakdo se torej pozivlje, naj izporoči sodišču ali skrbniku gospodu drju. Vekoslavu Kukovcu, odvetniku v Celju, ki se obenem postavlja za branitelja zakonske zveze, kar bi vedel o imenovancu. Bogomir Cas se pozivlje, naj se zglasi pri podpisanem sodišču ali mu da kako drugače na znanje, da še živi. Po 1. novembru 1919. razsodi sodišče po vnovični prošnji o proglasitvi za mrtvega. Okrožno sodišče v Celju, oddelek I., ., dne 23. marca 1919. T I 51/190-7. «98 Uvedba postopanja, da se proglasi za mrtvega Martin Sprahman. Martin Sprahman, rojen dne 25.oktobra 1890. na Rečici, posestnikov sin na Rečici št. 16, je ob začetku vojske s 87. pehotnim polkom odšel v Galicijo ter je baje avgusta 1914. padel. Zadnjikrat je pisal dne 14. avgusta 1914., potem pa ni bilo več glasu o njem. Ker utčgne potemtakem nastopiti zakonita domneva smrti v zmislu § 24., št. 1, ofcč. drž. zak., se uvaja po prošnji Jožeta Sprahmana, posestnika na Rečici, postopanje, da se pogrešanec proglasi za mrtvega. Vsakdo se torej pozivlje, naj izporoči sodišču, kar bi vedel o imenovancu. Martin Sprahman se pozivlje, naj se zglasi pri podpisanem sodišču ali mu da kako drugače na znanje, da še živi. Po 1. novembru 1919. razsodi sodišče po vnovični prošnji o proglasitvi za mrtvega. Okrožno sodišče v Celju, oddelek L, dne 24. marca 1919. T I 24/19—8. 699 Uvedba postopanja, da se proglasi za mrtvega Ignacij Timpran. Ignacij T i m p r a n, rojen dne 27. julija 1884., posestnik v Kozjaku, je ob prvi mobilizaciji odšel k 87. pehotnemu polku ter je baje začetkom oktobra 1914. v Krasnem umrl za kolero; od dne 3. oktobra 1914. vsaj ni nobenega glasu več o njem. Ker utegne potemtakem nastopiti zakonita domneva smrti v zmislu § 24., št. 1, obč. drž. zak., se uvaja po prošnji Marije Timpranove postopanje, da se pogrešanec proglasi za mrtvega. Vsakdo se torej pozivlje, naj izporoči sodišču, kar bi vedel o imenovancu. Ignacij Timpran se pozivlje, naj se zglasi pri podpisanem sodišču ali mu da kako drugače na znanje, da še živi. Po 1. novembru 1919. razsodi sodišče po vnovični prošnji o proglasitvi za mrtvega. Okrožno sodišče v Celju, oddelek I., dne 24. marca 1919. Vsakdo se pozivlje, naj izporoči sodišču, kar bi vedel o pogrešancu. Franc Turk se pozivlje, naj se zglasi pn podpisanem sodišču ali mu da kako drugače na znanje, da še živi. Po 15. aprilu 1920. razsodi sodišče po vnovični prošnji o proglasitvi za mrtvega. Okrožno sodišče v Novem mestu, oddelek I., dne 31. marca 1918. nilnice in posojilnice v Mozlju št. 49 z vlogo 300 K 9 v, ki jo je predlagateljica baje izgubila. Imetnik te hranilne knjižice se pozivlje, naj jo tekom šestih mesecev od dne prve razglasitve tega oklica pokaže sodišču. Tudi drugi udeleženci morajo prijaviti svoje ugovore, ker bi se sicer po preteku tega roka knjižica razveljavila. Okrajno sodišče v Kočevju, dne 3. aprila 1919. T 1 31/19—5. 740 Uvedba postopanja, da se proglasi za mrtvega Ivan Telemah Moro. Ivan Telemah Moro, rojen dne 16. avgusta 1884. v Luzeveri, posestnikov sin v Radežu, je meseca julija 1914. s 26. domobranskim pehotnim polkom odrinil v Galicijo; od meseca novembra 1914. se pogreša in ni več glasu o njem. Ker utegne potemtakem nastopiti zakonita domneva smrti v zmislu § 24., št. 1, obč. drž. zak., se uvaja o prošnji Ivane Morove postopanje, da se pogrešanec proglasi za mrtvega. Vsakdo se torej pozivlje, naj izporoči sodišču ali skrbniku gospodu Vincencu Moru v Radežu, kar bi vedel o imenovancu. Ivan Telemah Moro se pozivlje, naj se zglasi pri podpisanem sodišču ali mu da kako drugače na znanje, da še živi. Po 15. oktobru 1919. razsodi sodišče po vnovični prošnji o proglasitvi za mrtvega. Okrožno sodišče v Celju, oddelek I., dne 29. marca 1919. Vr Vlil 946/18—69. 742 Izsleditev. Ignacij Trater, rojen leta 1895. v Tržiču, okraj Krško, pristojen v St' Rupert, samski rudar v Lokah št. 239, srednjemočne rasti, črnih oči, prav takih obrvi in las, naj se izsledi zaradi hudodelstva po § 98. b kaz. zak. Okrožno sodišče v Celju, oddelek VIII., dne 5. aprila 1919. T 6/19—7 722 Uvedba postopanja, da se proglasi za mrtvega Franc Kavšek. Franc Kavšek, rojen dne 5. februarja 1882. na Kalu, katoliške vere, oženjen, posestnik v Dobju št. 2, je leta 1915. odšel v vojno službo kot vojak 17. pehotnega polka in je služil nazadnje na italijanski fronti pri pehotnem polku št. 80. Meseca novembra 1915. je pisal zadnjikrat. Po došlih poročilih je bil leta 1915. ranjen in je baje umrl. Ker utegne potemtakem nastopiti zakonita domneva smrti v zmislu § 1. zakona z dne 31ega marca 1918., drž. zak. št. 128, se uvaja po prošnji njegove žene Marije Kavškove v Dobju št. 2 postopanje, da se pogrešanec proglasi za mrtvega. Vsakdo se pozivlje, naj izporoči sodišču ali županu Spendalu v Mirni peči, ki se obenem postavlja za skrbnika, kar bi vedel o pogrešancu. Franc Kavšek se pozivlje, naj se zglasi pri podpisanem sodišču ali mu da kako drugače na znanje, da še živi. Po 15. oktobru 1919. razsodi sodišče po vnovični prošnji o proglasitvi za «nrtvaga. Okrožno sodišče v Novem mestu, oddelek I., dne 81. marca 1919. T 29/19—8. 723 Uvedba postopanja, da se proglasi za mrtvega Franc Turk. Franc Turk, rojen dne 5. julija 1897. v Vrheh, katoliške vere, pristojen v Smihel-Sto-piče, samec, posestnikov sin v Dolžu št. 10, se je leta 1917. udeležil bojev na italijanski fronti in se pogreša od dne 31. avgusta 1917. Ker utegne potemtakem nastopiti zakonita domneva smrti v zmislu § 1. zakona z dne 31ega marca 1918., drž. zak. št. 128, se uvaja po prošnji Marije Gazvpdove, vdove Turkove, v Dolžu št. 10 postopanje, da se pogrešanec proglasi za mrtvega. T 32/19—1. 733 Uvedba postopanja, da se proglasi za mrtvega Jožef Zupančič. Jožef Zupančič, rojen dne 15. februarja 1878., katoliške vere, oženjen, posestnik v Re-grči vasi št. 45, je odšel leta 1914. z domobranskim polkom št. 27 na gališko fronto. Zadnje poročilo je oddal dne 29. septembra 1914., od tedaj pa ni nobenega glasu več o njem. Ker utegne potemtakem nastopiti zakonita domneva smrti v zmislu § 1. zakona z dne 31ega marca 1918., drž. zak. št. 128, se uvaja po prošnji njegove žene Jožefe Zupančičeve, rojene Mali-jeve, postopanje, da se pogrešanec proglasi za mrtvega. Vsakdo se pozivlje, naj izporoči sodišču ali pa odvetniku drju. Vladimiru Žitku v Novem mestu, ki se obenem postavlja za skrbnika in branitelja zakonske vezi, kar bi vedel o pogrešancu. t Jožef Zupančič se pozivlje, naj se zglasi pri podpisanem sodišču ali mu da kako drugače na znanje, da še živi. Po 20. oktobru 1919. razsodi sodišče po vnovični prošnji o proglasitvi za mrtvega. Okrožno sodišče v Novem mestu, oddelek I., dne 3. aprila 1919, T 23/19—6. 735 Uvedba postopanja, da se proglasi za mrtvega Peter Jankovič. Peter Jankovič, rojen dne 14, marca 1890. v Bednju, rimsko-katoliške vere, oženjen, posestnik v Bednju št. 3, se kot vojak 17. pehotnega polka na ruskem bojišču pogreša od meseca septembra 1915. Takrat je bil v bitki ob Seretu baje težko ranjen. Ker iitegne potemtakem nastopiti zakonita domneva smrti v zmislu § 1. zakona z dne 31ega marca 1918., drž. zak. št. 128, se uvaja po prošnji njegove žene Marije Jankovičeve, rojene Vese-ličeve, postopanje, da se pogrešanec proglasi za mrtvega. Vsakdo se pozivlje, naj izporoči sodišču ali pa odvetniku drju. Ignaciju Malneriču v Črnomlju, ki se obenem postavlja za skrbnika in branitelja zakonske vezi, kar bi vedel o pogrešancu. Peter Jankovič se pozivlje, naj se zglasi pri podpisanem sodišču ali mu da kako drugače na znanje, da še živi. Po 20. oktobru 1919. razsodi sodišče po vnovični prošnji o proglasitvi za mrtvega. Okrožno sodišče v Novem mestu, oddelek I., dne 5. aprila 1919. Nc I 612/18—2. 707 3—8 Oklic vrednostnega papirja. Na predlog županstva občine osiiniške se oklicuje nastopni vrednostni papir, ki ga je predlagatelj baje izgubil: „Izkaznica (Bescheinigung;, zvezek št. 44.162, list št. 23, z dne 10. novembra 1917. o oddanih 9566 kg sena, glaseča se na znesek 2391 K 56 v, ki naj ga izplača nekdanja c. in kr. operacijska blagajna v Trstu“. Imetnik tega papirja se pozivlje, naj uveljavi svoje pravice tekom šestih mesecev od dne prve razglasitve tega oklica. Tudi drugi udeleženci morajo prijaviti svoje ugovore, ker bi se sicer po preteku tega roka ta vrednostni papir razveljavil. Okrajno sodišče v Kočevju, dne 1. aprila 1919. 1 ____________________ Nc I 494/19—2. 744 Oklic vrednostnega papirja. Na predlog Marije Göstlove, posestnice v Suhi vasi št. 2, se oklicuje hranilna knjižica hra- C II 87/19—2. Oklic. 751 i uzeca, sii aiiKa 1 . A.. j-.juusk.ci pusujunica, _ n. z. v Ljubljani, ki jo zastopa dr. Ivo Benkovič, odvetnik v Ljubljani, je zoper toženo stranko Matijo Ivaniča, posestnika v Sneberjih št. 32, k opr. št. C II 87/19—2 vložila tožbo zaradi 607 K 46 v s pripadki. Narok za ustno' sporno razpravo je določen na dan 22. aprila 1919. ob devetih dopoldne pri tem sodišču v sobi št. 38. Ker je bivališče tožene stranke neznano, se imenuje za skrbnika na čin gospod dr. J. Sajovic, odvetnik v Ljubljani, ki jo bo zastopal na nje nevarnost in stroške, dokler se tožena stranka ne zglasi ali ne imenuje pooblaščenca. Okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek II., dne 29. marca 1919, A VI 494/18—6. ‘ 686 3—3 Poklic neznanih dedičev in upnikov. Zofija Tabor-Pacher, zasebnica v Mariboru, Bankelarijeva ulica št. 4, je dne 14. julija 1918. umrla, ne da bi bila zapustila poslednjo voljo. Sodišču ni znano, ali je kaj dedičev. Za skrbnika zapuščini se postavlja gospod dr. Ivan Glaser, odvetnik v Mariboru. Kdor hoče kaj zapusčihe zahtevati zase, mora Iztekom enega leta od danes dalje naznaniti sodišču in svojo dedinsko pravico izkazati. Po tem .roku se izroči zapuščina, kolikor izkažejo dediči svoje pravice, lc-tcm, kolikor bi se pa to ne zgodilo, pripade zapuščina državi. Vsi, ki imajo terjatev do zapuščine, še po-zivljejo, naj napovedo in dokažejo svoje terjatve pri tem sodišču dne 26. aprila 1919. ob desetih dopoldne v sobi št. 4 ustno ali pa do-tega dne pismeno, sicer ne bi imeli upniki, ki. niso zavarovani z zastavno pravico, nikake nadaljnje pravice do te zapuščine, ako bi zaradi plačila napovedanih terjatev pošla. Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek VI., dne 23. marca 1919. St. 6027. 717 3—2. JrtazcjlaEisi. Ribarski zakupni okraj št. 94: Tržišica v kočevskem političnem okraju se odda na javni dražbi v najem za dobo desetih let, to je od dne 30. aprila 1919. do dne 30. aprila 1929., tistemu, ki največ, ponudi zanj. Dražba se bo vršila dne 25. aprila 1919. ob desetih dopoldne v uradnih prostorih okrajnega glavarstva v Kočevju. Zakupni pogoji se lahko vpogledajo pri podpisanem uradu med navadnimi uradnimi urami. Okrajno glavarstvo v Kočevju, dne 1. aprila 1919. St. 2865/1. 734 Lovska dražba. V ponedeljek dne 28. aprila 1919. se ott-dasta pri podpisanem okrajnem glavarstvu na javni dražbi v zakup lova občin 1.) lancovske ob devetih in 2.) rateške ob enajstih dopoldne aa dobo petih let, to je od dne 1. julija 1919. do dne 30. junija 1924. Dražbeni pogoji so na vpogled med uradnimi urami pri tukajšnjem okrajnem glavarstvu, Okrajno glavarstvo v Radovljici, dne 5. aprila 1919. Natisnila Ig. pl. Kleinmayr ft Fed. Bamberg v Ljubljani-