Juni) 1936
aiis
NAŠ DOM
ŽENSKI SVET
Leto XrV. 6
Zdravstvo in kozmetika
Emečka mati in njen dom
Kakor v mestih, tako najdemo tudi na deželi hi§e, ki se odlikujejo po fiistoti in redu. Za vzdrževanje či stote in reda ni potrebno bogastvo, temveč samo malo smisla za lepoto in udobnost ter nekoliko razumevanja za svoje zdravje. Za^vse to je odgovorna žena. Ko se je poročila, se je delo razdelilo: Mož bo delal za družino zunaj, žena bo delala zanjo doma. Že po zunanjem videzu žene, lahko sodimo, kakšna je njena hiša. Žena, ki skrbi zase, skrbi vedno tudi za svojo družino. Ce je žena oblečena čisto in okusno, je brez dvoma tak tudi njen mož in otroci. In obratno. Če je žena sama nemarno oblečena, so do pičice taki tudi njeni otroci in njen dom. Mož take žene se mora neprestano boriti za čisto perilo, i^olikane hlače in kravato. Zelo žalostno je za moža, ako ne dobi čiste, redne in gospodinjske žene.
Četudi se kmetska ali delavska žena ne more tako posvetiti gospodinjstvu kakor mestna, veljajo osnovne higijenske zahteve tudi zanjo.
Smisel za udobnejše stanovanje in nekoliko tudi za higijeno, se je po vojni tudi na deželi precej dvignil. Saj je komaj dobrih dvajset let tega, kar je v nekaterih krajih naše kranjske dežele še sleherna kmetska hiša imela pred pragom gnojišče. Yodnjak je imela le malokatera hisa in kuhinje s štedilnikom so bile še redke. Ženske so kuhale v peči in stale v veži, kamor sta prihajala zrak in svetloba le skozi odprta vežna vrata. Okno je imela le malokatera veža. V toplih dneh še ni bilo tako hudo, toda v mrzlih zimskih dneh je bilo to za ženo nekaj strašnega. Po cele ure je morala stati v veži na kamenitih tleh in pri odprtih vratih. Dva ali največ tri dni po porodu je že vstajala, da prevzame gospodinjske opravke. Strah pred možem in taščo ji ni dal počivati. V mrzli veži, na kamenitih tleh je morala pripravljati hrano za tiste, ki so zdravi in močni posedali v sobi okrog tople peči. Tako so se malokateri kmetski ženi po porodu kmalu vrnile moči. Kakor sence so lazile po hiši in tožile sosedom o bolečinah v trebuhu in križn. Nihče ni imel sočutja z njimi. Niti same sebi se niso smilile, ker so bile tako vzgojene in so bile preverjene, da drugače sploh ne more biti.
Po vojni pa se je marsikaj tudi na kmetih spremenilo. Med tem ko je bil mož v vojni, je morala žena podvojiti svoje sile. T tem je spoznala svojo moč in vrednost. V mestih, kamor je morala tekom vojne često zahajati, je videla marsikaj koristnega. Z domačim lesom in podporo, ki jo je prejemala za svojega moža, je pridna in pametna kmetska gospodinja preuredila svoj primitivni kmetski dom v udobnejšega. Marsikatera hiša je dobila vodnjak, kuhinjo in izpred mnogih hiš je izginilo ogabno in zdravju tako škodljivo gnojišče.
Sedaj pa, ko je kmetska žena dosegla, da udobneje stanuje, si je zaželela, da se nekoliko več posveti čistosti in lepoti svojega doma. Saj je vedela, da je od snage v hiši in okoli nje ter od telesne čistote družine v veliki meri odvisno tudi zdravje.
D'a pa ne bo vse prizadevanje slonelo samo na njenih ramah, bo mornia vzgojili današnja kmetska žena svojega moža in otroke,' da ji bodo pomagali pri tem delu. Saj mora tudi žena često opravljati težka moška dela, zakaj bi potem mož ali otroci ne pomagali materi pri delu, ki je lažje. Fantki se dajo prav tako lepo naučiti vsakega hišnega dela kakor deklice, samo zgodaj jih je treba navajati. Od žene same je odvisno, če ji bo mož pomagal pri delu ali ne. Posebno v prvem času zakona si žena lahko pridobi moža za marsikaj, česar preje ni bil navajen. Z ljubeznivo besedo bo dosegla mnogo, z grobo ničesar. Kmetske družine so po navadi precej številne. Njihove hiše pa imajo v najboljšem primeru po dve ali tri sobe, od katerih sta dve mali, takozvana štibelca ali kamre, in stanuje v eni sami še stari oče ali mati. Za družino ostaneta tako samo dve sobi, od katerih je ena družinska soba, kjer se v zimskem času vse dela in ni mesta več kot za eno posteljo. Dokler je družina majhna, lahko spe člani še vsak na svoji postelji, ko pa se pomnoži, morajo spati po dva ali trije na eni postelji. Po ubožnejših družinah spe otroci kjerkoli: na peči, za pečjo, za mizo, na tleh. To je žalostno, ker je nezdravo. .Moderna higijena zahteva za vsakega človeka lastno sobo, na kmetih pa še vsak svoje postelje ne more imeti. Tudi kmet ne bo postavil v hlev več živine kakor je prostora zanjo. Ali je človek manj vreden kakor žival? Toda še vedno je bolje, da
41
• važnejše kot zjutraj. Mi in naši otroci ^
delamo ja ravno nasprotno.......!"
Prav res je! Kdor si zob ne čisti zvečer s < Chlorodontom, se izpostavlja nevarnosti, ^ ^ da se ostanki hrane med spanjem razkrajajo in počasi povzročajo zobno gnitje (karijes). Zato pa si dobro zapomni; „bolje 2 minuti pozneje v posteljo, kakor en večer brez Chlorodonta!" lugoslov.proizvod.
spe otroci posamezno, pa četudi za pečjo ali za mizo kakor da bi spali v posteljah poleg odraslih ljudi. V takih sobah, kjer spi več otrok, mora biti okno noč in dan odprto pozimi in poleti. Vsaj zraka naj imajo dovolj ubogi otroci! Kikar jim ga ne kratite, ker ga otroci tako nujno po-ti-ebujejo za svoje zdravje. Saj zraka nam vendar ni treba kupovati.
Današnja kmečka nevesta pripelje k hiši že precej več pohištva kakor gu je pripeljala njena mati. Skoro vedno vidimo dve postelji in nehote se razveselimo ob napredku, žalostno je le, da gre ena teh postelj prav kmalu pod streho. Gospodinji se zdi preveč dela postiljati vsak <^n dve postelji in prati dve rjuhi več. Pri tem pa ne pomisli, da se rjuha, na kateri ležita dve osebi, hitreje strga in
umaže. Najbolj jpa je pri tem prizadeto ženino zdravje. Zena se velikokrat ne počuti dobro, posebno v dobi nosečnosti ne more tako mirno in trdno spati, zlasti ako nima dovolj prostora. So pa še drugi teht-vzroki, ki zahtevajo, da morata zakonca spati vsak na svoji postelji.
Prav nič čudno se nam ne more zdeti, če se dva človeka, ki živita tako tesno skupaj, kdaj naveličata drug drugega. Ne samo, da fi nista več prijetna, temveč celo zasovražita se. Posebno kmetski zakonci so neločljivi: spita v eni postelji, jesta iz ene sklede, delata skupaj, v cerkev hodita 5kupaj, tako da se nikdar ne oddahneta drug od drugega. Pusta in čemerna postaneta in se samo še zadirata drug na drugega. Pa tudi počitka je kmetski človek še bolj potreben kakor mestni.
1519
ker težje dela. Ocl počiti se bo pa mogel samo, če bo spal sam. Saj to še ue pomeni, da je žena ločena od svojega moža.
Čeprav imata mož in žena vsak svojo posteljo, ne smeta nikdar jemati otrok k sebi. Otrok mora spati sam. Posebno dojenčke pustite v njihovih posteljicah. Nekatera mati si domišlja, da njen otrok ne more spati, če se ne tiŠči nje. Res je pa ravno nasprotno. Dojenčkova nežna pljačka so tako občutljiva, da morejo prenesti samo čist in ue premrzel zrak. Pa tudi starejših otrok ne smete jemati k sebi v posteljo. Slab zrak iz ust in vzduh znoj-nega telesa zastruplja zrak, ki ga mora potem otrok vdihavati.
Predno gre človek spat, se mora umiti. Umiti si mora vse telo in očistiti zobe. Le tako bo užival zdravo in mirno spanje. Večerno umivanje je važnejše kakor jutranje. Zjutraj uam zadostuje poliv hladne vode, ki nas osveži, zvečer pa sc moramo očistiti prahu in drug:e nesnage, ki se je tekom dneva nabrala na telesu.
Največ nesnage se nabere v ustih. Ostanki hrane se nahajajo med zobmi. Ti ostanki se skisajo in začno gniti. Bakterije, ki se razvijejo v tej kislini, razjedajo zobe. Po vsaki jedi hi si bilo treba usta vsaj izplakniti z mlačno vodo, zvečer pa dobro očistiti s ščetko. Za umivanje zob ni potreba, da morate imeti zobno pasto ali prašek, če si ga ne morete kupiti. Dovolj je, da imate mlačno vodo in ščetko s katero si očistite zobe od vseh strani. Enkrat na mesec pridenite vodi nekoliko soli. Sol zelo lepo očisti zobe. Toda sol tudi razjeda emajl, zato je ne smemo uporabljati-pogosto, ker bi sicer zobem več škodovali kakor koristili. Vse sveže sadje in nekuhaua zelenjava čisti zobe.
(Konec prihodnjič.)
Ali že veš?
Da obliža ne smeŠ lepiti na odprto rano?
Da te alkohol v resnici ne pogreje, marveč ti celo odvzame toploto?
Da tvori kri v človeku 6H do 8j4 odstotka telesne teže?
Da brez vsake težave lahko pijemo ri-cinovo ali ribje olje, ako si prej z rumom izplaknemo nsta?.
Da uživanje česna čisti črevesje in zmanj.?uje valovanje krvi v glavo?
Ugajale bi vse žene,
če bi posvečale svoji zunanjosti večjo pažnj®. Cas in denar ne igrata pri tem najvažnejše uloge. Samo malo potrpljenja in pravilno sredstvo sta pri tem potrebna. Poskusite kremo Leodor, to povsem svileno mehko kremo, ta daje koži Svež, mladosten in elastičen izraz, kateremu se zahvaljujejo mnog"e žene za srečo in uspeh. Tube po Din 14.50 in Din. 10.— se dobe v vseh prodajalnah Chlorodonta.
Sok pese važen del prehrane. Sadimo na vrtu peso, ker je zdravilna. Sesekljaj-nio peso in jo stisnimo skozi prtič; sok, pomešan z mlekom daje zdravo pijačo zlasti onim, ki trpe na naduhi in na kronični bronhiti. — Proti zlatejiici in kamenom priporočajo sam pesin sok, ki tudi ureja prebavo in je dobro sredstvo proti glistam. Tudi pesno listje vsebuje zdravilne snovi. Obloge segretega listja povzroče, da otekline splahnejo.
Žena in družba
Eoko prikriješ zunanje nedostatke?
Malo je žensk, ki bi bile po svojem obrazu in telesu ustvarjene tako brezhibno, da se lahko oblačijo kakor jim je drago. Večina se mora ozirati na svoje morebitne nedostatke. Cim spretneje zna ženska v načinu držanja telesa, hoje itd. ter v izberi kroja obleke poudarjati svoje vrline, tembolj stopajo v ozadje telesne nesorazmernosti. Glavno je, da kritično gledaš samo sebe in nisi slepa niti za duhovne in telesne napake. Danes hočem govoriti o telesu.
Ako si majhne postave, tedaj ne nosi dvobarvnih ali v dva dela krojenih oblek, bluz ter kril in jopic. Blago z velikimi križastimi ali rožastimi vzorci, dalje široki in veliki rcverji te napravijo navidezno Še manjšo. Tudi pretirano nakičcna obleka ni zate. Priporočam priproste, v vsej dolžini nepretrgano rezane kroje, spredaj ozke vložke, skromne okraske, dolge plašče. Barve oblek naj ne bodo pre-
žive ter ne pisane, nego raje temne.. Klobuki naj bodo majhni, kvečfemn srednje-veliki. Torbica, petlje in okrasne cvetke naj so takisto tebi primernii, namreč vse raje premajhno kot preveliko. Kar sc prilega veliki, vitki postavi, laliko vpliva na majhni pretirano ali celo komično.
Kdor je od narave premajhen, se pr? najboljši volji ne more dosti podalj.sati; vendar mnogi trdijo, da je ob sistematični telovadbi mlado telo možno za kakih 5 cm potegniti. Resna pogosta telovadba na krogih in na drogu, kroženje in kriljenje nog v visečem položaju, dnevno večkratno iz-tegovanje rok in nog in sploh vse lahko-atletske vaje so najuspešnejša pomožna sredstva. Povsem nizke športne pete niso na mestu, a tudi previsoke in koničaste pete niso priporočljive, ker zavirajo cirkulacijo krvi. Izdatno in mirno spanje pospešuje rast, kajti v spanju se obnavljajo porabljene snovi človekove. Spočit človek je za 5 do 5 cm večji od utrujenega. Pa-
43
ziti je na vzravnano d: jimo, sedimo ali hod'
nje, kadar sto
Če si prevelika, velja prav nasprotno od tega, kar nosi majhna ženska. Obleka naj bo v pasu predeljena, ker ravna dolga linija te napravi še večjo. Velikim postavam dobro pristojata krilo in bluza in Širok pas, ako so vitke, dalje razni dvobarvni kompleji in kostumi. Nosijo lahko bolj pestre barve, šitokokrajne klobuke, na prsih žive rože. Mar.sikaj je velikim dovoljeno, kar je majhnim zabranjeno.
Veliki ljudje mnogo ugodneje izgledajo, ako so vitki, toda ne suhi. Okrogle izpolnjene oblike dajejo telesu pravo proporcijo in se zdi kakor da ga manjšajo. Sinogi velikani si domišljajo, da so videti manjši, ako se drže slabo, sključeno. Velik človek naj polaga posebno važnost na rimerjeno držo. Klecanje kolen, mahava in dolgokoračna hoja le še podčrtavajo višino telesa in opozarjajo nase.
Ženska prebujnega telesa se mora zavedati, da mnoge modne kreacije, ki so videti na drugih prav lepe in elegantne, zanjo niso primerne. Ustvariti si mora svoj slog, ki se sicer ne oddaljuje preveč vidno od dnevne mode, a ji tudi ne sledi suženjsko in brez prevdarka. Splo.šno znano je', da križasti in počez črtasti vzorci ne pristojajo močnim postavam. Volijo naj si le kroje, ki so rezani in črtani po-flnlgem tei- take brez vidno naznačenoga pasu. Barve naj bodo umerjene, najraje -temne. Obleke ne prekratke in ne napeto sešite.
Nagnjenje k debelosti premagamo z redno telovadbo, jjlavaujem, z dolgotrajno hojo po ravnem in v hrib ter z zmerno, po možnosti zelenjavno in sadno ter sirovo prehrano brez sladic in vmesnih poslastic. Jesti smemo kvečjemu trikrat dnevno, piti čim manj. Po vsaki jedi treba vsaj pol ure hoditi. Ženske, ki žive takn, se jim ni bati, da bi se jim zbirala ma-žčoba na trebuhu iu na bokih.
Ako si presuha, ni težko i)iikriti nedostatka. Ne oblači se v gladke, tesno se ojirijemajoče obleke z velikimi izrezi in prekratkimi rokavi. Izbiraj nagubane pli-sirane ali z volanami pošite kreacije. Vsekakor ima previtka postava lažje stališče kakor predebela.
Kdor je presuh, naj mnogo počiva; po vsaki jedi naj leže vsaj za pol ure. Ako more, naj zajtrkuje v postelji in naj potem še nekoliko poleži. Vsako jutro naj na tešče izpije skodelico sveže smetane, posnete z mleka. Potem naj sledi vsaki dve uri majhen, toda premi.šljeno izbran obrok. Paziti je na to, da želodec ni prenapolnjen. Ovsene jedi (luske) z mlekom, razne kaše, jajčna in močnata jedila so zelo priporočljiva. Pa tudi obsevanje z ultravioletnimi žarki dosti pripomore, da so človek zredi.
Ako imaš povešene rame, pazi pri izberi kroja predvsem na rokave. Kimono, raglan- in narezanih rokavov se ogibaj.
Primerni so vsi nabrani in nagubani všiti rokavi, ki dvigajo linijo ramen; prav sedaj so moderni. Ako treba, naj krojačica pripomore do lepe oblike z majhno všito podlogo vate ali mehke žime. Moške siik-nje so vse izvatirane, zakaj bi jih v tem tudi ženske nekoliko ne posnemale?
Ako imaš široke boke, glej predvsem na to, da boš videti preko ramen široka, ker se na ta način širina bokov navidezno ublaži. Nosi ob ramah razširjene rokave, ob prsnem izrezu pa ustrezne nabore ali garnituro, da ž njimi odvračaš pogled od preširokih bokov. Izbiraj po možnosti kroje brez tesnega, prav posebno pa še brez širokega pasu. Ogiliaj se presvetlih in kričečih barv.
Proti močnim bokom: kroži s trupom zjutraj in zvečer po dvajsetkrat na desno in levo, sklanjaj takisto večkrat trup globoko navzdol, dvigaj noge po dvajsetkrat navzpred in navzad, hodi večkrat po prstih nog in dvigaj se po 20—30 krat na dan na prste. Plavanje, igra tenis, pozimi smučanje in drsanje ter daljša hoja posebno pospešujejo vitkost trupa.
Ako nimaš lepih nog, odvtačaj od njih pogled s tem, da nosiš temna krila ter nogavice in čevlje temnejših barv. Svetle Tiogavice si lahko privošči samo mlada ženska, lepih, vitkih nog. Pač pa lahko nosiš lepe modele svetlobarvnih bluz, katerih izbcra je prav sedaj velikanska.
V mečih in členkih debele noge polagaš j ponoči za spanje na_ višjo podlago. Vsakodnevna krožna masaža okoli členkov in pa od členkov proti kolenu navzgor kaže dobre uspehe. Tudi treba meča izredno krepko prcgncsti ter s spodnjim delom nog večkrat" krožiti. Na mestu so tudi obloge oz. ovoji namočeni v zmerno slani vodi in tesno oviti. Trajajo naj 2 do
Ako imaš prekratek vraf, maskiraj ta nedostatek s podolgovatim, dovolj globokim izrezom na prsih, štirioglat majhen izrez kratek vrat še podčrtava. Okrogel izrez mora biti takisto globok. Tesni in visoki ovratniki zelo motijo. Ne nosi naborov ob vratu, niti velikega nakita, debelih in zato kričečih vcrižic, koral ali koljcjev. Tudi vzravnano držanje prikriva hibo.
Pravzaprav so .ženske treh vrst: prve so smešno, ker pretirano in često neokusno ničemnrne ter slepe sužhje zadnje mode; druge so brezbrižne za svojo zunanjost, nekako vzvišeno nad vsak predpis, zato neokusne, zanikarne v vedenju, v hoji in kretnjah malomarne: tretje pa so ob vsi skromnosti zmerom disciplinirane, t. j. pazijo nase glede obleke in vedenja ter store vse, da niso niti zastarele v opravi niti smešno modne in da se kretajo umerjeno brez napetosti, a tudi brez razbrzda-nosti. Žena se mora vedno in vedno zavedati, da ni vse za vsako telo, in da je mnogo resnice na izreku, da obleka dela človeka, namreč prikupnegk ali pa odbijajočega.
44
Praktična navodila
Kako zgladiš skrotovičeno volno. Ko paraš volno, ki jo nameravaš nanovo uporabljati, jo takoj navijaj nä >4 do metra dolgo desko ali lepenko, da dobiš štreno. Prevezi na nekaterih mestih, da se niti ne bodo zmešale, suemi z deske iu položi štreno za nekaj minnt v mrzlo vodo. Nato jo obesi na zrak, toda ne na solnce in ne k ogn jišču. Za belo volno pri-deni vodi malo soli, za barvasto pa kisa.
Česen proti muham. Vonj po česnu je muham tako neprijeten, da ne pridejo Ijli-zn, ako imamo v jedilni shrambi na različnih mestih česen. Mesa, ki ga obložimo s česnom, se muhe ne dotaknejo.
Bolham pa je zoprn dnh po svežem orehovem listju. Zato denemo med tapecirane predmete in lahko tudi v postelj vejice oreha. Kdor ima psa. ki prinaša bolhe v hišo, je priporočljivo, da ga koplje v mlačni vodi, v kateri smo raztopili 12 g tinkture od aloe, ki je bolham neugodna. Za velikega psa treba nekoliko več tinkture.
Polži niso nadlega samo na vrtu nego tudi v kleteh in drugih prizemskih ali podzemskih prostorih. Rastline in mesta v hiši, kjer so polži, treba posipati z ap-nenim praškom.
Vsaka go.spodinja, ki hoče svoje perilo ohraniti dolgo let, pere dosledno le z Zlatorog-ovim terpentinovim milom. Zla-"torog-ovo terpentinovo milo sestoji le iz najboljših surovin, vsled česar zajamčeno ne škoduje niti najfinejši tkanini. Zlafo-rog-ovo terpentinovo milo je donurč izdelek. Pripoiočamo ga vsem gospodinjam.
Ose uničimo s kropom, šc večji je uspeh, ako zažgemo v neposredni bližini žveplene niti, ki ugonobe ose. Da ne pridejo v kuhinjo in stanovanje vobče, vlijemo na deščico na okno ali' na prag stanovanja nekoliko kisove kisline.
Tapete lahko umivamo. Vzemi 12 delov mlačne vodo, 1 del boraksa in 1 del šelakn n. pr. 3 litre ali 3 kg vode, X kg boraksa in y, kg šelaka; ko se to raztopi, precedi tekočino skozi krpo in preslikaj z njo s pomočjo mehkega slikarskega čopiča tapecirane stene. Ko so popolnoma suhe, jih parkrat zaporedoma zlikaj z mehko sčetko. Tako prirejene tapete lahko umivamo z vodo in milom, ne da bi pri tem poškodovali vzorec. Seveda treba postopati previdno. Najbolje je, da se gospodinja sama loti tega dela.
Likanje z električnim likalnikom se zdi mnogim gospodinjam predrago, kar je tudi res. Precej električnega toka prihranimo, ako likamo kar naprej, ne da bi perilo zlagale. Zložimo ali zravnamo ga šele takrat, ko smo z likanjem gotove. Odkar delam tako, je mesečni račun za porabo električnega toka precej nižji. (Tako nam poroča praktična naročnica-gospodinja.
Z blatom oškropljena obleka. Moderni avtomobili so prav lepi in vsakemu lastniku gotovo v veselje. Toda pešcem povzročajo v mokrih časih čestoki at mnogo nevolje in jeze, ker jim je obleka oškropljena z blatom, ki ga je težko odstraniti brez sledu. Nikoli ne smemo blatnih madežev krtačiti dokler se niso docela posušili. šele tedaj jih odstranimo s ščetko ali na ta način, da mcncamo z rokami oškropljcni del plašča ali obleke. Ako je blago posebno oljčutljivo in takega men-canja ne prenaša, tedaj položi na madeže vlažne krpice čistega, t. j. pristnega platna, ki počasi vsesa blato. Ako ta način postopanja ni uspešen, poizkusimo lahko pri temnih oblekah s tekočino, ki jo dohimo, ako poparimo kavno usedlino (Kaffeesatz). Tekočina mora biti hladna. Ž njo nalahno odrgnemo madeže potem, ko smo blato že previdno odstranili. Namesto kavne usedline tudi lahko uporabljamo z vodo razredčeni špirit: vsakega polovico. Kakor hitro se platnena krpica zamaže, treba vzeti drugo.
Da pri kuhanju jajca ne počijo, jih samo na enem mestu prebodenio s tanko, fino, dobro ošiljeno iglo. Paziti pa treba, da ne prebodeš tudi kožice, ki obdaja rumenjak in beljak. Jajca navadno zato počijo, ker se v svoji notranjosti razširijo in raznosejo Inpinjo.
Ni treba, da stojimo pri likanju. Položimo desko na dve nizki opori, da lahko sedimo. Roka ima tako dovolj moči, da pritiska na perilo.
45
Kuhinj a
Jetrna juha. Zreži četrt kg ali po po
trebi govejih jeter na tank
jih
st „ stresi
_____ J drobn
čebulo. Ko s azaj v ko

ali
mehka, jih stol
ilii
ičo juho
krompirjeTko ali Todo, dodaj maj -Tih plevic po okusu, nekoliko popra in soli. Ko ponovno preTre, razmotaj t juhi še par žlic kisle smetane; potem naj juha več ne Tre, nego naj se samo segreje, nakar jo vlij na opečene kruhove rezine.
Mlečna juha I. Skodelica drobtin od črnega kruha skuhaj z vodo v gosto kašo. Zalij to z litrom vrelega mleka, pridem e dkg presnega masla, soli, dobro premešaj in končno razmotaj v juhi še 1 rumenjak. — II. Opraži na presnem maslu 5 dkg moke, da bo svetlorumena, zalij s pol litra mrzle vode; ko dobro prevrc. pri čemer pridno mešaj, prilij ifi liti mleka, osoli in pusti nekaj ca - — Nato vlij na opečei juho izboljšati,
L ml2
preden j
, _____ /reti.
____»cke. Ako hočeš
otaj v njej rumenjak.
Sirova juha. Nap
žganje iz 6
moke, zalij ----------- —,-----
haj; nato primešaj 5 dkg nastrgi
trdega domačeg
kuhaj
ujakom. Makaron
juhi vlivance
____etlorum
_.._ega masla i ali z juh
ili parmez
kratk,
parmezanom
;tepenega maim drob-
eza
nem kropu, odcedi m preplakni : vodo. Posebej raztop 6 dkg presne sla, prideni 5 dkg moke, dobro zir zalij s skodelico (četrt litra) smeti
mleka
mlekom. Pr
uast
;gosti odstavi, osoli, primi „„..rganega sira ter 1 rumen,. primešaj še makarone ter nalož:
SaVv
tinami i postavi i Gratii beluše v
Si
grenkeg koščkov
maslom in posij Posipaj šparglj parmezanoi sledi zopet sekljana š, sto naj t
__^ drobtinami posip
ikledo, potresi še povrhu z aroD-sironi, pokapaj z maslom in 1 kakih 10 minut v vročo pečico, irani beluši (šparglji). Skuhaj lani vodi do mehkega: potem jih ^•ečje koščke; kar je trdega ali reči. Zloži vrsto teh namazano s presnim :ialahno z drobtinami. . sesekljano šunko in )m ali domačim sirom, nakar rta bel
treba ^ skledo
parmezan. Zadnjo vr-ice belnšev. Posipamo po-
lk naj tehta 5—10 dkg. Potolči jih
pretakni s si
osoli, opopraj
lapo-
iled jih povaljaj v moki. Opeci jili urno ' ' ■ meh, potem jih vzemi iz ma-kratko na tej masti srednje itrgalniku nastrgano rumeno kapre, prav malo
Ljhn
na obeh straneh, potem jih vzem: sti in	' '
veliko, koleral lim
o, 4 seseklj ega olupk
slenim pcteršiljem drobno s
bul
mezgf ka tei loži v

!Šai polno žlico paradižnikove ali svežega pretlačenega paradižnl-razredči s H do H litra vode. Po-omako, ki mora biti gladka, že prej zke in duši počar-----
Naposled izboljšaj

p: žhco
pokriti žlicami
______makaroni ali
rezanci na mizo. marelično omako, .„ija primešaj k 20 ilkg lončku si pripravi 3 dkg stoplje-isa masla, prav malo mleka, ■ ■ ■ ■ 3 dkg sladkorja.
še drobno nastr
^„ečega v_
z domačim. --------
Ocvrti kolačk 1 dkg vzhajanega d moke, 1
ic''sSi;Tcerö"jaj
ter po ok
10 pre-5 dkg ku-
________ četrt limone. Iz vsega tega
napravi bolj mehko testo, tako da ga lahko stepaš, h koncu dodaj še nekoliko moke in pogneti. Postavi na gorko da shaja. Ko je testa za polovico več, kakor v začetku, iznova pogneti in napravi iz njega malo bolj nego prst debelo kačo, ki jo razrezi na 5 cm dolge kosce. Povaljaj vsa
keg
.kami, da se še nekoliko zdolž
unko.
polagaj jih'na desko, pokrito s prti-TI. ki ga posipaj z moko. Ko kolački
! mrzlo	rnnicn
;ga ma-	mareli
lešaj in	Mai
ane po-	ce ma]
;vri, ko	belega
2 dkg	OmÄ.
. Sedaj	svežih
se sku-	pretlai
lan mo-	kako ;
ridejo, jih
1 masti lepo
„„... masi___________
ter daj s sladkorjem posipani 110 omako na mizo. dična omaka. Razredči 4 poj ulične marmelad
■licama
.......^--dči še z vodo.
napraviš seveda lahko tudi iz arelic. Zmehčaj jih na štedilniku, da je delo lažje, prilij takisto ;o vina in nekoliko vode, prevri potem, ko si pridejala sladkorja
Sirovi'ocvrti kolački. Srednjemehki
P' P'
dobremu
shaja
kako
testu. __
uporabljaš za' fin šartelj ali za krofe, vgneti Se 12 dkg pretlačenega kravjega sira. Ko vzide, ponovno pregneti na deski, razvaljar, izreži okrogle kolačke, ki jih položi na desko, pokrito s prtičem, ki si " ■ moko. Ko vzidejo kolački, lasti iu maslu, vsakega pol. s sladkorjem in jih serviraj ;adno omako
ga posipala jih ocvri na
sladkorj dolgo, d
„.Jo nasf-„.. 10 dkg moke. Pol
[menjak lepo speu
OLW IICIJ	^ilx.x....
jih Z drobtinami in sirom ter dol kapamo z raztopljenim presnim maslom, .. oblijemo še s pol skodelice dobre kisle smetane. Sedaj postavimo v pečico in pustimo v njej približno 20 minut, da se napravi povrhu rumena skorja. Kot uvodna in
jed izvrstno.	čre._..j ------------
Pikantni goveji zrezki. Nareži tanke polovico testa. Torto rezine od pljučne pečenke ali od rože; i " '
"Crešnjeva torta. Stepaj s šibico 14 dkg
... 2 jajci tako potem primešaj lonovih olupkov tega testa deni
tortni model, pokrij testo z oblati
aloži nanje v skdkorja nj brez koščic. Pokrij ,
prekuhanih
ito z drugo
TOČI
zvrni jc
äipaj s sladkorje
46
Posveto v a1n i c a
Nabiranje raznih rož in zelišč za zimo
Narava nam s svojim rastlinjem nndi vse polno zdravilnili zelišč; treba je samo, da si jih naberemo, jih pravilno posušimo in shranimo za zimske mesece, ko se razne telesne nevšečnosti češče pojavljajo, kakor v poletju. Naš Dom je sicer že 1. 1935 priobčil nekaj kratkih navodil za pripravljanje raznih domačih zdravilnih čajev. Ta navodila sedaj izpoplnjn-jemo s praktičnimi nasveti naše zveste naročnice.
Vsa zdravilna zelišča sušimo v senci in jih hranimo v vrečicah, na katere vve-' zemo ime dotičnih rož ali pri\ežemo k vrečici listek z napisom.
Pirnica ali pirika ali bored, latinsko Triticiim repens, t. j. plevel, podoben pšenici; na njivah ga je vse polno in mn kmet ni posebno prijazen. Pravzaprav je ta rastlina najučinkovitejša s svojimi koreninami v aprilu, a tudi sedaj je še uporabna z zelenjem vred. Posebno pa v oktobru, ko na novo izoranih njivah ponovno zraste. Ta rastlina ima v sebi mnogo sladkorja, zato je njen sok v pomoč slabokrvnim, mrzličnim in vodeničnim. Sok dobiš, če potolčeš korenine v pomladi ali v jeseni in iztisneš skozi krpo.
Brezovo listje uporabljamo za odpravo lahkega revmatizma in začetno vodenico. Proti revzmatizmn, protinu i. dr. jemljemo kopeli v vodi, ki se je v njej prekuhalo brezovo listje, še bolje sveže nego snho. Brezov čaj povzroča lahno potenje in preganja vodenico. Tudi polaganje brezovega listja na prehlajene ude je koristno.
Trpotec, široki je močnejši kot snhi-čar, uporabljamo ga s koreninami vred; celi in zdravi vse, kar je nagnitega. Kuhamo liste in korenine ali izžmemo iz listov sok. Sok uživamo z mlekom in medom po 5 žlice na dan. Lahko ga tudi skuhamo s kandisom in ga potem jemljemo proti hudemu kašlju in proti malokrvnosti. Čist trpotčev sok polagoma na rane. S čajem si umivamo glavo, da se lasišče okrepi in lasje ne izpadajo.
Preslica (Zinnkraut), — poljska je boljša kot gozdna. — je vodoodvajalen ča,f. Sedeče kopeli v zavarku preslice često ustavijo dolgotrajne krvavitve in premočno perilo.
Meta, vrtna, vodna ali konjska, vse vrste so zdravilne. Nabiramo jih koncem junija. Najboljša je vrtna meta. Caja mete ne kuhaj, mavreč nalij nanjo vočle in in pusti tako preko noči, in čaj je gotov. Za četrt litra čaja vzemi mete, kolikor jo s tremi prsti zagrabiš, ne manj in ne več. To velja za vse čaje. Metin čaj uspešno uporabljamo pri raznih slabostih v telesu, kadar niti določeno ne vemo, kaj nam je. čaj razganja vetrove, mehča sluz, vpliva vodoodvajalno in po daljši upora-
bi odpravi težko sapo. Meta je posebno koristna otrokom, ki gre premalo vode od njih, a se branijo čajev, pa jo zato uporabljamo vnanje. Šop mete v vrečici poparimo, ožmemo in položimo vrečico še gorko na otrokov trebušček ter ga dobro zavijemo. V dveh urah se čuti otrok olajšanega vseh težav.
Šl. Janževa roža raste ob obronkih gozdov. Nabiramo jo proti koncu junija. V steklenico s širokim vratom natlačimo polno cvetov št. janževk. Nanje nali jemo dobrega namiznega olja, zamašimo in postavimo na solnce za 14 dni. Potem olje iztisnemo iz rož in ga nalijemo v manjše steklenice, ki jih zamašene hranimo na hladnem. To olje je izvrstno hladilo za vse opekline; še bolje učinkuje, ako mu primešaš še nekoliko brinjevega in rož-marinovega olja. Rane se hitro celijo. Ob težkih boleznih s hudo vročino, daj bolniku dvakrat dnevno po eno žlico čistega šentjanževega olja brez drugih primesi namesto dragega mandljevega olja.
Lapuh, ki ima velike, na spodnji strani sive liste, raste največ ob vodi. Sveže lapuhove liste polagajo na vnete rane, da potegne vso vročino iz njih in hitro celi. Seveda pa je treba paziti, kje listo natrgamo, da so zares čisti in ne okuženi, ker sicer lahko povzroče zastrupljenje. Lapuhov čaj, zmešan s čajem planinskega mahu, odpravi trdovraten kašelj.
Listje vrtnic, žlahtnih, a tudi plezavk, suši v senci, uporabljaj ga proti vsakovrstni notranji vročini, ker odvaja vodo. Liste samo polij z vrelo vodo, pusti stati 10 minut, in čaj je uporaben. Jemlji tega čaja proti vročini vsake pol ure po eno žlico.
Podajam v naslednjem še par preizkušenih receptov za uporabo domačih zdravilnih zelišč ter nekaj drugih koristnih navodil.
Spomladno čiščenje krvi. Narežite od-ganjkov vseh vrst trnov: belega trna, ki bo še cvetel, črni trn, ki je že odcvetel prvi, ostrožnic, malin, češmina, šipka; dalje odganjkov smreke, bukve, lesnike, črešnje, hrasta, mecesna, topola, jasenice, potem odganjkov ribeza, kosmulje in sadnih dreves. Te zmesi" kuhaj 1 veliko pest na 1 litru vode pol ure, odcedi in poljubno osladi. Odrasli pijejo 1—2 litra na dan pomalem, otroci manj. Pije se ta čaj Id dni. Je izborno čistilo za kri po zimskih prehladih. Tak čaj je životu tako koristen, kakor zemlji plug, ki jo preorje.
Zdravilne kopeli za zdrave in bolehne, posebno za slabotne otroke. Naberite od-ganjke smrečja, borovine, dodenite ovsene slame, ki se dobi pri kmetih, kuhajte pol ure in dodajte navadni kopalni vodi to zavrelico; dobite izvrstno krepilno kopel za vse bolehne, velike in male. Odrasli se kopljejo pol ure, otroci četrt ure, vselej pa oplaknite bolnika s postano
47
hladu
cđn
D Tođo, ker toplu vi iz ziYOta, hladna pa k lie ne oplaknenio s lil bolj podvržen preh lol leta naprej, ki :
lakte
S
lo, kei
pa
kom od po.--------
in nemirni, dajajte J4 dni še T^sako nr nega pirničnega čaj no krepil. Pri v ' ' treba vzeti sa tremi prsti ne manj. (Ž1
To ^friskS!"nak. prtje, in neštet: pristudijo.)
Zaprtje je ti nim; posebno poglavico, glavobol, tiščanje p tost, nezdravo bi
lezni na očeh, i.,..-------
matizem. Odpraviti ga_m potom, kei ■ dražil
iztaplja slabe repi. Ako bol-adno vodo, je ladu. Dorenč-50 vedno bledi takih kopeli
žličko	oslaje-
rok se	bo vid-
ravilns	im čaju
koliko	r s e s
	več.
V. "lit r povzi	ra vode
	-oči sil-
, še ve	ile za-
,k brezštevilnim bole
ah, p<
LlCJtU'Jv^	-----,
'0, mozoljasto ko kožne bolezn
11 f^a	----""
imetni pripomočki vpll-čreva,. zaprtje je še hnj-
še'potem. Navajam iako dober p škodljiv pripomoček. Posebno zoper kronično zaprtje svetujem za 1-2 meseca figovo zdravljenje. Yzemi zvečer 8-10 opranih suhih fig, deni v kozarec m vlij nanje mrzle vode, da jih pokrije, le fige pojej zjutraj na tešč in izpij tu| vodo. Ako bi smokve prehudo učinkovale opusti za par dni uživanje fig. Za otroke fi; ge razrezi. Kdor je zaprtjn podvržen, naj se ogiblje čokolade in kakava.
Dilialne vaje za pljučno bolne. Dihalne vaje trikrat na dam: zjutraj, opoldne m zvečer pred jedfo 10-20 krat globoko skozi no.s vdihaj in zopet izdihaj če mo-mogoče čim bolj v čistem zraku ali ce so v bližini smreke. To priprosto sredstvo čisti krepko pljuča in jih celi. Neki gospod si je samo sistematičnimi dihalnimi vajami ozdravil sušico.	, ^ .
Izborno sredstvo zoper razne izpane m bledico. 5 pesti svežega, dobro opranega širokolistnatega trpotca s korenino vred, 2 pesti pirike (Tiiticum repeus). V aprilu so najbolje korenine, a tudi sedaj so se dobre; vzemi poleg korenin tiidi zelenje ter dalje še pest stolčenih bnnjevih jagod. Ako ni več pirike, zadošča tudi samo pet posti trpotca, namesto brinjevih jagod pa dve pesti bnnjevega zelenja. Na-lij toliko vode, da pokriva zmes; kuhaj eno uro potem odcedi. Na 1 liter soka prideni K kg sladkorja, prevri in nalij v čiste steklenice, ki jih prej oplakni z žlico alkohola, da se sok ne pokvari. Steklenice hrani na hladnem. Odrasli uživajo na tešče kozarček trpotčevega soka, ene; pa preden ležejo spat. Otroci starosti
primerilo. To priprosto sredstvo je polet dober nadomestek
lem
„Velenje". Na vprašanje ne moremo točno odgovoriti, ker ne navajate nobenih okoliščin, ki so važne za odgovor. Po zakonu (§ 166) ima tudi nezakonski otrok pravico, zahtevati od svojih roditeljev ..njihovi imovini primerno oskr. bo, vzgojo in preskrbo". K oskrbi je zavezan predvsem oče; ako on ne zmore, pa mati in po njej materini starši. — Do-katere otrokove starosti je oče dolžan otroka vzdrževati, je torej odvisno od očetove imovine in od otrokovih potreb. Ce so stroški priprave za poklic, za katerega se otrok pripravlja, primerni očetovi imovini in stanu in če je poklic primeren otrokovim sposobnostim, je pač oče dolžan prispevati k otrokovi preskrbi, dokler se ne izuči za dotični poklic in dokler ne dobi primerne zaposlitve. O tem odloča do otrokove polnoletnosti varuško sodišče, po otrokovi polnoletnosti pa pravdno sodišče po konkretnih okoliščinah. Točnih zakonitih določil ni.
Zveze gospodinj V), gospodinjsko-gospodarska razstava na spomladanskem velesejma v paviljonu „K,, pod naslovom „Sodobna gospodinja", bo prikazana v obliki gospodinjske revije s poljubno razlago gospoda šef-režiscrja prof. O Šesta, ki še vedno z zanimanjem sledi kretanju v našem javnem in zasebnem življenju. Revija bo podala poleg pravilnega in nepravilnega oblačenja tudi praviliio kretanje gospodinj, služkinj, žena v poklicih, mladih deklet ob raznih prilikah. Prikazano bo rodbinsko življenje v domačem krogu ali ob slavnostnih prilikah. Razstava sodobne gospodinje bo posegla v globino našega duševnega življenja in se tudi ne bo plašila ožigosati naše najbolj kričeče hibe.
ribje olje, ki v top-iu žari in kvari želodec. Sok naj piieio vsi, ki so bledi, suhi, nimajo teka in se vkljub dobri hrani ne rede; dalje na nliučih bolni in oni, ki imajo izpahe po žiTOtii.	Stanka Kragelj.
O vzrokih draginje, o davkih in trošarinah na najnujnejše življenske potrebščine je razpravljala agilna Zveza gospodinj dne 19./V. na svojem danskem sestanku ter po soglasnem sklepu oddala predsedniku mestne občine obširno, z dokazi dobro podprto spomenico. O njem vsebini Izpregovorimo v prihodnji številki.
Potnjoče žene dobe poceni prenočišče
v središču Ljubljane. Podrobneje poizvedo v posredovalnici „Zveze gospodinjskih pomočnic", Šelenburgova ul. 7/1. Pripori^ čamo gospodinjam posredovalnico služb istotam.
48