USPEHI NAŠIH ROJAKOV V ŠVICI
Košček domovine na tujem
Sodelovanje občine Ljubljana Centers slovenskimi društvi v Švici je bilo nadvse plodno tudi v preteklem letu. V Švici, na tem majhnem otoku Evrope, začasno živi in dela le okrog dva tisoč Slovencev. To je v primerjavi z velikim številom naših Ijudi v sosednji Nemčiji skoraj neznatna številka. Vendar /e navi-dezno. V resnici je to skupina Ifudi, ki nadvse budno spremlja dejavnosti v naših društvih.
Čeprav se društvenih prire-ditev vedno številneje udele-žujejo, je rednih članov le ma-lo. Vendar število. iz leta,v leto raste, vsekakor pa je rast moč-no odvisna od zdravega duha v društvih. Zato ni le po nak-ljučju število članov naraslo prav v zadnjih letih, v katerih je bilo sodelovanje z občinski-mi organi v domovini inten-zivno. Nasvet in pa prisotnost na pravem mestu in v pravem trenutku sta dve pomembni točki, ki sta marsikdaj poma-gali iz težav. Zatakne pa se lahko vedno, kajti ljudje, ki društva vodijo, nimajo izku-šenj. Prostovoljno so se odlo-čili, da stopijo v upravi odbor pripravljeni so žrtvovati svoj večerni prosti čas, kajti zapo-. sleni so ves dan, često so preobremenjeni, kajti progra-mi društev so vedno bogatejši in zahtevnejši.
Društva namreč niso več mlada. Korenine Triglava in Planike so že stare in segajo v prve čase intenzivnega prise-ljevanja Slovencev v Svico. Prav v letu 1981 so Slovenci v Švici praznovali desetletnico njihovega najstarejšega druš-tva, to je SPD Triglav. Sloves-nost je bila združena s tradi-cionalnim planinskim ple-som, ki je bil meseca maja v Ziirichu.
In prav ta prireditev ie po-
kazala, da vloženi napori niso bili zaman. Društva tesno so-delujejo med seboj, saj so na tej prireditvi nastopali tudi člani, Soče s svojim oktetom in pa člani Planike, tega dne pa je bil verjetno postavljen temeljni kamen bodočemu razvoju. Kajti Triglav je pri-kiical v življenje igralsko sku-pino, ki je tokrat prvič nasto-pila z Ogrinčevo žaloigro »Kje je meja« in s tem postavila zgled, ki je zvabil ria dan že nekaj novih talentov. Ne le pri Triglavu, temveč tudi pri dru-gih društvih. Začenja se ob-dobje intenzivnejšega kultur-nega udejstvovanja.
Vendar s tem ni rečeno, da bodo naša društva zanemarila svoje športne prireditve. To sploh ne bi bilo mogoče, saj se je nekaj vej športa že tako ra-zmahnilo, da si brez njih druš-tvenega delovanja sploh ni mogoče predstavljati. Planika je v tem letu z žensko ekipo dosegla drugo mesto v ligi JMKK, katere pobudnik je bi-la pred nekaj leti. In JMKK se je tako razvila, da združuje se-daj že nad tisoč ljudi iz vse Švice. Vendar se ne ukvarjajo le s keglianjem, Planika ima tudi nogometaše, vsi pa imajo seveda nadobudne smučarje. Najprej so organizirali druš-tvena tekmovanja, veleslalo-me, pred nekaj leti je iz dru-
štev zrasel JU-SKI, jugoslo-vanski smučarski pokal v tuji-ni, ki povezuje tudi društva v Avstriji in Zvezni republiki Nemčiji.
Tradicionalni Planikin vele-slalom »Prijateljstvo« v Eb-nat-Kappelu je postal pojem, kjer je s tekmovanjem ON-ONA poskrbljeno tudi za smeh. Ob tem pa seveda ne gre prezreti Unteriberga, kjer je lani že desetič potekal Tri-glavov slovenski veleslalom.
Unteriberg pa ni poln naših ljudi le tega dne, postal je sre-dišče tudi drugih prifeditev. Poleg vsakoletnega smučar-skega tekmovanja jugoslo-vanske mladine v Švici pote-ka vsako leto tudi srečanje otrok z imenom »Slovenski otroci vabijo«. Organizira ga SPD Triglav, sodelujejo pa vsa društva, učenci sloven-skih oddelkov jugoslovan-skih dopolnilnih šol pa tudi predšolski otroci. Program je bil v preteklem letu še pe-strejši in obširnejši kot doslej, zanje materinega jezika je po-polnejše, lepo izobraževanje v domači besedi je tudi na tu-jem rojenim otrokom v vedno večje veselje.               <
Dvorane v Unteribergu, Zii-richu in Winterthuru so ve-dno polne, na stotine naših Ijudi se udeležuje kulturnih in športnih prireditev, ki jih pri-pravljajo naša druš^va. Ven-dar se delo društev ob tem ne ustavlja; pripravljajo tudi pi-knike, pa izlete in pohode v gore na tujem in v domovini. Kdor se je lani udeležil poho-da na Triglav, ga prav gotovo ne bo pozabil, tudi občinski možje ne, s katerimi so mnogi
naši ljudje v Švici postali že dobri prijatelji.
Društva tudi naših prazni-kov ne pozabljajo. Vsako leto pripravijo poseben program ne le za Prešernovo proslavo, temveč tudi za jian žena, ko obdarijo članice, dan mlado-sti praznujejo skUpaj z otroki in mladino, preden pa jih de-cembra obišče dedek Mraz, je vsako leto na programu skup-na velika prireditev v počasti-tev dneva republike.
Ne le iz lastnih sredstev, temveč tudi s pomočjo iz do-movine društva pripravijo programe, ki so po svoji vse-bini in kakovosti na visoki ravni: V preteklem letu je ob-čina Ljubljana Center posre-dovala za to prireditev gosto-vanje slovenskih umetnikov Ladka Korošca, Sonje Hoče-varjeve, Rajka Koritnika in Milana Stanteta in nabito pol-na dvorana je ponovno bučala od navdušenega ploskanja. Seveda pa ne gre odreči priz-nanja tudi oktetu Soča, kvar-tetu Kranjci, napovedovalki Planike dr. Barbari Turk-Smrekar ter kantavtorju Mla-
denu Rodelli, ki je tokrat na-stopil skupaj s švojo hčerkico Dagmar. Tudi oni so poželi velik aplavz, prav tako kot igralska skupina SPD Tri-glav, ki je prav posebej za to prireditev pripravila nekaj odlomkov iz kabareta Miloša Mikelna »Zaradi inventure odprto«.
Tako smo zopet obrnili list več v koledarju let in z vese-ljem ugotovili, da je bilo delo sicer naporno, vendar nadvse plodno, kot sta bili vsestran-sko pomembni tudi sodelova-nje in pomoč občine Ljublja-na Center, katero z društvi v Švici veže že do.lgoleten dogo-vor. Vendar bi ta dogovor ostal le list papirja, če ne bi za njim stali ljudje, ki so vsak zase in vsi skupaj stalno pri-pravljeni pomagati, celo v svojem prostem času in ne glede na napore, ljudje, ki imajo posluh za probleme in potrebe in ki skrbe za to,.da so vrata občine Ljubljana Center za vsakogar odprta.
<title>Breda Stepič Cechich</title>