Le*o viii,, Mev. 15. Celfe9 lorek 9. februarja 1926. Poštnina piačana y gotovini. Naročni> a Za Jugoslavia : mesečno 7 Din, letno 84 Din. Za inozemstvo: letno 240 Din. iPosamezna številka I bin. v äorelk, Letrtefc *w «ofeoto. Redakcija in upravai Strossmayerjeva ulica 1, pritl. Tel.65.—Rač.p.-č.zavoda 10,666. Gglasl po stalnem oeniku. Mir ined narodi. V svojih velezanimivih in globoko zamišljenih razmotrivanjih opozarja angleški publicist Snowden na veliko nevarnost bodočega ogromnega spo- pada med doslej gospodujočimi belimi in podvrženimi jim barvastimi plemeni, ali kakor se glasi običajna govorica: med zapadom in vzhodom. Ali pa, kakor si krivo domnevajo gospodujoča plemena: med civilizacijo in barbar- stvom. V resnici pa bo ta boj med pohlepnim imperijalizmom in plemeni, ici se krepijo, se začenjajo zavedati svoje plemenske vrednosti in moči in se hočejo rešiti iz vsiljenega jim go- spodarskega in duševnega robstva. Snowden je uverjen, da mora priti prej ali slej do tega strašnega spo- pada, ki mu bodo nedogledni obseg in posledice, če ne pride med belirai do pravega spoznanja. Eno samo pot vidi, po kateri se bo možno izogniti tej katastrofi. Bela plemena se morajo od- reči domneve, da so poklicana za go- spodstvo nad svetom. Proti tej do- mnevi se ne borijo samo ljudstva, ki so pod političnim gospodstvom, mar- več tudi tista, ki jim je naloženo gö- spodarsko nadvladje. Stara idejai da ima narod z višjo civilizacijo in na- prednejšim gospodarskim razvojem pravico, da gospoduje svetu, ta ideja — trdi Snowden — mora pasti. In Snowden meni, da že pada. Jasen pri- mer za tak razvoj mu je v ustanovi Društva narodov, kajti sprejemajo se vanj ljudstva v popolni enakopravnosti, brez ozira na barvo in pleme. Uve- ljavlja se slovita Wilsonova ideja o pravici narodov do samoodločbe. To načelo je postalo magna charta za vse podvržene narode. Vzbuja se zavest o individualni pravici in pravici skupin ljudi. Če bi beia plemena hotela trdo- vratno vzdrževati svoje politično in gospodarsko gospodstvo, potem mora priti — prerokuje Snowden — do gro- zovitega spopada med dverna svetov- nima organizacijama: med organiza- cijo »belih« in »barvastih«, med za- padom Evrope in vzhodom. Tudi sedanji razburljivi dogodki v Kitaju govorijo svoj svarilni govor in potrjujejo Snow- denovo prorokbo. V Kitaju vihrajo boji med evropofili in nacijonalisti. In če bo zmaga na strani teh poslednjih? Potem bo Kitaj takorekoč zastavonoša v veliki fronti »barvastih« proti »belemu« za- padu. Vsekako kažejo sedanja trenja v Kitaju, da so se milijoni kitajskega plemena jeli vzbujati iz tisočletne otrplosti in obnemoglosti, da se hočejo vzdramiti k novemu življenju ter se otresti belega varuštva. In ona druga država na skrajnem vzhodu — Japonska? Že se je razvila v vojno silo prvega reda, že je postala zmagovita vrstnica zapada na vseh poljih gospodarskega, kulturnega in tehničnega snovanja. Japonska si je pridobila mesto velesile, ki že soodlo- čilno posega v vsa svetovna vprašanja. Ali se pa more odklanjati misel na možnost, da se inteligentni in okretni japonski narod postavi na Celo »bar- vaste« svetovne organizacije, o kateri govori Snowden za slučaj katastrofal- nega spopada med zapadom in skraj- nim vzhodom? Kdo bi mogel torej oČi- tati angleškemu publicistu, da se vda- ja prazHim sanjarijam ter da vidi le strahove? Ne ! Možnost take katastofe je nesporna. Dokaz za to je dejstvo, da razni evropski prosvitljeni državniki in politiki ze dolgo opozarjajo nanjo. No, Snowden ne obupuje. Ni, da bi moralo priti do take katastrofe. Treba je Ie, da se bela plemena odrečejo svojemu pohlepu po sospodstvu, da pridejo do spoznanja, da doslej pod- vržena plemena niso manj vredna, zato, ker je njihova koža druge barve, ker si niso usvojila takozvane evropske civilizacije. Ta plemena so se sedaj vzdramila iz otrplosti, iz orijentalskega fatalizma in se hočejo tudi razvijati in napredovati po svoje kot gospodarji na svoji zemlji. Da se srečno reši to veliko plemensko vprašanje, svetuje Snowden zapadnim narodom: spoznajte, da so vsi ljudje rojeni kot enaki, da nikdo še ni bi! tako popoln, da bi smel gospodovati nad drugim, če ni ta sam privolil v to, in da noben narod nima pravice odrekati drugemu enakoprav- nosti ! Snowden ima pred očmi nevarnost kalastrofalnega spopada med belimi in barvastimi plemeni. Toda svarilo, ki ga naslavlja na bela plemena, naj bi ta upoštevala tudi za uredbo svojega živ- ljenja med seboj, ako hočejo, da pride dotrajnega miru tudi med njimi samimi. Tudi za življenje med njimi samimi velja Snowdenov nauk, da kaka višja civilizacija ne daje nobenemu narodu pravice do gospodstva nad drugim na- rodom, ker je morda nekoliko zaostal — ne po svoji krivdi, marveč le vsled razmer, v katerih je živel v svoji zgo- dovini! To pa §e posebno, Če ima ta narod sposobnost in voljo, da nado- mesti, kar je zamudil. Srečnejšim na- rodom je celo v dolžnost, da podpirajo stremljenja takega naroda, da ga dvi- gajo na svojo višino in si s tern pri- dobivajo njegovo hvaležnost in prija- teljstvo, ki bo podlaga in jamstvo za mir in prijateljstvo med narodi sploh. Miru in sporazumnega sodelovanja želi Snowden med zapadom in vzhodom. Pa tudi med belimi plemeni samimi je tako razmerje visok in plemenit cilj, po katerem mora stremeti, kdor je blage volje in res človek s kulturo uma in crca! Ed. Polüäka p Pred sestankom male antante. Zvedelo se je, da je Francija v spričo sestanka Male antante intervenirala pri vladah Male antante, da zavzemajo jasno staliSče napram madjarski falzi- fikatorski aferi. Za zadevo pa je zve- dela Anglija, ki je naprosila svojega zastopnika, naj sporoči Mali antanti, naj se z zadevo na tern sestanku ne peča. Dnevni red sestanka doslej "še ni bil objavljen. p Tudi društvo narodov štedi. '»Morning Post« poroča, da namerava »Društvo narodov« prenesti svoj sedež v kako francosko mesto, ker je Švica predraga. Mogoče se bo prihodnja razorožitvena konferenca vršila že v Aix-les-Bainsu ali v Bruslju. p Nemčlja In Zveza narodov. Na povabilo državne vlade so se v soboto dopoldne pod predsedstvom državnega kancelarja sestali ministrski predsedniki nemSkih držav s člani državnega ka- binela v Berlinu k razgovoru o zunanje- političnem položaju. Po ekspozeju držav- nega zunanjega ministra in po načelnih izvajanjih državnega kancelarja so po- drobno razpravljali o vpraSanjih, ki so v zvezi z vstopom Nemčije v Zvezo narodov. Pri tern so zastopniki neka- terih držav izrazili svaje pomisleke. Končno se je ugotovilo soglasno sta- lišče, da bodo posamezne države storile vse, kar bi ojačilo položaj Nemčije v Zvezi narodov, ako bo državna vlada sklenila pristop Nemčije v Zvezo na- rodov. — Pariški »L' Oeuvvre« se bavi v zvezi z bližnjim vstopom Nemčije v Zvezo narodov z vprašanjem priklju- čitve Avstrije k Nemčiji ter nastopa proti zadevni kampanji. List izjavlja, da more vstop Nemči je v Zvezo naro- dov odvzeti temu vprašanju ostrost tudi v slučaju, ako bi se to vprašanje načelo, kar se pa ne bo zgodilo, ker se mora Nemčija s svojim vstopom v Zvezo narodov odreči neodvisni akciji v tej smeri ter sprejeti le rešitev v okviru Zveze narodov. p Ogrski ministrski predsednik odgovoren za falzifikacije. Grof Emerik Karolyi dokazuje v »Pester Lloydu«, politično odgovornost ministrskegapred- sednika grofa Bethlena v falzifikatorski aferi, in to je opozicijskim listom povod, da pišejo o predstoječi krizi kabineta. Temu nasproti se uradno ugotovlja, da se niso pojavili nikakršni momenti, iz katerih bi se moglo sklepati na omajanost zaupanja v kateregakoli ustavnega fak- torja. Vse zadevne vesti so popolnoma brez vsake podlage. Ministrski pred- sednik grof Bethlen si je pridržal pra- vico odgovoriti članku na časopisne napade grofa Karolyija. p Komunisti na Grškem. Poli- cija je izsledila široko zasnovano ko- munistično propagando s središčem v Atenah. Aretirani so trije voditelji grških komunistov pri katerih je preiskava ugotovila, da so sami tiskali revoluci- jonarne letake in dnevnik. Preiskava je izsledila tudi tiskarno in mnogo kompromitujočega materijala. Kakor se doznava, so grškt komunisti bill v zvezi s 111. internacijonalo in priprav- Ijali državni prevrat. Nekateri so bili določeni, da izvrše atentate na vladnega predsednika Pangalosa in na one oseb- nosti, ki podpirajo sedanji režim. Celjska kronika. c REDNI SESTANKI ČLAN0V] SDS V GELJU se vrše vsako sredo v klubovi sobi Celjskega doiua. Začetek razgovorov in razprav ,fe ob osmih zvečer. c OrganlzacijaSDSCelje okollca. V četrtek dne 11. t. m. se bo vršila pri Neradu v Gaberju seja odbora or- ganizacije SDS za Celie-okolico. Vseh odbornikov in na zadnjem občnem zboru Vas. VereSčagin. — E. Š.: Meščanka. (Slika iz ruskega življenja.) (Konec.) Njegov §ef Martjanov mu je pisal pred poroko: »Zakaj poročite siro- mašno deklico, ko dobite lahko v mestu nevesto z doto? Toda moj rajni mož ni poslušal šefa, zato mu je šef odpovedal službo in nastavil drugega oskrbnika. Eno leto je še ostal v tovarni, potem sva se pa preselila v Vologdo, tu sem bila že v blagoslovljenem stanju. Martjanov mu je ostal pet tisoč rubljev dolžan, kajti moj mož je bil zelo varčen in je pužčaf plačo v to- varni, petnajst let je bil v njej za- poslen. Vendar ni dobil svojega de- narja popolnoma izplačanega. Martja- nove kupčije so se poslabšale in ni imel denarja. Nekaj časa sva živela v Vologdi brez službe, potem pa je prevzel mož mesto knjigovodje pri N. I. Skoljabinu. Ko je slednji umrl, je skušala njegova 2ena plačo zmanjšati, niti dvajset rub- ljev mesečno mu ni hotela dati. Moj mož je postajal vedno žalost- nejši, kajti rodbina se je množila. — Zbolel je. Nekaj se mu je izcimilo v prsih in ni mogel uživati hrane. Od avgusta do januarja je bolehal, potem je umrl — poklicala sem zdravnika, a mu niso mogli pomagati. Jokala sem in jadikovala, plačala zdravnikom veliko denarja, a dobivala odgovor: »Preje bi morali poklicati zdravnika, sedaj je prepozno.« V prvi sili so mi pornagali dobri ljudje. Otroci so mo- rali v šolo, potrebovali so knjig in obleke. Stanovala sem v ulici Arhan- gelskaja, v samotišču svečenika Levit- skega. Osem let sem pekla kruh za delavce bližnje usnjarne, potem sem delala čipke, s tern preživljala svoje otroke in jih očuvala beračenja. Bera- čila nisem nikoli, poiskala sem le dobrosrčne ljudi. Najstarejši je bil zelo zmožen de- ček, dobil je pohvale in knjige za pridnost. S peČenjem kruha se ni dalo kaj prida zaslužiti in družina je bila pre- cej velika. Dobrotnike tudi nisem smela prepogosto obiskati. Vzela sem tedaj sina iz sole — učitelji so mi odsve- tovali, toda odkod naj jemljem denar? — in ga dala v uk k nekemu trgovcu. Tukaj je zaCel kmalu dobivati plačo in šlo je boljše. Prvi pomočnik pa ga je pokvaril! Kmalu je sprevidel, da bo imel v mojem sinu močnega tekmeca in za- Cel je lokavo. Večkrat se je moral voziti v Mo- skvo blago nakupovat. Ko se je vrnil, je dejal: »Neumni mladiči — neumni ste vsi — kaj imate tu ? Nič. V Mo- skvi — tarn zaslužite denarja in po- stanete kmalu imenitni gospodje.« Na mojega sina so te besede učinkovale, začel je sanjariti o Moskvi, dokler ni končno dejal, da se pelje v Moskvo. V Moskvi je imel malo sreče in tako sem mu pisala: »Vmi se, pre- skrbela ti bom drugo mesto.« Prišel je nazaj in dobila sem mu službo v banki. Pisal je namreč zelo lepo in vsa pisma je pisal moj ljubi Vasilij. Potem se je pa prehladil in umrl na legarju. Vrhutega je še pil in živel zelo razuzdano, vsega tega se je na- učil v Moskvi. Drugi sin se je učil slabo, dala sem ga tudi k trgovcu učit; štirinajst let je živel in tudi umrl. Tega je po- brala jetika! Tri hčere sem imela: ena je umrla s sedmimi, druga s štiriindvajsetimi leti, tretja pa se je poročlla z nekim prodajalcem igrač. Bil je doma iz Troickega ter je prihajal ob sejmu sem z igračami. Imeli smo znanega gospoda GluSickega in ta je rekel onemu možu; »Oženite se še enkrat« — bil je nam- reč vdovec — moj zet je odgovoril: »Dobro, poiSčite mi nevesto.« Giušickij je odšel domov in se posvetoval s svojo ženo, ki je namig- nila na mojo hčer. Glušickij je postal snubec, v februarju sta se zaročila, čez deset mesecev pa poročila. Ženin je poslal moji hčerki darove in zme- njal z njo vsak teden eno pismo. So- sedje pa so ponavljali: Ta ne poroči nikdar vaše hčerke in rekla sem svo- jemu otroku — bilo je poleti: Otrok, pusti pisanje pisem, ljudje pravijo, da te ne bo vzel. Hči pa ie odgovorila: Naj le čenčajo, mamica, do sedaj ni zagrešil še nič nečastnega, saj mi po- šilja darove in nas ne obišče; ko bo uredil svoje posle, že pride. Pustila sem hčer pri njeni volji. Novembra je prišel in poročila sta se. Zakasnil se je bil radi nakupa hiSe, ki je spadala njemu in dvema njegovima bratoma. Razun tega je imel opravka na sejmih. Spoznal je, da bi trgovina v Har- kovu dobro uspevala in sklenil, da se po poroki tja preseli. V Harkovu sta- nujeta že sedemindvajset let. Štiri otroke — moje vnuke — sta imela, a so vsi pomrli. Druga^: jima gre dobro, nista sicer bogata, a dobro »z- hajata. Harkov ni večje od našega mesta, vendar je trgovsko mesto in ima štiri letne sejme: o Novem letu, Binkoštih, v avgustu in oktobru. Na te sejme Stran 2 »NOVA DOBAi Mcv 15 izbranih zaupnikov dolžnost je, da se seje udeleže. c Komponist Slavko Osterc v Pragi. Skladatelj Slavko Osterc, stro- kovni učitelj na tukajšnji meščanski Soli, je te dni delal skugnjo na kon- servatoriju v Pragi, ter je napravii izpit iz inštrumentacije in kontrapunkta z od- ličnim uspehom. Moral je predložiti iz- praševalni komisiji v pregled tudi svoje skladbe, ki jih je enoglasno odobrila. Predložene kompozicije so se izvajale svoj čas v Celju na Osterčevem večeru. V kratkem se bo vršil v Pragi koncert s sporedom modernih slovenskih glas- benikov. Na programu bodo: Škerjanc, Kogoj, Ravnik, Lajovic, Risto Savin ter Rajko Osterc. Vsak skladatelj bo za- stopan z eno točko, Osterc pa s 2e- stimi. c Sprejem Jnvalidov v službo. Ministrstvo za socijalno politiko je po- slalo na podlagi čl. 30 zakona o in- validih vsem državnim in samouprav- nim organom dopis, s katerim jih ob- vešča, da imajo pravico do službe v teh uradih v prvi vrsti invalidi in rod- binski člani padlih, umrlih ter nesp'o- sobnih, kakor tudi osebe, ki jih inva- lidski zakon ščiti. ManjSa fizična sposobnost invalidov samih ne sme biti razlog za odpustitev iz službe. c Jugoslovensko - češkoslovaška Uga priredi v pondeljek, dne 8. febru- arja ob 20. uri pod okriljem Ljudske univerze v fizikalni dvorani meščanske šole skioptično predavanje o slavnem husitskem vodji Jamu Žižki. Predaval bo g. prof. Orožen. Vsi prijatelji čeho- slovaškega naroda in njegove slavne preteklosti se prosijo, da se predavanja udeleže. c Razglas o prostih stanovanjih Nastopna stanovanja se bodo v smislu zakona o stanovanjih dodelila: prvič objavljena stanovanja: Krekov trg 8, Hranilnicamestne občine celjske, 3 sobe, 1 kuhinja v III. nadstr.; Prožin 3, Kraj- šek Anton, 1 soba brez štedilnika ; Sp. Hudinja 23, Kren Štefan, 1 soba, 1 kuhinja, I. nadstr.; Sv. Peter S. d. 82, Korun Franc, 2 sobi, 1 kuhinja, pritl.; Ljubečno 61, Juteršek Neža, 1 soba s štedilnikom; Sv. Janez, obč. Sv. Lovrenc 62, liorjak Fran, I soba, 1 kuhinja; Zavodna 68, Kraus Eliza, 2 sobi; Za- vodna 91, Tominc Amalija, 2 sobi in 1 kuhinja; Zavodna 80, Košič Blaž, 1 soba, 1 kuhinja, pritl.; 1 soba s šte- dilnikom, podstr.; Gaberje 146, Žemlja Andrej in Terezija, 1 soba s štedilni- kom, podstr.; Prožin 31, Buser Anton, 1 soba, 1 kuhinja. — Stranke, ki spadajo po stanovanjskem zakonumedzaščitene osebe, se pozivajo, naj v roku 5 dni, to je 11. febr. 1926 ob 12. uri opoldne na- znanijo v pisarni stanovanjskega so- dišča, da se potegujejo za eno izmed gorioznačenih stanovanj. Kdor se ne zglasi se smatra, da sploh ne reflek- tira in ne prosi za ta stanovanja. To imajo tudi storiti tisti prošnjiki, ki so v svojih prošnjah navedli, da se po- tegujejo za »katerosibodi stanovanje«, ali ki so prijavili kako drugo stano- vanie, ki pa jim ni bilo dodeljeno, ker bi sicer pri dodeljevanju gorioznačenih stanovanj ne prišli v poštev kot re- prihajajo Ijudje iz Moskve in celo iz Nižnjega Novgoroda. Enkrat sem ju obiskala, a se ni- sem razumela s taščo, Moskovka je in jezična. Pol leta sem živela tarn — ven- dar za dva medveda v enem brlogu ni prostora — vrnila sem se in vlo- žila prošnjo, naj me sprejmejo v siro- tišnico. Poldrugo leto so zavlačevali. Pri nas jih malo umrje v sirotišnici — in ravno tedaj ni nikdo umrl, zasedena so bila vsa mesta. Sedaj živim v sirotišnici in za- služim z izdelovanjem čipk dve ko- pejki dnevno. Hči mi pošlje o Božiču in Veliki noči čaja — s svojim za- služkom — vatel čipk prodajam za ätiri kopejke — bi ne mogla kupiti čaja .... Bat'a ¦ čevljl so elegantni in irpežni, dobijo se samo pri twrdki A. Drofeniky GL;nl flektanti. Zaščitene stranke, ki svojih prošenj za nakazilo stanovanja dosedaj vobče niso vložile odnosno starih pro- Senj niso obnovile ali spopolnile po predpisih novega zakona o stanovanjih, se pozivajo, da to storijo do navede- nega dne, ker bi se jih sicer pri do- delitv, teh stanovanj ne moglo vpo- števati. Stanovanjsko sodišče I. stopnje v Celju, dne 4. februarja 1926. c MrliČi meseca januarja Vmestu: Vojko Juvanc, sin kapetana, 6 let; Ma- tija Inkert, mestni revež, 69 let; Eliza Kristan, postrežnica, 64 let; Franc Ko- rošec, poduradnik cinkarne, 70 let; Ana Kolenc, zasebnica, 82 let; Jakob Pajk, elektrotehnik, 44 let; Antonija Jesih, mestna reva, 78 let; Neža KoroSec, žena cerkovnika, 41 let; vjavni bolnici:Fe- liks Skale, natakar iz Celja-okolice, 40 let; Ivan Koželj, ključavničar iz Celja, 60 let; Jože Kraker, krošniar iz Ko- privnice, 71 let; Milica Buzina, zaseb- nica iz Orebiča, 22 let; Janes Jurše, občinski revež iz Vrhpolja, 50 let; Franc Veligovšek, vpokojeni rudar iz Griž, 48 let; Franc Kramer, trgovec iz Celja, 43 let; Iv. Germadnik, sin dninarice iz Kosec, 9 let; Franc Tkalec, kočar iz Huma, 41 let; Leopold Dankovec, dni- nar iz Grajske vasi, 22 let. Neža Satler, natakarica iž Konjic, 38 let; Ivan Hom- šek, zasebnik iz Petrovč, 56 let; Martin Oblak, otrok rudarja iz Marija Gradca, 2 leti; v invalidskem domu: Ferdo Borovnik, 31 let, in Miha Ažman, 47 let. c Dramatično društvo ne daje kostumov. Dramatično druStvo opo- zarja cenjeno občinstvo, da pod nobe- nim pogojem ne izdaja obleke iz svoje garderobe za različne prireditve. Toliko na znanje vsem, da ne bo brezuspeš- nih prošenj! c MedklubskI odbor LNP v Ce- lju. V nedeljo, dne 31. januarja t. I. se je vršil v hotelu Evropi letoSnji občni zbor Medklubskega odbora LNP v Celju, kateremu je prisostvoval de- legat iz Ljubljane g. ing. Albert Stru- na. V smislu § 4 pravilnika ža MO je bil ob tej priliki izvoljen novi odbor v sledeči sestavi: Predsednik: gospod Janko Wagner; tajnik: g. Lojze Kruš- nik; blagajnik: g. Franjo Stoklas; od- borniki: gg. kapet. J. Potočnik, ^. Krell in V. Papov. c Otroška mašVerada. Na letoš- nji pustni torek popoldne (od 15. do 17. ure) prired! Olepševalno društvo v veliki dvorani Celjskega doma prvi mladinski korzo. Pripravljalni odbor vabi vse roditelie, da dovolijo svojim otrokom par uric nedolžnega veselja. Pod spretnim vodstvom bančnega urad- nika gosp. Adolfa Pfeiferja bo zarajala na§a deca kolo, finale četvorke ter še marsikaj drugega ob zvokih orkestra, ki bo sviral najlepše mladinske koma- de. Otroke se želi primerno kostimi- rane in če le mogoče tudi maskirane. Oboje pa je mogoče napraviti z zelo malimi stroški, ker v te svrhe prav dobro služi barvan krep-papir. Pom- niti pa je, da otrokom brez spremstva staršev ali njih namestnikov ni do- voljen vstop v plesno dvorano. — Odbor. c Kino Gaberje. II. del krasnega, francoskega monumentalnega filma »Nantas* se predvaja v pondeljek 8., torek 9. in v sredo 10. februarja. Pred- stave ob delavnikih ob 8. uri zvečer. c Mestni klno. V pondeljek 8., v torek 9. in v sredo 10. februarja vidimo drugi del največjega monumental- nega zgodovinskeda filma »Helena ali Padec Troje«. Predstave v pondeljek ob ^\{1. in 8. uri, torek ob 8. uri in v sredo ob 5. in 8. uri. Vzrok vesoljnega potopa. Nešteto teorij je že razpravljalo o vzrokih one strašne katastrofe, ki je — če smemo verjeti bibličnemu poročilu — uničila vse tedanje zemeljsko pre- bivalstvo razven Noeta in tistih, ki so bili ž njim. Seveda pa sije iz vseh teh teorij duh tistega časa, v katerih so se te teorije porodile. Danes smo že tako daleč, da lahko mirne vesti trdimo: vesoljni potop ni bil samo fantazija poetično navdahnje- nega pisca svetega pisma; obenem pa moramo zavmiti mnenje tistih, ki be- sedam svetega pisma na besedo ver- jamejo, da je vesoljni potop uničil vsa Živa bitja na zemlji izvzemSi Noeta in. njegovih zvestih. Odkar so raziskovanja dognala, da 2ivi povest o vesoljnem potopu skorai pri vseh narodih, je pač nevzdržna teorija, da je bil biblični vesoljni potop omejen na gotovo ozemlje. V vseh teh zgodbah o vesoljnem po- topu nastopa pri vseh narodih Noe v tej ali oni obliki, iz Cesar moramo sklepati, da je strašna prirodna kata- strofa prizanesla več ljudem, kakor trdi sv. pismo. Pravi vzrok potopa pa s tern še ni dognan. Da zemeljske sile same niso mogle povzročiti katastrofe v to- likem obsegu, kakor je bil vesoljni potop, priznavajo že vsi sodobni uče- njaki. Tako trdijo nekateri med njimi, da je potop zakrivila velika izpremen- Ijivost v izžarevanju solnčne toplote, tako da je vsa voda na zemeljski po- vršini izpuhtela, potem pa radi nastopa velikega mraza padala v obliki dežja neprestano 40 dni na zemljo. Drugi zopet menijo, da je bil vesoljni potop v zvezi z ledeniki iz ledene dobe, ki so se radi silne solnčne vročine začeli tajati. Še dalje je šel Artur Stentzel, izdajatelj »Astronomische Zeitschrift«. On je trdil, da je vesoljni potop pov- zroČil Halleyev komet, ki je trčil v zemljo. Ta njegova teorija je pred 20 let naletela na velik odpor v znan- stvenem svetu, danes pa jo zagovarjajo mnogi znanstveniki. Pod temi okolnostmi seveda ne gre zavreči teorije, ki jo je postavil inžener Hürbiger, čeprav zveni njegova razlaga precej drzno, morda celo fan- tastično. — Po njegovi teoriji je pov- zročil vesoljni potop ne komet, ampak prednik naše lune, ki se je zemlji vedno bolj in bolj približeval ter tako ustvaril pogoje za ono straSno katastrofo. Da bomo proces vesoljnega potopa Iahko pregledali, je dobro, da malo proučimo posledice približevanja lune — prednice sedanjega zemeljskega tra- banta — naši zemlji. Vsakdo izmed nas ve, da povzroča luna izpremembe v morski gladini, ki jih imenujemo plimo in oseko. (Luna je oddaljena od srediSča zemlje 60 ze- meljskih polumerov.) Ni pa znano mar- sikomu, da se radi luninega vpliva vsi oceani nekako kopičijo ob ekvatorju, tako, da je morska gladina ob zemelj- skem ravniku za par sto metrov višja kakor bi bila, če bi zemlja ne imela trabanta. Sedaj pa se poraja vprašanje: kaj bi je zgodilo, če bi se luna pri- bližala zemlji na tretjino sedanje od- daljenosti? Mörbiger odgovarja: pas ob ekvatorju, kjer je morska gladina višja kakor v okolici tečajev, bi se vedno bolj večal in iz ž njega bi se vzdi- govale visoke morske kope. Ob na daljnem büzanju lune bi se pas okrog ekvatorja pretrgal in nastali bi ob njem dve stožčasti vzpetini. Kadar bi se luna približala zemlji na 5 zemeljskih pol- merov in še bliže, bi se ti vzpetini zopet strnili in otvorili nov pas okrog ekvatorja, ki pa bi bil ožji in višji kakor prvotni. Bibavica bi v tem pasu skoraj popolnoma izginila. Ta stadij je po Hörbigerjevem mnenju nastopil neposredno pred ve- soljnim potopom. Takrat se je voda vseh oceanov nakopičila ob ekvatorju ter je segala kakih 30° severno in južno od ravnika. Severna meja tega vodnega pasu je torej šla preko Sahare, Ara- bije, Perzijskega zaliva in ob južnem pobočju liimalaje tja čez Zadnjo Indi- jo. Iz vode so gledale abesinske gore in ameriški Kordiljeri nalik otokom. V teh krajih pa so takrat bivali ljudje, kakor tudi v mezopotamski nižim, kajti tečaja sta bila globoko doli do 45° zemeljske Sirine pckrita z večnim sne- gom in ledom. To stanje je na zemlji trajalo več tisočletij in ljudje so se nanj tako privadili, da niso elemen- tarne katastrofe niti slutili. In ta kata- strofa je prišla. Že pred več leti je Roche posta- vil teorijo, da kožmično telo, ki se preveč* približa naši zemlji, ne more več obstojati, temveč se razleti. Do istega sklepa je pri§el tudi Hörbiger, ki pravi, da. imajo tako biblična zgodba o vesoljnem potopu kakor tudi pravlji- ce različnih narodov o tej najstrašnejši katastrofi, ki je kdaj zadela človeški rod, v sebi kal resnice. Po njegovi teoriji se je luna — predhodnica se- danje — vedno bolj bllžala zemlji in dospela do tiste kritične točke, kjer se je morala razleteti. Ko pa se je to zgodilo, so se množine vode, ki jih je dotlej privlačnostlune vzdržala ob ekva- torju, zopet razlile v svoje prvotne basene, in prebivalce Mezopotamije, Abesinije kakor tudi na Kordiljerih je zalil vesoljni potop. Tako sodi Hörbiger. Njegova teo- rija je interesantna, če pa je tudi pra- vilna, pa ne moremo ugotoviti. Ljudska prosveia. 1 Apokrifni evangelijl. Poleg štirih kanoničnih evangelijev obstoji še ve- liko apokrifnih evangelijev. Nastali so na temelju sodobnega ali poznejšega izročila. Louvainska in amerikanske katoljške univerze so zdaj sklenile na- tisniti v angleškem in francoskem pre- vodu popolno zbirko teh apokrifov, med katerimi je veliko še popolnoma ne- poznanih rokopisov iz afrikanskih (kopt- skih in egiptovskih samostanov. Uče- njaki, ki bodo priredili izdajo, upajo, da bo prišlo na svet veliko gradiva, ki je pomembno za razna Se nepo- jasnjena vprašanja stare cerkvene zgo- dovine. 1 Stoletnico rojstva slovečega madjarskega plsateija Jökala (rojen 19. febr. 1825) so obhajali preteklo leto v Budimpešti. Pisal je romane in drame, bil urednik humorističnega lista »Ko- met«, potem uradnega lista »Narod«, nato tudi poslanec in eden najspret- nejših govornikov v parlamentu. Na njega kot pisatelja sta želo vplivala Jules Verne in Victor Hugo. Nlegovi romani so bili prestavljeni, v več tujih jezikov. Jökaiev roman je posebne vrste ; ovit v pravljično obliko, poln domiSljije in bajnosti. I Največjaknjlga. Največja knjiga nu svetu je v letih 1823—1830 v Pisi natisnjeno delo Mascagni : »Anatornia universa XVIV tabuli etc.« Delo šteje 8 zvezkov in velikanski atiant, vse v velikosti 1'90 m (visoka) in 90 cm (Siroka). Anatomične risbe so vse v naravni velikosti. l Stcletnica srbske drame. Dne 4. t. m. so v Novem Sadu proslavili stoletnico prve srbske drame in odkrili na hiši, kjer se je rodil Štefan Štefanovič, avtor prve srbske drame, spominsko ploščo. Proslavo je organizirala »Srpska Matica« s sodelovanjem beograjskega gledaliSča. l Stoletnica Strossmajerjevega rojstva. Stoletnica rojstva velikega ju- goslovanskega vladike Josipa Juraja Strossmajerja je bila v četrtek 4. t m. Gospodarstvo. g Noya solarna v Jugoslavia. Uprava mönopolov sev \i odlo^üa, da zgradi v Ulcinju v Črni gori velike solarne, bi bodo stale 50 milijonov Din, mogle bi pa dati 50—70 milijonov kg soli na leto. Razun tega se bodo iz- popolnile nekatere manjše solarne, tako da bi bila naša država preskrbljena z zadostnimi viri dobre in cenene soli. Zgodilo pa se je, kar se pri nas često dogaja: dasi je dobila država s povi- šanjem cene soli 120 milijonov Din, je v budžetu »pomotoma« izpadla postavka za že odobreni načrt mono- polske uprave glede izgradnje velikih solarn. Slabim gospodarjem v finan- čnem ministrstvu menda zadostuje, če se od državljanov pobaše denar; /a koristne investicije pa je še vedno »do- volj časa«. g Mednarodna ureditev delovne- ga časa. Iz Londona poročajo, da se bodo tarn v kratkem vrSila posveto- vanja [belgijske, francoske, nemSke in italijanske vlade o mednarodni ureditvi delovnega časa v industriji. Gre pri tem za vprašanje ratifikacije washington- skega dogovora iz leta 1919. o osem- urnem delovniku. Najvažnejše industrij- ske drvaže so se namreč branile odo- briti osemurni delovnik iz bojazni pred konkurenco drugih držav. Londonska posvetovanja bodo imela svrho prido- bitve velikih industrijskih držav za skupno pcstopanje v tem pogledu. Kakor je znano, so washingtonski dogovor nekatere države akceptirale. g Veliki pomlidnl sejem v Za- grebu. V Zagrebu se bo vršil od 21. do 28. marca t. I. I. pomladni sejem vzorcev vina, avtomobilov, gospodar- skih strojev, radio-aparatov in medna- rodna izložba plakatov vseh vrst. Pla- kati se naj pošljejo, da se prihranijo večji stroški, kot vzorci brez vrednosti. Vsi poslani plakati se razobesijo brez- plačno za stranke. g Statlstlka zadružnišiva v naSi državi. V kratkem bo izdana statistika zadružnega pokreta v naSi državi. Sta- tistiko izda glavni zadružni savez. Po- datki bodo obsegali razvoj zadružništva od ustanovitve prvih zadrug do danes. g Umetna volna. Iz Londona pri- hajajo vesti, da so znanstvenihi iznaSli način za produkcijo umetne volnc. Kakor se sedaj fna svetu vse dalje bolj raz- Sirja fabrikacija um«tne svile, tako Ltev. 15 »NOVA D 0 B A < Stma 3 mislijo, da se bo uveljavila tudi pro- dukcija umetne volne. Po novem fabri- kacijskem načinu bi se dale po zelo nizki ceni producirati ogromne količine Umetna volna bi se izdelovala iz istih snovi kakor utnetna svila: iz celuloze in bombažnih odpadkov ter iz umetne svile. Nadalje poročajo, da namerava znana italijanska tvrdka, ki se bavi s produkcijo umetne svile, ustanoviti v Bradfordu, centru angleške volnene industrije, tvornico za umetno volno, v kateri bi se ta izdelovala na podlagi nekega nemškega patenta. g Mednarodni enotnl Čekovni za- kon. Že pred vojno je bilo opaziti pri- zadevanje za izdelavo enotnega med- narodnega čekovnega zakona. Leta 1913. se je vršila v liaagu konferenca, ki je že izdelala projekt za tako mednarodno €notno čekovno pravo. Vojna je pre- kinila nadaljevanje dela. Sedaj se je zavzela za to mednarodna trg. zbor- nica, katere člani so tudi naše zbor- nice. Mednarodna trgovska zbornica je že izdelala projekt in bo sklicala za za oh-1 navanje projekta meddržavno konffit1 :o. V novem projektu je do- ločba, da se v teku prezentacijske dobe ček tudi preklicati, Cesar avstrij- sko pravo ne pozna. To je angleški in ameriški sistem, ki dovoljuje vsak čas preklic čeka. To bo po mnenju avstrijskih strokovnjakov oviralo raz- voj uporabe čeka v Avstriji. Izvirne francoske pastilje Dalda proti prehlajenju, hripi, infliienci i. t. d. Razgled po svetu. r Po 12 letlh prijet morllec. V Marseillu so prijeli avstrijskega držav- Ijana Feliksa Kundegraberja, ki je leta 1913. na Dunaju umoril prostitutko Mizi Smidt, jo oropal in nato pobeg- nil. Poizvedovanja policije so ostala takrat brezuspešna. Kundegraber se je sicer kasneje večkrat pojavil na Du- naju, živel pa je pod tujim imenom. V Marseille je bil zaposlen kot knjigo- vodja in se je izdajal za Feliksa Oer- baulda. Morilec se je v Franciji po- ročil. r Enajstletna doktorska kandi- datinja. Na univerzi v Madridu je bila nedavno vpisana kot redna dijakinja 11-letna Hildegarda Carfaillera. De- kletce je z odiiko napravilo že prve tri izpite. Izpitom so prisostvovali dvor in znanstveniki iz vse države. Dekletce je imelo znanstveno predavanje, ki je navdušilo vse navzoče. Mlada Hilde- garda že sedaj obvlada več evropskih jezlkov in je tudi nenavadno muzikal- no nadarjena. r Kongres indijskih nacijona- llstov. V Cawuporu se je vršil te dni kongres indijskih nacijonalistov v na- vzočnosti 50.000 udeležnikov. Delega- tov je 3000. Zborovanje je vodila go- spa Swaro Jini Maidu. Gandhi je pred- lagal popolno podporo Indijcem v južni Afriki v njihovem pravičnem boju. Na kongresu je govoril tudi profesor Hol- mes s pensilvanske univerze imenom ameriškega delavskega udruženja. Na- glaSal je z velikim odobravanjem ame- riSke simpatije za Indijo in gibanje indijskega Ijudstva za svobodo. Pred- sednica je izjavila, da mora Indija v samoupravi zavzemati enako mesto kakor dominijoni in ako bi vlada v tern vpraganju pokazala naklonjenost, bi se stališče swaralistov takoj izpre- menilo. Nadalje je zahtevala indijsko armado, da bi se mogla Indija sama braniti. r Bltka na parnlku. Iz Batavije poročajo, da je na krovu holandskega parnika »Bengkahs«, ko je ta enkrat zapustil pristanišče, hbruhnil silen pre- tep in poboj med 75 kuliji. Tega te- peža so se udelezüe tudi ženske. Če- prav so bili vsi kuliji oboroženi z noži, se je vendar Iadijski posadki posrečilo, bojujoče se razdeliti. V tern metežu so bili 4 kuliji ubiti, 20 pa težko ranje- nih. Parnik je odplul nazaj v prista- nišče, kjer je policija aretirala vse §e neranjene kulije. r Kollko romarjev je oblskalo v svetem letu Rim? Glavni tajnik od- bora »Anno Santo« je izpovedal no- vinarjem, da je obiskalo Rim v lan- skem letu en milijon romarjev. NajveČ romarjev je prišlo iz Nemčije (40.000), Španije ter Francije (12.000), Amerike, Belgije, Švice, Anglije, Avstrije, Ogrske, Portugalske, Jugoslavije, ČehoslovaSke in Litvanske. Italijanskih romarjev je bilo 200.000. r Koiiko katoliških duhovnikov je na svetu? Po najnovejši Statistik znaša število katolištcih duhovnikov na celem svetu (1700 milijonov ljudi) 312.002. Od teh odpade za pastirovanje v Evropi 200.324 duhovnikov. Za duše- pastirstvo v Ameriki, Aziji, Afriki in Avstraliji ostane le 109.678 duhovni- kov. V Afriki pride en duhovnik na 400 katoličanov in 82 tisoč poganov; v Oceaniji eden duhovnik na 300 ka- tolikov in 110 tisoč poganov; na Ja- ponskem eden duhovnik na 880 kato- likov in 220 tisoč poganov; na Kitaj- skem eden duhovnik na 800 katolikov in 180 tisoč poganov; v Indiji eden duhovnik na 800 katolikov in 100 tisoč poganov. c Zmrznjeni slapovi Nlagare. Iz New Yorka poročajo, da vlada v Se- verni Ameriki zadnje dni velik mraz. Zamrznjeni so celo slapovi Niagare in tudi na reki se je napravila debela ledena skorja. r 300 otrok zmrznilo. Po poro- čilih iz Moskve je sovjetsko orožništvo polovilo okrog 300 mladoletnih otrok, ki So tvorili na vse strani razširjeno roparsko tolpo, ter jih poslali v neza- kurjenerr. železniškern vagonu v Vo- ronež. Ko je vlak prispel v Voronež, so našli vse otroke zmrznjene. r Naraščanje nezaposienosti v Avstriji. Z Dunaja poročajo, da je v drugi polovici januarja 1.1. Stevilo ne- zaposlenih na Dunaju, ki dobivajo pod- poro poskočilo za 4380 na 99.497 oseb. K temu pride še 4937 nezapos- lenih, ki dobivajo izredno podporo, tako da je koncem januarja dobivalo na Dunaju podporo 104.434 neza- poslenih. r Kemal paša proti spiritistom. Kot vsestransko napreden in modern vladar je Kemal paša najprej razgnal derviše, sedaj pa je napovedal brez- obziren boj vsem vedeževalcem, pre- rokom in tudi spiritistom. Najprej Je pregnal iz države takozvane astrologe, ki so napovedali bodočnost iz zvezd. Na sultanovem dvoru je bilo name- ščenih z visokimi plačami več takih prerokov. V najnovejši dobi je Kemal paSa razgna! vse spiritistične krožke v Carigradu. Njihove lokale je policija zapečatila. r Iz kitajske apoteke. V kitajskem mestu Hang-Con je največja lekarna, kjer je zaposlenih 250 nameščencev. K lekarni spada tudi brivnica. V po- sebnem oddelku so redka in draga zdravila, kakor: rogovi siamskega bi- vola, ki se smatrajo za zanesljivo zdra- vilo zoper mrzlico, nadalje rogovi ruskih koz, prah iz tigrovih kosti, kar daje baje izredno telesno moč in od- pornost. Na Kitajskem sploh cenijo najbolj zdravila iz živalskih ekstratov in preparatov. Najčešče se uporabljajo v ta namen jeleni in srne. Širom domovine. š Poset naših planinsklh koč v preteklem letu. Ravnokar izšla I.šte- vilka »Planinskega vestnika« objav.lja zanimiv tabelaričen pregled poseta pla- ninskih koč Slovenskega planinskega društva, ki so v oskrbi osrednjega odbora SPD. Vseh posetnikov v teh kočah je bilo lani 27.046. Od skupnega števila posetnikov je bilo 22078 Slo- vencev, 2417 Hrvatov, 709 Srbov, 622 Čehov, 601 Avstrijec, 419 Italijanov, 107 Nemcev iz »rajha«, 38 Angležev, 7 Francozov in 48 posetnikov iz dru- gih držav. Največ posetnikov je imela koča v Kamniški Bistrici in sicer 3581; v Aljaževem domu v Vratih jih je bilo 3330, v Kadilnikovi koči na Golici 3029, v Triglavskem domu na Kredarici 2345, v spodnji koči na Golici 2243, v Alek- sandrovem domu 1551, v koči naKam- niškem sedlu 1378, v Domu na Krvavcu 1267, v Staničevi koči 1115, v koči pri Triglavskih jezerih 1075, v Erjav- čevi koči na Vršiču 1002, v koči na Veliki planini 966, v Češki koči na Ravneh 536, v Cojzovi koči jna Ko- kriškem sedlu 944, v Vodnikovi koči 893, v hotelu »Zlatorog« v Bohinju 798, v hotelu Sv. Janez v Bohinju 438, v Orožnovi koči 365 in v Malnerjevi koči pod Črno prstjo 200. V vseh kočah je bilo na razpolago 428 sobnih postelj. KhhkIP Neobrabljive Paluui LivCuk • ).¦;¦ in ^ čuvajo Vam obutev, tiikrat so trajnejsi od Koze, uajo Vam t-iastiten mm. Nikaka razkošnost, za vsakogar neobhodno potrebno! š Poroke starokatollkov neve- Ijavne. Minister ver Trifunovič je do- poslal zagrebškim oblastem akt, v katerem ugotavlja, da poroke, sklenjene pred cerkvenimi oblastmi starokatoliške cerkve, nimajo za državne oblasti nobe- ne veljave. Za vse take zakone velja § 2. občega državljanskega zakonika, da se morajo skleniti pred javno oblas- tjo. Ta odredba je izzvala veliko sen- zacijo, ker so starokatoliki sklenili celo vrsto porok, ki so sedaj neveljavne. S Ljubljanska opera v Dalmaciji. Poroča se, da se pregovarja splitska opera z ljubljansko opero radi njenega gostovanja v Dalmaciji. Če bo prišlo do sporazuma, bo to prvo gostovanje celotnega opernege ansambla v Dal- maciji š Odlikovanje. Nj. Vel. kralj je odlikoval z redom sv. Save III. razreda ravnatelja trboveljskega premokopa Jul. Pauerja. š Odlikovanje biväega intendanta ljubljanskega gledališca. Francoska vlada je odlikovala prof. Friderika Ju- vančiča, gen. tajnika jugoslovenskega dela dekorativne razstave v Parizu, z redom Častne Iegije. G. Juvančič, ki je član francoskega instituta v Ljubljani in bil Član jugoslovenske mirovne de- legacije v Parizu, je stalen sotrudnik pariškega »Journal des Debats«, kjer objavlja Stevilne informativne in pro- pagandne članke o Jugoslaviji. š Kje bo stala ljubljanska uni- verza? Iz Beograda poročajo, da je rektorat ljubljanske univerze predlagal državnemu prosvetnemu erarju, zapo- trebe ljubljanske univerze nakup po- sestva Cekinov grad pod Tivolijem s poslopji, travniki in parkom. Lastnik zahteva za to 8 milijonov Din. š Don Juraj Bianklni opasno obolel. Stari častitljivi borec za naro- dno stvar bivši dolgoletni dalmatinski poslanec in min. podpredsednik v de- mokratskem kabinetu don Juraj Bian- kini je hudo obolel za pljučnico. Zaradi njegove starosti, 80 let, je velika ne- varnost, da podleže zavratni bolezni. š Boj za reško Skofijo. V tržaS- kem škofijskem ordinarijatu je nastal spor med višjimi kleriki radi zasedbe reške škofije. Kanonik Mecchia in Lu- ciano Luciani, urednik fašistovskega tednika »Cittä nuova« se med seboj borita za sedež reškega škofa. Oba klerika sta fanatična Laha in velika prijatelja črnih srajc. Kakor pa danes stvari stoje, ni verjetno, da bo eden ali drugi prišel na imenavano mesto, ker so designirani drugi italijanski fa- šistovski duhovniki za sedež reškega škofa. š Kovanje zlatnlkov po 20 Dln. V Parizu so pričeli s kovanjem zlatni- kov po 20 dinarjev. Koncem tekočega meseca odpotuje v Pariz kot delegat inančnega ministra prof. Tomič, ki bo arevzemal izgotovljene zlatnike. Profe- sor Tomič je prevzemal tudi naš kovani drobiž. š Kakšen bo kraljev »Dljaškl dom«. Dijaški dorn v Beogradu, ki ga bodo zgradili na kraljeve stroške, bo stal na dirkališču, kjer je tudi že re- zervirano stavbišče za beograjsko uni- verzo. Pred Dijaškim domom se po kraljevi želji uredi obsežen park. Po- slopje bo imelo 500 sob, vsaka zdvema posteljama, dvorano za učenje in veliko obedovalnico. Načrte je izdelal arhitekt Pero Teodorovič, ki se je dalj časa mudil v Franciji, da prouči vpra§anje gradnje dijaških domov. š Nove novčanice. Ker so prijeti vsi krivci, ki so ponarejali na§e ban- kovce po 1000 Din, ter je bila odkrita tudi tiskarna in zaplenjen ves materijal za tiskanje, ni več potrebe, da bi Na- rodna banka odtegnila iz prometa se- danje tisočdinarske bankovce. Z ozirom na to ne bodo izdani v promet novi tisočdinarski bankovci, ki so pred ne- koliko dnevi dospeli na SuSak iz Fran- cije. V veljavi ostanejo za sedaj torej še stari bankovci. š Ukinjenje vozne olajšave na železnlcah. Kakor poročajo iz Beogra- da so polovične cene na železnicah zopet ukinjene in sicer: za Clane pla- ninskih in turističnih društev, za člane športnih druStev ter za posestnike na- šega Primorja, oziroma mest ob našem Jadranu. š Minister S. Radič na zatožni klopl. kakor znano je subotiška pravna faku teta vložila pri mariborskem sodi- šču tožbo proti ministru prosvete Stje- panu Radiču zaradi njegovih izjav o profesorjih in dijakih omenjene fakul- tetev ki jih je Radič napadel v svojem govoruv mariborskem Narodnemdomu. Kakor »Tabor« doznava, se bo sodna razprava vršila početkom meseca marca. š Ženska bolnlšnica v Mariboru. Na predlog oblastnega zdravstvenega inšpektorata v Mariboru se je ministr- stvo narodnega zdravja odločilo, da ustanovi žensko bolnico v Mariboru, v kateri bo poseben, moderno urejen oddelek za porodnice. Bolnica bo na- meščena v prostorih mariborskega žen- skega sanatorija. To bo druga velika ženska bolnica v Sloveniji in bo z njeno ustanovitvijo zadoščeno vitalni potrebi tamkajšnjih krajev. g Ujetnlkl iz Rusije se neprestano vračajo prako Maribora v domovino. Po novem letu jih je prišlo že nad 20. Skoro vsi pa pripeljejo seboj Stevilno rodbino. Naši so običajno iz revnih slojev, njihove žene Rusinje pa baje iz bivših višjih in bogatih krogov. Na- vadno ne odgovarja resnici izgovor, da se na§i ljudje niso mogli prej vrniti. Imeli so marveč poprej bodisi lep po- ložaj v državni službi ali pa so bili podjetniki, kar pa so pozneje iz kakr- šnihkoli razlogov izgubili. Ko so nato prišli v bedo, so se pač spomnili do- naovirie in tako se vračajo z ženami Stran 4 »NOVA DOBA« Stev. 15. Pupilarnovaren in javnokorisfen deitarni zavod celjskega mesta Mestna hranilnica celiska Ustanovljena. let* 1864. — Pod tntfaim drikvhtm oMdzorttvom. "IT laBtni palaoi pr»i kolodvopu« Y»l brnBlliiienl posll ¦« l*vriu)ejo naULulantnefe, faJtro In tot* tto. vgedao obrestovanje. Pofasnfla In na«veft brexplecno, Vrvdnost rezervn/ä z&kladov sad firon 99,000.000*—. L & hranflna vloge Jamfi oeste Gelje • celim svojim premoženjem in z vso tvofo davčno moöjo. in otroci in s tem, kar imajo na sebi, sicer pa praznih rok. V Mariboru jih oddajo v karenteno in jih čez 14 dni odpoSljejo v pristojno občino. Te dni se zopet vrnil neki Milan Iltič, posest- niški sin iz Vršca. S seboj irna ženo, bivšo bogato posestnico, in peteroolrok. š Samomor mlade Slovenke v Osijeku. V Osijeku se je zastrupila 23 letna vgojiteljica Alojzija Karlin, uslu- žbena pri industrlialcu M. Kraftu. Bila je skromno, a lepo in inteligentno dekle, ki je vživala simpatije ne samo pri svojem gospodarju ampak tudi pri vseh, ki so jo poznali. Popila je v svoji sobi večjo količino ocetne kisline ter je, prepeljana v bolnico, ob osmih zvečer v groznih mukah umrla. Pokoj- nfca se je nedavno spoznala z nekim osješkim zdravnikom, v katerega je bila zuljubljena. Pustila je na mizi nanj naslovljeno poslovilno pismo. S Strašna nesreča se je pripetila na kolodvoru pri Sv. Andreju v Trstu. Strojevodja A. Rudini se je pri signal- nih aparatih nagnil z Iokomotive, zadel z glavo ob železni steber in padel pod vlak, izpod katerega so ga potegnili grozno ranjenega in prenesli v bolnico. š Sin ustrelil očeta. V Ivankovu na lirvatskem je seljak Živko Bala- škpvič že dalje časa posedal po go- stilnah in se udal pijači, doma pa so bili na dnevnem redu prepiri in pre- tepi. Ne žena ne otroci niso bili varni pred njegovo brutalnostjo. Te dni se je pijani oče zopet Iotil svojegasinaMatka, pri čemer mu je sin zagrozil: »Ali boš ti mene ubil, ali pa jaz tebe!« Ko se je sin zvečer vrnil od dela domov ter našel očeta spečega v postelji, je Matko hladnokrvno nameril revolver na očeta ter sprožil. Oče je obležal mrtev, sin pa je bil aretiran In izročen sodišču. š Vodovod za Vipavsko dolino in Kras. TržaSka deželna komisija se je bavila znova z vprašanjem vodo- voda za Vipavsko dolino in Kras. Pii- družila se je načrtu, po katerem se iz- popolnita in uredita oba vodovoda ter se dotični stroški porazdele med trža- Sko in furlansko provinco primerno po številu prebivalstva, ki se bo vodo- vodov posluževalo. š Ubila lastno mater. V Baškem Monoštru je seljanka Marija Mayer v* prepiru ubila z motiko lastno mater. Ko je mati že ležala vsa okrvavljena na tleh, jo je zverska hčj ponovno za- čela obdelovati z motiko, dokler ni nesrečna mati obležala mrtva na tleh. Pri policijskim zasliševanju je ubijalka izjavila, da prav nič ne obžaluje svoje bestijalno dejanje, § Tragedlja na Jadranu. Prošli torek popoldne se je v neposredni bli- žini otoka Raba odigrala grozna tra- gedija, ki je zahtevala tri človeake Žrtve. Malo pred solnčnim zahodom se je na majhni ladji vračalo iz nekega gozda sedem oseb, med njimi Peter Maškarin, njegova žena Lucija ter dvanajstletni sin Franjo. Ker je bila ladjica preob- ložena z drvmi, se je ladja nenadoma prevrnila. Maškarin je skušal rešiti svojo ženo, ki se ga ie v smrtnem strahu trdo oklenila; oba sta izginila v morsko globino. Utonil je tudi Ma- škarinov sin, ki ni znal plavati in so ga kmalu pogoltnili morski valovi. Ostali Stirje potniki so se srečno rešili. S Zdravljenjerezervnih Častnikov v vojaških bolnicah. Iz službenega vira prihaja vest: Vojni minister razglaša, da imajo brezplačno lečenje v vojnih bolnicah oni rezervni oficirji, kateri so se udeležile vojne, kar mora vsak do- kazati s podpisano legitimacijo. š Iz zaporov pobegnil. France Salomon, doma iz Anž pri Brežicah, je znan potepuh in vlačugar. Dasiravno star šele 30 let, ima na vesti že več hudodelstev. Zadnje case je bil ponovno aretiran radi tatvine ter je čakal ob- sodbe v zaporih okrajnega sodišča v Sevnici. Moža slabe vesti pa v zaporu ni držalo in je zato v noči na 28. jan. iz luknje neznano kam pobegnil. š Mrtve divje koze v lavinah. Abnormalna letošnja zima je prizadejala divjačini težke izgube. Koncem novem- bra in začetkom decembra je zapadlo v viSjih legah Julijskih Alp mnogo snega. Nato je pritisnil izreden mraz, ki je trajal do srede decembra, ko je nenadoma nastopilo gorko vreme z dežjem. Sneg se je začel topiti, v str- mih legah pa so začeli grmeti plazovi. Mnogo divjih koz je našlo pri tej pri- liki žalosten konec. V Planici je so- trudnik »Lovca« naStel kakih deset večjih plazov in v enem samem raz- meroma majhnem, ki je pridrvel izpod Strugove Spice so našli šestnajst divjih koz. Zračni pritisk je vrgel v globočino eel trop divjih koz, ki se je v usodnem trenotku stiskal v ruševju nad 100 m visoko skalo. Ogromen plaz je pridrvel tudi izpod Ponce in v dolini daleč po- kril mlado smrečje z mestoma več me- trov visoko nakopičenimi snežnimi množinami. Koliko divjih koz leži tarn- kaj pod snegom, se bo moglo ugoto- viti §ele spomladi, ko bo skopnel sneg. š Umor nadležnega ljublmca. V Apneniku nad Pleterjem je tamkajSnji posestnik TomSič izvršil grozen umor. Za njegovo 18letno pastorko je pohajal posestnikov sin Jože Klemenčič, kar pa Tomšiču nikakor ni bilo po godu. Ko je preteklo nedeljo pastorka zopet prišla v Klemenčičevi družbi domov, je Tom- šič pograbil kuhinjski nož in ga Klemenčiču globoko zasadil v prsa. Klemenčič je kmalu nato umr). Tomšič je bil aretiran in izročen sodiSču. š Kokoš, ki nese pol kilograma iežka iajca. V okolici Novega Sada je te dni kokoš neke kmetice znesla skoraj pol kilograma težko jajce, ki je imelo tri rumenjake. Kmetica se je jajca seveda nenavadno razveselila in to tem bolj, ker je upala, da bo kokoš nesla odslej le taka orjaška jajca, kar pa se ni zgodilo. Naslednja jajca so bila zopet navadne velikosti. I Josip KOS, Celje, Ljubljanska cesta 10 Izdelovalnlca .sahourstnih mošhih ženskih in otroških čbvIjbv. . Vsa v stroko spadajočo popravila ( po znižani cenl. Postrežba solidna. \ 50-5 Zahtevate-li povsod v kavarnah, gostilnah, brivnicah in javnih lokalih „Navo Dobo" Od ust do ust gre govorica, Kar tudi prava je resnica, Da manufakturno blago poceni dobim, Edino-Ie pH Valentin Hin, CELJE, Prešernova ul. zraven nemške cerkve. Stari svinec in cink kupuje stalno po najugodnejših cenah tovarna „CINAL" Celje. Konjskl hlapec se sprejme. Ponudbe z označbo zahtevka je poslati na paromlin Majdič, SpoJ. Hudinjja, Celje. Kdop oglašuje, ta napreduje! Lepo Mmw soba in kuhinja, prosto stano- vanjskega sodišča, se odda sl5. febr, J. Kirbisch, Celje» Prenog iz usEh rudnihov dobavlja in dostau- Ija na dorn FR. JOST, CELJE, Äleksandrova nl. 4 Plačilo tudi na obroke. Ugodno se proda radi pomanjkanja prostora takoj: salonska garnitura, kanape in 4 fotelji, vse za 900 dinarjev. Priporočam se tudi za vsa tapetarska dela Ivo Jazbec, tapetar, 2 Gaberie pri Celju. K up i se večja množina slatinskih steklenic. Kje pove uprava lista. 5—5 Pozor! Pozop! Ravno do51i moderni snileni modeli. Sprejemaio se že tudi popranila slamnihov po najnižji ceni. Se priporoča FranO Cerar, tovarna klobukov, 50 DOMŽALE podružnica CELJE. 2 R. ALNIOSLECHNER juvelir in zlatar, Celjev Prešernova ul. I. Ustanovljeno leto I87G. 6—3 Bogata zaloga zlatnine, srebrnine, kina srebrnega jedilnega orodja, poročnili prstanov v poljubni debelosti in velikosti. — Zaloga preeizno idočih žep- nih ur i.t. d. — V lastni delavnici se popravila navedenih predmetov točno in strokovnjaško izvršujejo. — Nakup in menjava zlatnine in srebrnine. Kleparslvo, vodovodn® lnšfa- ladle In ttaprava strelovodov Franfo Dolžan CELJE - Kralja Petra cesta - CELJE Spreieoa Vsa dela zgora) omcnlenib stroHHaHor tiidl popraVtla posireiba tocna. Ccnc ztneruc. Solidna izVrJitcv. 25-10 Delaj, nabiraj in hrani! lid 8 c § I r Popolnoma varno naložite denarne prihranke pri zadrugi LASTHI DOM atavb. in kreditnl zadr. z om. zavczo v Gabcrju pri Celjn Obrestuje hranilne vloge po 6%. Večje stalne vloge po dogovoru najugodneje. Pri naložbi zneska po 20 Din se dobi nabiralnlk na dom. Jamstvo za vloge nad 1 milijon 750.000 Din. j Pisarna v Ccl^u, Prešernova uliea St. 15. | B E- : s g; Čas je denar! Tlsk» in izdaja Z«»n. .¦.¦.«—.. - Odgovorni so: za .zdajateUa P...1 Z.buk.«.lT, za tiskarno Wil.n čet.n,, za redakcijo Vinfc. M. G.b.re. - V.I v Celiu.