} 33. štev. V Kranju, 25. velikega srpana 1900. I. leto. Gorenjec. Političen in gospodarski list. Izhaja vsako soboto zvečer, če je ta dan praznik, pa dan poprej. — Velja po pošti prejeman za celo leto 4 krone, za pol leta 2 ki oni. za četrt leta 1 krono. Za Kranj brez pošiljanja na dom stane za celo leto 3 krone, za pol leta 1 krono 50 vinarjev. Dostavljanje na dom *tane za celo leto 60 vinarjev več. Posamezne številke stanejo 8 vinarjev. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se za petitvrsto 10 vinarjev, če se tiska enkrat, 8 vinarjev, če se tiska dvakrat, če se tiska večkrat, pa po dogovoru. Uredništvo in upravništvo se nahaja v g. Floriana hiši nasproti mestne hranilnice. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnini, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Hokopisi se ne vračajo. Vabilo na naročbo. za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Naroča se list lahko vsak dan, in nai se naročnina izvoli poslati na upravništvo. Kdo Je kriv, da nas prezirajo? (Dopis z Dolenjskega.) Slovenski kmet in meščan težavno spravljata naprej svoje, za višje šolanje namenjene sinove: težko skladajo vsi rodoljubni ljudje oni denar in jestvine, da v dijaških kuhinjah kolikor toliko vsaj enkrat na dan nasitijo najrevnejše fante. Kdor postane duhovnik, ta dobro izhaja, ker nima družine; za nezakonske otroke pa se ne skrbi zadosti. Ali drugi, ki se uče posvetnih naukov, morejo le težko izhajati, če imajo količkaj otrok, ker je vse drago. Ti so po večjem dobri delavci. Ali kot uradniki redko kdo pride do stopinje, kjer so plače po 8000 kron in več. V političnem uradovanju naši možje sploh nimajo dosti veljave. Tam jedo kruh sinovi plemenitašev. Pa tudi dosti ni domačih. Justica potrebuje dosti ljudi in sedaj po novem civilnem postopniku gotovo eno tretjino več kakor prej. Za nižje službe jemljejo še domačine, pa • še tu na slovenskem Štajerskem, Koroškem in Primorskem rajši nameščajo Nemce, Lahe, kakor pa domačine. Le par naših postavijo v najvišja mesta, kjer je treba slovenskega jezika včasih dobro zmožnemu biti. Tisti pa mora biti tak, da ne bo ganil mezinca v korist svojih rojakov-nižjih uradnikov. Slovenščina ni lahek jezik. Nemec, Lah se ga težko nauči. Uradovanjc na Slovenskem in pri višjih sodiščih v pravdah Slovencev zahteva znanje, dobro znanje našega jezika. Nemci, Lahi imajo mnogo izšolanih ljudi, ne vedo kam ž njimi. Zato jih silijo v naše kraje. Ti odjemljejo našim ljudem kruh in v današnjih negotovih, slabih Časih prav gotov kruh. — V davkarije moramo dati zadnji groš. — Ko bi bilo vse po pameti urejeno v naši Avstriji, bi ves ta uradniški kruh, ki se pri nas zasluži, dobili domači ljudje. Domač že ni vsak, ki se je slučajno rodil v kakem našem mestu, a se vedno kazal kot ud drugega naroda ter se tako tudi omikal in tako obnašal. Tudi ni vse eno, če domač človek, ki dobro pozna ljudstvo, tisto sodi, ali pa tujec. Vsak posel se mora opravljati z neko ljubeznijo. Drugače ni opravljen v redu. Slovenci bi imeli veliko dobro plačanih uradniških služeb, veliko domačinov bi se dobro preskrbelo v njih. Tisti, ki tujcu pot pripravlja do teh služeb, jemlje kruh domačinom, on je sovražnik svojirri otrokom. Takih nespametnih ljudi je še dosti med domačini. Mož zleze višje, tam že pozabi na svojce. On gotovo misli, da bodo njegovi otroci kot Nemci ali Lahi lahko našli dobrih služeb. Pa se varajo, navadno so za nič otroci očeta, ki se je iz kmetije ali majhnega meščanstva preril malo višje. V življenju niso hodili tako trde poti kakor očetje in matere. Že to bi moralo opozoriti te višje naše uradnike, da imajo oči odprte. Oni imajo večkrat govoriti pri oddaji uradniških mest. Pa če že ne misli na svoje lastne otroke, na ono veliko družino, iz katere je on prišel, bi moral vendar misliti na narod, ki tudi plačuje davke za preskrbljevanje uradništva. In oni odtujenci-mešščani, ki zavpijejo^ če se kak rodoljuben človek nastavi kot uradnik, ravnajo ravnotako nespametno. Njihovi otroci ne dobijo potem mest v domačih krajih; ti ljudje jemljejo svojim otrokom kruh. _ Konec pride. V Kranju, dne 25. velikega srpana. Cesarjeva sedemdesetletnica se je po vseh krajih naše države obhajala na prav slovesen način. Zlasti naš mali slovenski narod je vnovič pokazal, kako je udan svojemu cesarju. Tisoč in tisoč udanostnih častitk je bilo minulo soboto odposlanih na cesarski dvor. Po vseh krajih so se prirejale cesarske slavnosti. Dalmatinski deželni zbor se skliče dne 0. kimavca n- uratko zasedanje. Poroča se. da je dr. Ivčevič odklonil ii to deželnega glavarja, in da se imenuje na njegovo n -to poslanec Lovro Borčič. Črnogorskega kneza Nikito sta baje hotela dva srbska anarhista umoriti. V Neapolju so ju zaprli. Zahtevajte „Gorenjca" v gostilnah in kavarnah I Vojna na Kitajskem. Poslaniško osobje Je prosto, toda izgubili so to 18 mož, skupno je ubitih <>0 oseb, ranjenih pa 110. Med velevlnstmi vlada radost radi vzetja Pekina. Povdarja M hrabrost in neustrašenost zavezniških vojakov, ki so I tako lahkoto podrli Kitajsko premoč. — V apostolskem vikarijatu v Pečiliji so Kitajci umorili 8000 kristijauov in 50 misijonarjev. Dopisi. Z Gorenjskega. Gospod urednik! Te dni sem se peljal i železnico po opravkih na Gorenjsko. Na neki postaji smo čakali prav dolgo. Vse je nestrpno povpraševalo, kaj je vzrok, da vlak stoji toliko časa. Slednjič se vsem potnikom kamen odvali od srca, ko ogledamo kar izvanredno dva vlaka, ki sta za seboj pripeljala okrog petdeset voz, polnih pobožnih romarjev z Višanj, večinoma kmetskih žensk. Ni sicer namen teh vrstic, pomilovati ali pa blagrovati naše ubogo kmetsko ljudstvo, ako se tudi ono podaja na kako daljšo pot. Pač pa so sc mi v srce zasmilili ljudje, ker so jih nabasali v — živinske vagoni; kakor žvepljenke v škatljico, nekak vi so celo kukali pri vrhu, kjer se včasih čujejo zamolkli glasovi sestradanih telet ali kruljenje prašičev. Res, pomilovanja vredni ljudje, ki niti ne vedo, da velja njihov denar ravno toliko, kakor kakega drugega, ki sedi v vozu, napravljenem za ljudi, rte pa da stoje ali čep.' v smrdljivih vozovih, ki so namenjeni za živino. Gorenjski kmetje, zahtevajte vendar dostojen prostor in sedež, kadar se vozite po železnici! Slavno ravnateljstvo c. kr. avstrijskih državnih železnic, pa nujno prosimo, da se taki, za nas vse sramotni slučaji ne bedo več dogajali od gotovih krogov in da nemudoma preskrbi dostojnih voz za ljudi, ako jili sedaj nima dovolj. Sitnež. Is Stare Loke. (Shod dveh Kalanov.) Na Velikega šmarna dan so imeli gospod Kalan na prižnici oznanjen shod katoliških mož v Stari Loki. Udeležba je bila seveda «ogromna». V Jelovčanovo šupo je prišlo PODLISTEK. Idila s kolodvora. Spisal Dorte. Zame je praznik, kedar se peljem v Ljubljano. — Ko sem čakal pred kratkim na kolodvoru v Kranju, da si kupim vozni list, jo primaha moj prijatelj Janez Travnat1 * trden kmet izpod Šniarjetne gore, s svojim sinkom Mihcem, namenjen v Loko na semenj. Kmalu sva v živem razgovoru; izprašujeni ga, kako se bo kaj oves obnesel, ali bo mnogo sliv, ali je že prodal telička in kupil kravo . . . «Oglasi se kmalu pri meni,« me vabi, • pokažem ti novo kravo, ki sem jo kupil tam na Koroškem — glej! gori nad postajo se pase.« Ko mu obljubljam, da ga obiščem, pricinca proti nama. gospa-domačinka v najboljših letih, krasotica po naših in orientalsko-turških nazorih. Janez jo presoja i svojega kinetskega stališča z izkušenim očesom, govoreč bolj zase: t Pravcato testo iz ()()-moke, nežna kožica, vse osi primerno dolge ... Zlasti glej ta pod-bradek sakra-mokra okrogel je kakor kaj? kakor konjska podkev ...» Med tem je uradnik odprl linico. (Jospa stopi prva predenj, in iz njenih ust prikipe besede: «Laibach hm und kakih 40 kmetov, drugih 60 ljudi pa so bili večinoma fantje in iz vse dekanije starološke zbrani duhovniki. V začetku se je ustanovilo politično gospodarsko društvo, kateremu je pristopilo kakih deset kmetov. Predsednikom je bil izvoljen starološki dekan Kummer, ki je dal besedo Omanovemu gospodu iz Pevma. Kakor na vseh klerikalnih shodih, tako ie tudi tukaj Kalan jokal in stokal nad krivično «liberafno» vlado, nad državnim in nad vse krivičnim deželnim zborom ter priporočal, da bi bilo boljše, ko bi fantje tisti desetak, ki ga dobe poslanci, za-pili, seveda v konzumu, katerega pa žalibog v Stari Loki še nimamo. Razlagal je na dolgo in Široko, koliko se izda brez potrebe za vojaštvo, kar bi se gotovo ne zgodilo pri klerikalnem gospodarstvu, kjer bi gotovo ne bilo bajonetov in sile. Pri obilici gradiva je Kalan pozabil navesti za primer špansko inkvizicijo. Potem je na dolgo in široko razpravljal o deželnih troških in naglašal, da se klerikalstvo vedno poteguje za učiteljstvo (kardinal Missia v Gorici), čeprav bi to morebiti škodilo kmetom. Pri deželnih dohodkih je posebno pohvalil žganjarije. Priporočal je tudi, da naj se «šnopsarjem» odkriva brez razlike. Da bi pokazal, da zna klerikalna stranka gospodariti, rožljal je s ključki; med tem, ko je govoril o deželnem gospodarstvu, je rožljal z denarjem in večkrat pobožal svoj krasno razviti trebušček. Da se bo dosegla pravična klerikalna vlada, zato mora iti vsak kmet na volišče. Kdor pa ne gre, ta ima velik greh, ne greh — zlodejstvo napravi, kdor ne gre volit klerikalnega kandidata; zato da bi vedno vsi šli na volišče glasovat za klerikalca, ustanovilo se je zgoraj omenjeno društvo. Klerikalci imajo že jako mnogo zaslug za Staro Loko, izmed katerih je posojilnica glavna skrb, kajti rešeni so oderuhov. Tudi pred kratkim zgrajeni vodovod je zasluga klerikalcev. (Gospod Kalan je s temi besedami pokazal, da je premalo poučen o staroloških razmerah; vsa in neprikrajšana hvala pri tem gre le liberalnemu gospodu vitezu pl. Strahlu in izključno naprednim starološkim posestnikom.) Gospod Kalan gotovo zuruck — dritte ...» — Tu Janezova krava gori na Šmarjetni gori glasno zamuka. Janez se začuden ozre na njo, mali Mihec pa se po onih gospejinih besedah prime za oni del telesa, ki «pri sedenju in tepežu največ trpi« (kakor pravi Jurčič), in šepne meni na uho: «Ona gospa pa je izgovorila grdo besedo, katero nam je g. učitelj prepovedal.* V prvem trenutku mi ni jasno, kaj misli Mihec. Šele po kratkem preudarku se mi zasvita, da je pazljivi Mihec zadnji zgoraj stoječi nemški besedi, katere v celoti ni razumel, odbil prednjo in tako dobil potreben, a nelep slovenski izraz. Med tem preskrbi uradnik zahtevani list in ga položi pred gospo, ki vzklikne: «Ah, ein Intimni, nicht hin und zuruck, nur zuruck!* — In krava izpod Šmarjetne gore zamuka drugič . . . Uradnik se malo obregne ter pravi slovenski: »Oprostite, prej ste zahtevali tja in nazaj; zdaj pa zahtevate samo nazaj (!); s tem Vam žalne morem postreči, to dobite v Ljubljani!« — «Oj, moji živci, kako sem raztresena,« odgovori zdaj gospa lepo po domače; «prosim seveda samo za tja.» «0, prosim,« se odzove uradnik z nasmehom v očeh — in krava izpod Šniarjetne gore zamuka v tretje . . . Odpeljali smo se. Janez pa se je še enkrat ozrl nazaj na svojo koroško kravo ter jo je hvalil. nabira laži in si je s to lažjo hotel pridobiti zopet en «Frachtexemplar» za svojo zbirko, ki izide menda v «Slovencevem» listku pod naslovom: «Demantne resnice preč. g. kanonika Kalana ali čudotvorna skrinjica za kranjske klerikalce.* — — V tem društvu se bodo združili kmetje in pošiljali žito in pridelke na svetovni trg ter tam določevali ceno, no pa židjc ali liberalci, kakor se drugače imenujejo. Društvo bo skrbelo, da se bodo naročali stroji, katerih je že mnogo v Stari Loki. Tu je zopet pozabil povedati g. kanonik, da je ravno v popolnoma liberalni Žabnici več strojev, kakor v vseh drugih klerikalnih vaseh starološke občine. Med tem so gospod namignili tudi na konsumna društva, češ, mi ne bomo prodajali «cenzelcev» in «snoftobaka». Da je tudi agiti' 1 za drugi katoliški shod, je samo ob sebi umevno. Rekel je, da pride tja sam kardinal Missia in še trije drugi škofje, dalje da bo prva dva dneva samo za kmete, in le takrat bodo kmetje razumeli, kaj se bo sklepalo. Priti morajo brez izjeme vsi. Seveda jih bodo trgali liberalci po časopisih, a njemu se je godilo takrat najbolje, takrat je bil najbolj vesel in zdrav. (Glejte, glejte, grešni liberalci, nobenega več ne v časopis.) Jaz pa gospodu Ka-lanu tudi privoščim malo veselja po tolikem trudu. — Na koncu seje spomnil svetopisemskega reka: Trojni trak se ne pretrga, in umrl — pardon — končal je. Da bi se katera njegovih ovčic ne izgubila, jim je še priporočil, naj sedaj le gredo domov, da ne bodo hude žene in dekle. Konec pride. Iz Radovljice. Dne 15. t. m. je semkaj dospel na orožne vaje 4. domobranski pešpolk s 00 častniki in 1000 možmi, .ledna polovica, t. j. dva bataljona teh vojakov, je bila nastanjena v Radovljici in Predtrgu, druga polovica pa v Lescah, Novi vasi in Zapužah. Dotična županstva so se potrudila, da so vojakom preskrbela kolikor mogoče dobra in ugodna stanovanja, in tudi drugi prebivalci so jim po svoji moči postregli, tako da so bili vojaki tukaj prav zadovoljni in so nekateri izražali željo, da bi najraje tu dokončali svoje vaje. Vsi pa so se vedli skozi ves čas tukajšnjega bivanja prav dostojno in vzgledno. V petek zvečer, t. j. 17. t. in., je bila od osmih do devetih razsvetljava v proslavo 70. rojstnega dne cesarjevega. Vse hiše so bile lepo razsvetljene, najlepše pa župnišče in županova hiša. Na glavnem trgu so bila tri okna tudi okrašena s prozornimi podobami ali transparenti, od katerih je bila gotovo najlepša na oknu stanovanja gospoda Vošnika. Ta prozorna podoba je kazala lep cesarjev kip, ozaljšan z zelenima lovorjevima vejicama, spodaj v kotu sta se bliščali rdeči letnici IS'60 in 1900, nad kipom pa se je lesketala številka 70, od katere so odsevali dolgi bledo-rumeni žarki. Na drugem oknu so se svetile začetne črke cesarjevega imena in zgoraj krona. Na tretjem oknu pa se je videla cesarjeva doprsna podoba, okrog katere je bil napis: Bog te Se mnogo let ohrani! Ti kličemo Slovenci vdani. Med razsvetljavo je prikorakalo na trg radovljiško gasilno društvo z godbo ter je tista ondi zasvirala prav krasno nekoliko komadov. Godbo so spremljali vojaški bobnarji in tudi svetili so vojaki. Drugi dan so po vsem mestu zavihrale zastave, in na vse zgodaj so začeli grmeti streli iz topičev, ki so se potem cel dan ponavljali. Ob petih zjutraj je bila v mestu budnica z domačo godbo in vojaškimi bobnarji, ob osmih dopoldne maša za vojake na pašniku za Savo in ob devetih za častnike, uradnike in za mestne prebivalce v dekanijski cerkvi v mestu. Opoldne je bil na vrtu Iludovernikove restavracije skupni obed, katerega so se udeležili vsi častniki iz Radovljice in okolice in več tukajšnjih uradnikov. Med obe- dom in potem vse popoldne je tam prav marljivo svirala radovljiška godba; gospodje častniki in uradniki pa so dali duška svojemu navdušenju in veselju v lepem skupnem petju. Tako slovesno in sijajno se v Radovljici cesarjev rojstni dan še ni praznoval, in tudi vojakov toliko in ob takem času v tem mo;stu še ni bilo. V sredo tega tedna ob petih zjutraj pa so zapustili Radovljico ter odkorakali proti Kranju, in zdaj je tukaj zopet vse tiho i in mirno, in nekaka dolgočasna praznota je zavladala v ! mestu, kjer je bilo prej tako živahno in veselo. Marsikdo zdaj pravi: Zakaj ni tukaj vedno vojakov!? Kdo jih pa j še posebno pogreša, si lahko vsak misli. Upajmo pa, da že bodo tudi vojaki radi spominjali dni, ki so jih tukaj preživeli, in krasnih tukajšnjih krajev, ki so se nekaterim tako priljubili, da so se težko ločili od njih. Iz Bohinja. Dasi je Bohinj nekako ločen od drugega slovenskega sveta, kjer imajo prebivalci boljšo podlago in več priložnosti za pravo izobrazbo, katera edina more našemu malemu narodu zagotoviti obstoj in srečnejšo bodočnost, in dasi se srednjevaški kapelan trudi na vse I mogoče načine, da bi obdržal svoje udane ovčice še nadalje v temi nevednosti in zaslepljenosti ter jih pogreznil še globokejše v mlakužo klerikalne izprijenosti, vendar se polagoma tudi tukaj ljudstvo zaveda, in več tukajšnjih i kmetov je že izstopilo iz kapelanove zadruge, ker so iz-prevideli, da niso na pravem potu. V Bohinju namreč živi več domačinov in drugih Slovencev, ki so bili že daleč okrog po svetu, so že marsikaj izkusili in dobro poznajo ljubezen kranjskih bojevitih kapelanov do pre-zaupljivega kmetskega prebivalstva. Ti možje poučujejo svoje sosede ter jim kažejo nevarnost, v katero jih pehajo njih hinavski voditelji v črnih suknjah. Razen tegi dobivamo v Bohinj več iztisov «Slovenskega Naroda*, lepo število « Gorenjca*, ki se je zelo priljubil po vsem Bo- I hinju, ter druge koristne časopise. Zato so naši črni nasprotniki vsak dan v večjih skrbeh za svojo prihodnjost I ter neprestano nadlegujejo in poskušajo dobiti na svojo stran še vse tiste, pri katerih čutijo še kako kronco, pa še niso zapisani v njih zadrugo. Prvak v tem poslu je nek možiček iz Stare fužine, kateremu se pravi po domače Zetek. Koliko se je ta človek že trudil, da bi ujel v kapelanove mreže več Bohinjcev, o tem bi se moglo napisati mnogo. V spoznanje njegovega značaja in njegovega krščanskega srca naj služi tale dogodbica: K Zetku je prišel star sosed ter ga vpraša: «Kaj misliš, ali bi se vpisal v zadrugo, ali ne?> «Le vpiši se le,» mu je odgovoril Zetek ter mu začel po kapelanovem navodilu na dolgo in široko razlagati zadružne dobrote, da bi si lažje moža osvojil. Zetkova žena, ki je bila navzoča, je zavrnila svojega moža z besedami: «Kaj boš ti druge sili v zadrugo, ker je še tebi samemu žal, da si se vpisal vanjo!» Nato je nevoljna zapustila sobo, za njo pa je odšel tudi stari sosed in ni se potem hotel zapisati v zadrugo. To je mož sam pripovedoval okoli. Tak je torej ta, s krščanskim prepričanjem prešinjeni Zetek in taki so menda tudi drugi kapelanovi pomagači. Ker vidijo, da se sami potapljajo v nesrečo, bi radi za seboj potegnili še druge svoje rojake! Dobri, človekoljubni in pošteni ljudje svare svojega bližnjega pred nesrečo, v katero so padli sami; a ljudje, ki delajo nasprotno, kakor naš prijatelj Zetek, iztrgali so si ali iztrgati so si dali iz srca vse plemenite lastnosti, s katerimi bi mogli pomagati drugim. In taki ljudje hočejo biti sedaj naši osrečevalci! ? Da, da, to so tiste krščanske ideje sedanjega časa! Mi jih poznamo od vseh strani in zato jih obsojamo, kakor je obsodila dobra, poštena in v resnici krščanska Zetkova žena delovanje svojega moža, ki jih ho v kratkem tem potom še kaj več slišal, a za danes naj bode navedena tu še neka druga dogodbica, ki je jako slična Zetkovemu katoliškemu delovanju. Torej poslušajte! Na semenj je prišel slepar ter si ondi postavil svoj šotor, ali po domače rečeno »komedijo». Ko so se radovedni kmetje zbrali okrog šotora, začel je kričati nanje: »Pojdite notri, pojdite notri* bodete videli takega konja, ki ima tam rep, kjer drugi glavo in lam glavo, kjer drugi rep!» Kmetje so mislili, da bodo res videli kako tako čudno vstvarjeno konjsko žival, in vdrla se jih je cela tropa v šotor. Pa kaj so videli! Konja, privezanega k jaslim — za rep! Sli so ven in sram jih je bilo, da so bili osleparjeni na tako zvit način. Ali kaj so hoteli, saj jim je slepar povedal golo resnico. Radi tega niso hoteli povedati, kaj so videli, onim, ki so stali zunaj, temveč jim škodoželjno prigovarjali, da naj gredo notri, da je vredno pogledati tako čudno žival, češ, ako smo bili mi osleparjeni, naj bodo pa še drugi, da se nam ne bodo posmehovali. In šli so potem kmetje drugi za drugim ven in noter, slepar se jim je pa smejal v pest, a pri tem dobro služil. Vendar tisti kmetje niso imeli večje izgube, kakor deset vinarjev. Vstop v konsumno društvo in daljše vživanje njegovih dobrot pa bo stalo naše bohinjske krnele mnogo več denarja in nekatere celo njihovo imetje. Kdo- hoče torej biti pravi ljudski prijatelj, ne sme take nabave privoščiti nikomur, še najmanj pa svojemu sosedu in rojaku, četudi ga k temu še tako zapeljivo vspodbujajo najnovejše krščanske ideje po Mis-sijevem in Jegličevem receptu! Gospodarske stranke. IV. Masa narodov. Agrarno plemstvo — in med to štejem tudi duhovščino katoliške cerkve - - je izsesavalo v svojih dobrih časih kmeta-tlačana, začetkoma pa tudi meščana. Meščanstvo si je v svojih pomočnikih napravilo tudi svoje tla-čane. Vezalo jih je v zadrugah. (Srednjeveške zadruge so imele to nalogo izvrševati, ter jih ni metati v tisti koš s sedanjimi.) Pomočniki so te zadruge sčasoma in v hudih bojih z mojstri in mestnimi patriciji razdrli in si pribojevali prosto pot do samostalnosti. (Zadruge so jim to samostalnost jemale in omejevale.) Ta boj se vleče par stoletij minulega časa. V protestantovskih deželah je bil ta boj prej končan, osobito na Angleškem. Pomožni delavci so si priborili obrtno prostost, prostost ženitve in selitve od jednega do drugega mesta. Pridobili so to s tem, da so si pridobili volilno pravico v razne mestne deželne in državne zbore. S tem so tudi kmetu-tlačanu odprli vrata v mesto, kjer ga ni mogel grajščak več loviti. Prišla sta koncem osemnajstega stoletja stroj in tovarna, in ta dva sta rokodelstvo vrgla tekom minulega stoletja takoj ob tla. Tovarniški delavec je stopil na mesto prejšnjih rokodelcev, tovarna pa na mesto večjih manu-fakturnih delavnic šestnajstega in sedemnajstega stoletja. Tlačanstvo se je osvobodilo; skozi mestno življenje je šel kmet v prostost, in ko je; stroj stopil v delo, zapuščala sta kmetski sin in dekle v množicah kmetijo ter šla po boljših zaslužkih v tovarne. Nebroj je bilo ljudi, ki so drli s kmetje v tovarne, kajti sedaj so se smeli prosto ženiti; tudi mostni človek je svoje presojane ljudi dajal v tovarne. Tam se je ljudstvo zopet pomnoževalo po milijonih. Tovarniški aristokratje so tedaj imeli na razpolago dosti rok. Plačevali so jih slabo in delali ž njimi grdo. Genij človeštva si zakrije obraz pred tem nečloveškim dejanjem. Otroci in žene so delali v tovarnah, s temi se je delalo najgrše. Neusmiljeno grdo je ta aristokracija izsesavala maso narodov. Vedno bodo te strani razvoja svetovnega gospodarstva najtemnejše in na vsakem denarju teh prvih tovarnarjev je prilepljeno do kosti izčrpano življenje milijonov delavcev. (Vsak razvoj človeštva ima svoje mučenike. Tlačan je krvavel, a krvavel je tudi rokodelski pomočnik in mojster, a sedaj krvavi tovarniški delavec.)__ ' Se nadaljnje. Novlčar. Na Gorenjske ni. Cesarjeva sedemdesetletnica se je po vseh krajih Gorenjske praznovala — kakor je bilo pričakovati — izredno slovesno. V Kranju smo opisali slavnost že zadnjič. i Sedaj je naša dolžnost, da povemo tudi katero o slovesnostih po drugih krajih Gorenjske. Zlasli so se v tem j oziru odlikovali vrli Blejci. V Kamniku je bila serenada, katero je priredilo moško pevsko društvo «Lira» z gasilnim društvom in mestno godbo; v Domžalah, Škofji Loki, Radovljici, Kranjskigori in celo na najvišjem vrhu naše prelepe Gorenjske, na Kredarici, so se spominjali svojega presvetlega cesarja. V Tržiču so minulo nedeljo napravili veselico, v Cerkljah pa se 1 je v ta namen blagoslovil gasilni dom. V Št. Vidu je bila serenada, katere so se udeležila vsa ondotna društva. I Tudi (iofišče pri Kranju je bilo krasno razsvetljeno. Okrog 500 lučic, krasen umetalni ogenj, veliki začetnici cesarjevega imena in grmenje topičev je oznanjevalo v dolino predvečer rojstnega dne Najvišjega. V McdVodah in v Preski prebivajoči tujci so darovali ondotnim revežem K 1 l\r>0. Prešernova slavnost. Pomnoženi odbor -»Narodne čitalnice v Kranju* je določil spored Prešernove slavnosti na dan 16. kimavca t. !. takole: 1.) Sprejem došlih gostov ob 7., odnosno ob 8. uri zjutraj na kolodvoru. 2.) Ob poldevetih maša v župni cerkvi. 8.) Ob desetih obisk Prešernovega groba. 4.) Ob enajstih banket v Mayrjevi gostilni (kuvert á K 8'—). Oglasila sprejema čitalniški i odbor do 10. kimavca, o.) Ob treh popoldne ljudska veselica in bazar (na korist Prešernovemu spomeniku) v Franc-Jožefovem drevoredu. 7.) Ples v prostorih «Narodne I čitalnico.Vstopnina 00 vin. za osebo. — Spominsko ploščo izklesal bo domači kamnoseški mojster gospod R. Jeglič. ¡ — Za prireditev bazarja se je sestavil damski odsek. Glas iz občinstva. Ob času šolskih počitnic, ko je i naše mesto takorekoč prazno, upa marsikaka gospodinja in morda še marsikdo drugi, da bode živež nekoliko ce-neji; a močno se vara, kdor misli kaj takega. Na kranj- I ski trg prišedši utegne soditi, da je prišel v Ljubljano I ali kako drugo mesto na trg, tako je vse drago. In kaj bo neki temu vzrok? se večkrat sliši. Vzroka n1 treba iskati daleč. — Naše branjevke in prckupovalke, ki nudijo kupovalcem marsikako stvarico čestokrat prav po j pretirani ceni, preže ob ponedeljkih že na vse zgodaj na ' na Primskovem in drugod po okolici na kmetice, ki so namenjene na kranjski trg. Ondi pokupijo za slepo ceno razne stvari, v Kranju pa jih potem prodajajo — kakor že omenjeno — za pretirano ceno. To nikakor ni prav, in poklicani faktorji bi morali skrbeti, da se kaj takega . ne dogaja, ker s tem ni oškodovano samo kmetsko ljudstvo, ki ne more prave vrednosti stržiti za svoje pridelke, ampak tudi pred vsem kranjsko meščanstvo, ki je navezano na trg in na blago, ne glede ali je drago ali poceni. Iz Bleda se nam piše: Razsvetljava in vožnja po jezeru v nedeljo dne 19. t. m. v proslavo sedemdesetletnice cesarjeve je krasno uspela, dasiravno so neka- teri škodoželjno pričakovali, da bo vse padlo v vodo, ker je zdraviščini odbor letos prvič v slovenskih rokah. Varali so se. 2e dolgo ni bilo toliko lepo nakinčanih in razsvetljenih ladij na blejskem jezeru, kakor preteklo nedeljo zvečer. Odveč bi bilo hvaliti sloviti mešani zbor, ki je izborno prepeval na jezeru. Divili smo se jako dobro izvežbani novomeški godbi, ki je v občo zadovolj-nost svirala najprej pri koncerti, potem pa ob razsvetljavi na jezeru. Igrala je pred vsem slovanshe komade. Navdušeni «£ivio»- in «Na zdar»-klici razlegali so se po tem najlepšem delu slovenske zemlje. Morda to nekaterim ni bilo všeč, a skrajni čas je, da se tudi Bled v narodnem oziru malo bolj predrami. Gotovo naravnost blazno bi bilo tujce izzivati, naša dolžnost je, da lepo ravnamo s svojimi gosti, a prenapetežem na ljubo zatajevati narodno prepričanje, to ni ravno moško. ^Pokažimo, da je Bled na slovenski zemlji, četudi gospod Thirmann v «Ourhausu» same jeze — poči. Po razsvetljavi se je narodno občinstvo zbralo na Peternelovem gostilniškem vrtu, kjer smo se izvrstno zabavali ob petju domačega zbora in ob sviranju novomeške godbe. Opazili smo posebno veliko bratov Cehov, katerim Bled izredno ugaja, tako da bodo od sedaj naprej izvestno stalni gostje našega Bleda. Iz Oerkljan smo prejeli popis nedeljske gasilske skv-nosti, katerega pa radi pomanjkanja prostora odložimo za prihodnjič. Spoštovanega g. dopisnika prosimo potrpljenja! Izlet na Golico. Vtorek prirejeni izlet tukajšnje planinske podružnice na Golico je prav dobro uspel, saj je bilo število udeležencev 10, med kojimi pet dam, in je zelo neugodno vreme odvračalo izletnike od ture že pri odhodu. Hoja na goro je bila ne glede na to, da je pot v resnici skrajno složna, da, deloma skoro promenadna, radi hladnega vremena zelo prijetna, razgled pa vsled sosebno na kranjski zemlji semintja jadrajoče megle tu precej pokvarjen, med tem ko se je lepo in čisto videla Koroška, sosebno dravsko polje, vrbsko jezero in sploh vsa koroška ravan. Po vrnitvi raz goro bil je na Jesenicah v restavraciji gospoda Schreva prav okusno napravljeni skupni obed, po tistem pa do vrnitve z večernim vlakom jako animirana prosta zabava. Posebno radostno se opaža, da se je pričelo i pri nežnem spolu zanimanje za društvene izlete vzbujati in naj bode podružničnemu odboru skrb, da med drugimi priredi vsako leto nekaj lažje pristopnih izletov. Kakor čujemo, ao s tem izletom višji društveni izleti za letos zaključeni, pač pa se bode tekom jeseni prilično pri ugodnem vremenu priredil še gorski izprehod mimo sv. Jošta čez sv. Mohor v Selce, katera tura je bila projektovana že spomladi, a je morala izostati vsled slabih vremenskih razmer. Toplo pa priporočamo posameznikom ravno sedaj prihajajoči čas za izlete v gorovje, ker je sedaj vročina prav mala, zrak pa posebno čist, vsled česar posebno lepi razgled z vrhov. Na Bledu je v ponedeljek umrl gospod dr. Lucian Ivanovič Humeckv, odvetnik iz Sambora v Galiciji. Truplo se prepelje v Lvov. V Kamnigorici je na ondotni enorazrednici razpisano mesto učitelja in voditelja. Prošnje je vložiti do 31. t. m. V Kranj skigori je družba za zajezen je hudournika Pišence v svoji seji z dne 10. t. m. sklenila, da se sprejme umetne struge proračun, ki ga je izdelal gozdno-tehnični oddelek za zajezenje hudournikov v Beljaku. V pokritje potrebnih 20 odstotnih troškov se naj prihodnjo leto pobira primerna naklada. Pojasnilo. Gospodu dopisniku iz Gorij, ki nam je poslal v 31. štev. «Gorenjca« dopis o zavitku mestnega magistrata ljubljanskega z nemškim napisom na prvem mestu, bodi povedano, da nam je gospod župan Hribar pojasnil, da magistrat ljubljanski ne zadeva nikaka krivda, temveč da je v onih zavitkih razpošiljala pred dvema letoma tvrdka Schellhammer & Schattera srečke ljubljanske efektne loterije. Na Savi pri Jesenicah je dne 18. t. m. v Olifčičevi hiši povila zakonska žena Reza Alijančič trojčke. Dve uri po porodu je mati umrla. Otročički — dva fantička in ena deklica — so vsi zdravi, lepi in močni. Oče je tovarniški delavec. Zoper občinske volitve v Stari Loki so vložili ondotni naprednjaki rekurz zaradi nepravilnosti od strani nasprotne stranke. V Poljanah nad Škofjo Loko je izvoljen županom gospod Alojzij Grošelj. Utonila je v Bistrici petletna Marija Mahnič, doma iz Domžal, ko je šla s svojo materjo čez neko brv. Mrtvo truplo so našli kakih 1000 korakov oddaljeno od brvi in prepeljali v mrtvašnico v Mengiš. V Mengiš pride za župnika gospod Franc Kušar iz Begunj pri Cerknici. Mož je vsega spoštovanja vreden, ker je res bela vrana med črnimi. Iz Kamnika se poroča, da je bil ondi minulo nedeljo katoliški shod, kjer se je zlasti širokoustil znani dr. Šušteršič. — Gasilno društvo v Kamniku je na občnem zboru dne 15. t. m. sklenilo, da se društvo razpusti, ker občina noče napraviti shrambe za orodje, društvo pa v teh razmerah, ko se mu je tako pokvarila vsa opava, ne more delovati. Premovanje konj na Gorenjskem. Dne 1. kimavca ob enajstih dopoldne se bo vršilo v Bohinjski Bistrici premovanje konj; razdelilo se bode deset daril, in sicer eno po 50 K, eno po 40 K, tri po 30 K in pet po 20 kron. Potrebni znesek je dal'na razpolaganje deželni odbor kranjski. Pravico do teh daril imajo le konjerejci iz občine Bohinjska Bistrica in Srednja vas. — Meseca kimavca se bodo delila tudi državna darila za konjsko rejo in za kobile z žrebetom, ki še sesa ali je pa odstavljeno, za mlade zaskočne kobile in za žrebce. Premovanje se bode vršilo dne 3. kimavca v Lescah za okrajno glavarstvo Radovljica; dne 4. kimavca v Kranju za okrajno glavarstvo Kranj; dne 5. kimavca v Kamniku za okrajno glavarstvo Kamnik. Kot darila se bodo dajale srebrne krone, srebrne svetinje in priznanski diplomi. V postajah Lesce, Kranj in Kamnik se smejo za darilo poganjati samo konji noriškega plemena; drugod pa glede plemena ni nobene omejitve. Posestniki triletnih, za pleme spobnih žrebcev se vabijo, naj jih o priliki premovanja pripeljejo pred komisijo v ta namen, da se zapišejo, ker bi se utegnili pozneje kupiti kot plemenski žrebci. Na Kranjskem sploh. Duhovne vaje za učitelje. Kakor čujemo iz zanesljivega vira, se je udeležilo letošnje «žehte» 23 učiteljev, tedaj manj kakor lani. Eden je moral zaradi griže domov. Ljubljanska kreditna banka je imela minuli četrtek ustanovni zbor. Izvolil se je upravni odbor in nadziralni odsek. Shod kranjskih gasilnih društev se vrši v nedeljo, dne 2. kimavca t. L, ob devetih dopoldne v «Mestnem domu* v Ljubljani z običajnim dnevnim redom. Na Štajerskem. V Ponikvi so pri občinskih volitvah zmagali Slovenci. Križem sveta. Med Rumunijo in Bolgarijo je nastal radi delovanja makedonskega odbora razpor. Iz Kitajskega piše nek nemški častnik v svojem pismu med drugim tole: »Kakšno veselje je zavladalo, ko smo oprostili hudo zatirane meščane in tovariše v Tien-tsinu. Na kolodvoru se je na predvečer bil še vroč boj, ki je vsled vstrajnosti Rusov odločil našim zmago. Sploh so nam Rusi postali pravi prijatelji, in mislim, da bo krvna vez, ki nas je vezala one dni, obstojala še zanaprej. Častniki in moštvo so se junaško borili; v žalosti in veselju je pravi tovariš — Rus. Gospodarske stvari. Gospodinjska dola c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani pod vodstvom sester redovnic prične nov tečaj z dnem 1. vinotoka 1.1. Pouk, ki je slovenski, traja eno leto. Gojenke stanujejo v zavodu in je njih število omejeno na 12. Pouk zavzema vse stroke gospodinjstva: kuhanje, pranje, šivanje, likanje, dela v hlevu in na vrtu, mlekarstvo i. t. d., vrhutega pa tiste šolske predmete, ki so potrebni za popolno izobrazbo gospodinj na kmetih. V šolo se sprejemajo vsaj 16 let stara dekleta, ki plačujejo po 28 kron na mesec za hrano, stanovanje in vse drugo potrebno. Podrobni pogoji se izvedo pri c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, kateri je tudi prošnje za vzprejem v šolo poslati do 15. kimavca t. 1. Loterijska srečka dne 1k. vel. srpana. 1.1. Gradec: 00 15 81 70 07 Tedenski sejem v Kranju dne 20. t. m. Prignalo seje 170 glav goveje živine, 8 telet, 40 prašičev, 90 ovac, — koza. 50 kg stane: pšenice K 7*50, prosa K 7"50, ovsa K 0*—, rži K 0-75, ajde K 10*—, ječmenaK 0*50, fižola K 13-—, krompirja K 3-50. Zdrav krepak učenec krog 14 let star, če mogoče z 1 ali 2 gimnazijskimi razredi, se takoj sprejme pod prav ugodnimi pogoji v večjo trgovino z mešanim blagom. Kje? pove upravništvo «Gorenjca». 170—2 Na račun se takoj odda s prodajalno poleg farne cerkve in velike ceste, z lepimi sobami in vrtom, zraven prostoren hlev, pripraven za lijakarstvo ali vožnjo. Odda se tudi v najem. Kje? pove upravništvo «Gorenjca». 169 3 Zmešane in strižene lase kupuje po najvišjih cenali od 2 kilogramov naprej Filip Well velika trgovina z lasmi v Spodnjem Kralovcu (Unter-Kralowitz) na Češkem. 171—2 P. n. čitatelje te anonce opomnim, nuj opozore na mojo adreso zbiralce las. — Na vsako vprašanje glede cene se odgovarja. V Adergasu, tik sloveče in starodavne božjepoti v Velesovem, otVOrlla se je z dnem 5. avgusta t. 1. pri Štamcarjevih 172—1 nova gostilna kjer se toči priznano dobro pristno Zajčevo vino in vedno sveže pivo. Tudi se postreže ob vsakem času z zajutrkom ter z okusnimi gorkimi in mrzlimi jedili. Senčnat vrt je ob hiši. Za mnogobrojen obisk so priporoča Alojzija Štamcar. Nj. svetost papež Leon XIII. »poročili so po svojem zdravniku prof. dr. Laponiju gospodu lekarnarju G. P i cc ol i ju v Ljubljani prisrčno zahvalo za doposlane Jim stekleničke 161 a— 6 tinkture za želodec M«*! in so njemu z diplomo dné 27. novembra 1897 podelili naslov «Dvorni založnik Nj. svetosti* s pravico v svoji firmi poleg naslova imeti tudi grb Nj. svetosti. Imenovani zdravnik ter tudi mnogi drugi sloviti profesorji in doktorji priporočajo bolehavim 6. Piccolijevo želodčno tinkturo, katera krepča želodec, povečuje slast, pospešuje prebavljenje in telesno odprtje. Naročila vsprejema proti povzetju in točno izvršuje G. Piceoli, (ekarnâr «pri angelu » v Ljubljani, na dunajski cesti. Tinkturo za želodec pošilja izdelo-vatelj v škntli:ih pn 1'2 stekloničic za gld. 1*26 a. v., po 24 steklenic za gld. 2*40, po 86 za gld. 8*60, po 70 za gld. fi-50, po 110 za gld. 10-30. — Poštnino mora plačati p. n. naročnik. lata sfriiost ni iti napraviti si doma sam brez vsake priprave in težave najfineje likerje po francoskem zistemu s pomočjo ekstraktov, ki stanejo za napravo po 5 1 i t r o v likerjev: Tropinovec, absint, pelino vec, ruski pelinovec, češki liker, kimel po 80 kr.; slivo vec, rum, češnje vec, alaš, alpski liker po 85 kr. in konjak, benediktinec, Ohartreuse, plzenski liker po 95 kr. Razpošiljam proti predplačilu v znamkah ali po poštni nakaznici; po poštnem povzetju 10 kr. več. Vsaki pošiljatvi pridenem navodilo, kako se napravi liker. Raz-prodajalcem, če naročijo več blaga, mnogo ceneje. Anton Rukavina 150-7 TRST, Via Belvedere št. 23. © I© I© I© I© TO TO I© T© I© I© I© Za nakup v Ljubljani se, priporočajo naslednje tvrdke: KLOBUKE najnovejši fagone priporoča po nizki ceni 57—24 J^S. BENEDIKT na Starem trgu. 3 Trgovina « z železnino F. Golob LJUBLJANA VVolfove ulice št. 8 LJUBLJANA priporoča svojo zalogo 99—18 raznovrstnega železnega blaga, kuhinjske posode, hišnega, poljskega in raznovrstnega rokodelskega orodja, pozlačenih grobnih križev in vsakovrstne železnine. Cene nizke. — Postrežba točna. Šivalni stroji # ^ ^ in kolesa. Tovarniška zaloga IVANA JAX-A Dunajska cesta št. 17 priporoča svoje najbolj priznane šivalne stroje in kolesa. Ceniki se dopošljejo na zahtevanje zastonj. 63 —24 Pri nakupovanju rfuknenega in manufakturnega blaga se opozarja na tvrdko 58—24 KUGO Špitalske ulice štev. 4 Velika za lopa s akne nI h ostankov. Najboljše vrste kolesa! tu- in inozemskih tovarn IV. PUCHA Monarch, Nauman, Pengeot francoska kolesa od 150—230 grld. prve vrste priporoča 60—24 tvrdka A. Putrich V zalogi imam vedno 400—500 koles, katere prodajam po najnižjih cenah. rt t-* •*-> e defai\i4\ xoíwxix det in v>a v to »tto-fto ipci?njoc ¡«otíiijíjo točno in po tvi»ftirt cenah. —- £>w.naivja natoci-fa toviio. Hojj ¥®iij 74 28 izdelovalec vsakovrstnih predanih peči iz glinastih snovi. Velika zaloga peči za notranjo aii zunanjo kurjavo najmočnejših vsakovrstnih barv: rujave, modre, sive, rumene, bele, zelene i. t. d., belo in modro posodo za štedilna ognjišča. Lastna izdelovalnica: Ljubljana, Opekarska cesta št. 9 (veliki stradon). * S % 76—28 <£ l Adolf Hauptmann tovarna i olj nalili Gaii\ firncicu, ía&ov | 8 in ívíc ¡a I ■»* v Ljubljani. ¡S Duvtrovani cenik brezplačne in poštnine prosto. a'** ******* ¿ * * ***** ****** * 44444444444444H Dobro znana, že čez 30 let obstoječa stara gostilna „pri Tišlerju" Kolodvorske ulice št. 26 gredoč od kolodvora proti mestu na levo, na kar se slavno potujoče občinstvo, da se izogne pomoti, posebno opozarja. Dobra postrežba, vedno sveža okusna jedila, pristna vina, izborno, ob vsakem času sveže pivo. Dalje je v tej staro-znani gostilnici vsikdar na razpolago mnogo sob s snažnimi posteljami, vse po jsiko nizki ceni. Zabvaljuje se slavnemu občinstvu z;t mnogobrojni dosedanji obisk, priporoča se naklonjenosti mestnega in kmetskega občinstva tudi za nadalje 113—16 Leopold BlUtnauer, posestnik in gostilničar. LJUBLJANA na Starem trgu štev. 1. Prva in najstarejša 73—23 zaloga šivalnih strojev. Tu se dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno priporočam svoje izvrstne slamoreznice in mlatilnice, katere se dobivajo vzlic njih izbornosti ceno. — (leniki zastonj in poštnine prosti. r na dunajski cesti v &u6l£dtti m*m*m ~mm 1 pt-i-poioča »Ca-vmtfm-u >faiH»toi* »vojo pn.>o i-n najveijo »afo-jo v»*n c^aiantezij^ccja, \\ox>x\n Ge^o^ega, na deveto in 9»o&no. Su-M.an.ja ivaton (a -točno. — Se-n« ni*^«-. 72—23 v taktični vetinojti in nano«o>ti ima po ni»fii c*ni w9no v »afo^i :>p«9itčt c. fit. pti\\ j-H&iv« *«{<*nice, Cj*i-6fj.ana, 3tmaj.»na testa yt.45. 01 a OI O! OI OI OI .OI OI OI OI OI Q Pri novi tovarni J.Schumi &Comp., Ljubljana. Največja zaloga 102—18 modnega, manufakturnega, platnenega, vol-natega blaga in perila. Vedno novosti v suknji in modnem blagu za dame. HCene brez konkurence!! Najrazličnejši ostanki za polovico cene. Radi prevelike izpremembe v blagu se zbirke vzorcev ne izdajejo, temveč na zahtevanje samo odrezki. Glavna trgovina: LJUBLJANA, Dunajska cesta 6 Filijalke: Ljubljana, Petrovo nabrežje 2 in v KRANJU. :o 10 10 10 10 10 To To To 10 10 2 KAKOL FLOMAN trgovina s knjigami, galanterijskim blagom, miizikalijami in godbenim orodjem v Kranju, glavni trg priporoča svojo veliko zalogo pisalnega orodja, šolskih in drugih knjig, vsakovrstnega papirja, kuvert, posetnlo (vlzltnle) In galanterijskega blaga. Tudi sem preskrbel veliko zalogo godbenega orodja in strun in prodajam vse po najnižji ceni. u—33 Gospodom učiteljem in prekupovalcem pri šolskih knjigah deset odstotkov popusta. v Kranj 11 obrestuje hranilne vloge po 4 odstotke brez odbitka rentnega davka katerega plačuje iz lastnega. Stanje vlog: 2,118.445 kron 39 vinarjev. — Stanje hipotečnih posojil 1,535.132 kron 95 vinarjev. 35—2» Franc Dolenz v Kranju in Edvard Dolenz v Škofji Loki priporočata svojo bogato zalogo cementu, špecerijskega blaga, špirita in delikates, pravega francoskega in tuzems k ega ša m p an j ca, p o r en s k i h, moselskih, španskih,grških in avstrijskih vin v buteljkah pravega francoskega in tuzemskega konjaka, breskev, malinovca, brinjevca, borovničarja in bezgovca, žganja, slivovca, esence za punc, plzenskega grenčeca, slivovke in vse vrste likerjev po najnižjih cenah. IGO- Krepak deček 15 let star, se sprejme takoj kot milarski vajence. Nntančneji pogoji pri gospodu Ignaciju Focku, rudarju v Kranju. 145 H Sedlar J. BAN v Ljubljani se priporoči častitemu občinstvu za vsa v njegovo stroko spadajoča dela, katera izvršuje natančno po naročilih. Zunanja naročila točno. - Cene nizke. Naprodaj imam dva n;ipol pokritji, jako elegantna dunajska brek-voza, dva hrom in dve odprti kočiji. 1<'5—17 Karola Kav seka nasl. y SCHNEIDER & VEROVSEK trgovina z železnino na debelo in na drobno Ljubljana, dunajska cesta št. 18 priporu'a svojo veliko zalogo Lanzovih poljedelskih strojev, mlatilnic \ slamoreznice, gepelje, čistilnice (trijerje), stroje za setev, košnjo in žetev, železne pluge, katerih ni treba držati. — Vedno čez 200 strojev v zalogi, katero si lahko vsak ogleda. 107—17 Traverze, železniške šine, cement, železo, jeklo, okove za vrata in okna, štedilnike, peči in kuhinjsko opravo, cevi in trombe za vodovode, raznovrstno orodje za mizarje, kovače i. t. d., nagrobne križe. _________l!Oene izvanredno nizke M____ 4 4 Aneroid-harometer in -termometer v krasno izdelani omarici, 50 cm dolgi. gld. 6'60 daljnogled (Feldstecher) v toki (Elui) gld.f>f>o,tin, gld.8'50, najfinejši, gld. 18*— naučnik, nikel-nast, fin, gl. 1*35 srebrna ženskina ura, flna, Double-zlato (natančno repasirana, garan- gld. 3*80 tirana 1 leto gld. 6*— enaka moška gld. 6*60 H. SUTTNEE urar v Kranju, zraven lekarne priporoča svojo izhorno zalogu te finih in dobrih ur, zlatnine, srebrn ine In optičnega blaga po najnižjih cenah. Najnovejši cenik se razpošilja na za h tavanje poštnine prost. Naročila se izvršujejo liauko in tudi embalažo ne računlm. 1<>3 5 Izdaja in zalaga konsorcij UJorenjca*. Odgovorni urednik Gašper Eržen. Tiska tiskarna v Kranju.