Poštnina plačana v gotovini Leto XIII. — Štev. 19. V Ljubljani, dne 12. maja 1957 CENA' IZVODA 20 DIN izdaja Tiskovni svet »Polet« — Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Prešern Igor — Rokopisov ne vr'čarno — Tisk tiskarne »Toneta Tomšiča« v Ljubljani — Uredništvo ln -.prava v Ljubljani — Uredništvo! Llkozarjeva nL 12, upravai Cankarjeva 1. (pasaža Nebotičnika) — Poštni predal 377 - Čekovni račun uprave 60-KB-2-Z-84 — Telefoni! uprava 21-281, uredništvo: 31-681 (ob nedeljah tudi 31-193 In 30-278) — Celoletna naročnina 100 din, polletna 200 din, ___ Ul Meddržavno nogometno srečanje Jugoslavija : Italija Te ie bila zaves „Zlati dan" jugoslovanskega nogometa - Lahko dajemo tudi gole - Strelci: Milutinovič 2 krat, Lipošinovič, Rajkov, Vukas, Zebec in Cervato - Zmagala je boljša taktika tem trenutku še se bo še vse z,go- Posebno poročilo za »Polet« po telefonu od našega novinarja Toneta Bančiča in našega zagrebškega sodelavca Pera Zlatarja. Zagreb, 12. maja. avoj športni praznik. Še nikoli ni bilo v Zagrebu tolikšnega Glavno mesto Hrvatske je imelo danes zanimanja za kako športno prireditev kot za današnje nogometno srečanje reprezentanc Italije in Jugoslavije. S posebnimi vlaki, avtobusi in avtomobili so prihajali ljubitelji nogometa. Prihajali so iz Beograda, Ljubljane, Sarajeva in še iz mnogih drugih krajev Jugoslavije. Tudi v Italiji je bilo za tekmo veliko zanimanje in približno 3000 Italijanov je prišlo vzpodbujati svoje ljubljence. Naši reprezentanti so imeli začetni udarec. Prvi se je žoge torej dotaknil igralec v belem dresu Zebec. Povedati moramo namreč, da igrajo naši danes podobno kot pred dvema letoma v Torinu v belih dresih, Italijanom pa so pustili njihove tradicionalne ažurne drese. Ko so se igralci pojavili na igrišču, smo takoj pomislili, da nam bodo ti »torinski!: dresi morda prinesli srečo. Začetek je bil zelo oster. Ze v prvi minuti je jubilant Milutinovič izvedel lepo akcijo, vendar so ga sigurni italijanski branilci zaustavili. Italijani so nam kmalu vrnili milo za drago. Mont nori je ogrel roki Beari, ki je moral odbiti žogo v kot, ki ga pa Italijani niso izkoristili. Zdelo se nam je, kot da smo na košarkarski tekmi, tako hitro so prenašali igro od enih vrat do drugih. Komaj je streljal na gol Milutinovič ali Zebec, že se je isto dogodilo tudi na nasprotni strani z Montuorjem, Virgilijem ali kom drugim. To je bila glavica! Šele do enajste črtice je prišel kazalec na veliki uri na stadionu, ko je 42,000 gledalcev vzdignilo na noge, tiste, ki so sedeli pa tudi oni s stojišč niso hoteli zaostajati in so skakali visoko v zrak. Rajkov je z desne strani podal v kazenski prostor, kjer je Zebec postavil svo- 6:1(3: Ze med predtekmo, ki so jo igrali mladinci Hrvatske in Srbije in ki $e je končala z zmaigo gostov s 3:0, je bil Maksimirski stadion skoraj Polen. Še zadnji gledalci so se neposredno pred začetkom tekme ^drenjali na nekaj prostih imest. Razpoloženje na stadionu je bilo odlično in gledalci so z viharnim odobravanjem pozdravili obe reprezentanci in češko sodniško trojko. Po običajnih uvodnih formalnostih je bil še posebnega pozdrava deležen Miloš Milutinovič, ki je dane? igral svojo 25. tekmo za državno reprezentanco in je bil tudi kapetan naše enajstorice. Jugoslavija: Beara, Spajič, Crnkovič, Mitič, Krstič II, Boškov, Rajkov, Milutinovič, Zebec, Vukas,- Lipošinovič. Italija: Lovati, Magnini, Cervato, Chiappeila, Orzan, Segalo, Boni-|Jerti, Gratton, Virgili, Montuori, „ Sodnik Mako, stranska sodnika Karaš in Opalovič (vsi ČSR). Stadion Dinama v Maksimira, Sledaloev 45.000 Reševalci »Športne alke«-pizer! Vse naše bralce In naročnike opozarjamo, da smo vzpostavili obširno T.režo naših poverjenikov za »Sport-lo alko« v vseh večjih krajih Slovenje, kjer lahko oddajate ln vplačujete izpolnjene odrezke »Športne alke«. odrezke sprejemajo naslednji naši poverjeniki: Maribor: pisarna NK Branik, Graj-»ki trg 4, poverjenik tov. Bratoš Josip. Celje: trgovina »Naprijed«, ki posluje poleg rednega delovnega časa 3e od 6.30 do 8. ure od 13. do 15. ter °d 17. do 18. ure. Zagorje ob Savi: trgovsko podjetje »Naša knjiga«. Trbovlje: knjigarna v Trbovljah. Vipava: trafika Kette Marjan. Postojna: poslovalnica »Putnika«. Nova Gorica: trafika Jakin Alojz (Prt postaji). Tolmin: fotograf Crv Josip. Koper: kiosk »Lipa«. Kamnik: trafika Balantič. Kranj: kiosk »Ljudske pravice«. Jesenice: potovalna agencija »Triglav«. Novo mesto: podružnica »Slov. poročevalca«. Ljubljana: uprava »Poleta«, Cankarjeva 4 (pasaža nebotičnika). Vse bralce našega lista obveščamo, da lahko dobijo pri naših poverjenikih podrobna navodila. Za vsako Izpolnjeno kombinacijo (kolono) vplačate 20 din, za vseh pet kombinacij (kolon) pa 100 dinarjev. Reševalce »Športne alke« obveščamo, da morajo oddati Izpolnjene odrezke »Športne allte« pri naših poverjenikih najkasneje do petka do 12. ure, na upravi »Poleta« pa morajo biti vsi odrezki najkasneje do sobote do 12, ure. Po 12. url ob sobotah ne bomo sprejemali nobenih odrezkov večl Bralcem našega lista sporočamo, da bomo prihodnji teden organizirali še poverjeniško mrežo na Dolenjskem ln Štajerskem (Kočevje, Brežice, Krško, Ptuj, Ljutomer, Murska Sobota Itd.) ln bomo ifnena naših poverjenikov objavili v prihodnjem »Poletu«. Vse poverjenike »Športne alke« obveščamo, da Imamo za »Športno alko« nov tekoči račun pri Mestni hranilnici v Ljubljani, št. 801-608-1-828. jo glavo na pravo mesto in Lovati se je zastonj položil po tleh. Žoga je bila v mreži — vodimo z 1:0. Nekaj minut kasneje pa bi kmalu prišli na račun še oni gledalci, ki ,preje niso skakali v zrak, to je Italijani. Nekje na robu kazenskega prostora je naša obramba napravila prekršek in italijanski gledalci in igralci so zahtevali najstrožjo kazen. Mačko je stekel do vali. Dobro, da v nismo vedeli, kaj diilo. V tet poplavi zanimivih dogodkov na terenu bi skoraj pozabil omeniti, da je po približno 10 minutah začela igrati naša reprezentanca v nekoliko drugačni zasedbi kot je bilo to v začetku. Mitič je namreč igral desnega branilca, res da včasih zelo ofenzivnega, Spajič in Krstič pa sta skupno zaustavljala italijanske napade v sredini. Za nekaj naslednjih minut Je značilnih nekaj prostih strelov proti Jugoslaviji, ki jih je sodnik moral dosoditi zaradi nekoliko ostre Igre naše obrambe. Toda tudi vseh teh strelov Igralci v modrem niso mogli ali bolje rečeno niso znali Izkoristiti. Točno 10 min. po svojem prvem golu bi Milutinovič kmalu še enkrat zatresel mrežo. Lovati Je namreč stekel 1$ vrat, Milutinovič je Imel pred seboj prazen pravokotnik, toda nekoliko prehitro je streljal in žoga je odletela mimo vratnice. Takoj za tem se je še Vukas hotel vpisati v listo strelcev, vendar Je nameril nekoliko previsoko. Sledila Je zelo lepa kombinacija med Vukasom ln Zebecom, slednji Je lz obrata streljal, toda Lovati je bil tokrat pripravljen ln je žogo ujel. V naše beležnice smo kot rezultat polčasa že zabeležili 2:0, tedaj pa Je prišla 41. minuta. Vodimo 3:0 Milutinovič je danes kar dvakrat ukanil italijanskega vratarja Lovatija mesta nesrečnega dogodka in z milimetrsko natančnostjo določil prosti strel z meje kazenskega prostora. Devet metrov od žoge se je postavil beli zid, Cervato se je zaletel, žoga je zletela v smeri Beare, toda »nišanske sprave«: italijanskega branilca, ki je znan po tem, da daje gole iz prostih strelov, niso bile dovolj precizne, saj je zadel samo prečko, od katere se je žoga odbila v ant. Italijani še niso vrgli puške v koruzo in so se nekajkrat s prav slabimi nameni pojavili pred Be-aro. Toda Vladimir je bil tokrat zopet »veliki Vladimir« in se je pač po potrebi metal pod noge ali pa v ta ali drugi kot svojih vrat. Dva kota za Italijane, tudi nista mogla izpremeniti rezultata. Milutinovič : Italija 2:0 Nekaj posebnega sl je v 27. minuti privoščil plavolasi Milutinovič. Žogo je prejel kakih 10 m izven kazenskega prostora, jo lepo umiril in krenil proti vratom. Najprej« se jo spretno izognil Segatu, potem je »obrnil«: še Orzana, in tako je stal iz oči v oči z Lovatijem. Milutinovič ni dal Italijanu nobene možnosti, mimo njega je zletela žoga v mrežo in navdušenja na stadionu skoraj ni moči popisati! 2:0 za nas! To je menda več kot smo pričako- Mllutinovič in Rajkov sta sl podajala žogo na desni strani potem pa je sledila podaja na levo, mladi Lipošinovič se Je zaletel nekje na 12 metrov, presekal pot žogi In jo z direktnim udarcem poslal na vrata. Lovati je reagiral, dotaknil se je žoge, toda topovski strel Je bil vse preveč močan, da bi ga lahko ustavil pred črto. Sodnik je zažvižgal ln pokazal na sredo Igrišča. Objemanja med Igralci pa tudi gledalci ni bilo ne konca ne kraja, Italijani pa so nezadovoljni Na sliki vidimo nogometno reprezentanco C SR, s katero se bo prihodnjo nedeljo srečala naša izbrana enajsterica. Kaj nam bo prineslo to srečanje? Poraz ali zmago? Nekaj zanimivosti pred srečanjem s Cehi berite na 5. strani. z Igro svojih nogometašev že pričeli z žvižganjem kazati svoje občutke. Na protiudarec Italijanov ni bilo treba dolgo čakati. Prini je morda že mislil, da se bo vpisal med strelce, toda pozabil je na našega Bearo, ki se mu je dve minuti pred koncem prvega dela igre hrabro vrgel pod noge in rešil svoja vrata. Prav Isto pa je moral takoj nato napraviti tudi Lovati proti kateremu se je z žogo pognal Zebec. Ko je sodnik dal znak za odmor, so bili igralci v belem deležni glasnega odobravanja, ki so si ga pa vsekakor tudi zaslužili. Spet Milutinovič Začetek drugega polčasa je pripadal Italijanom. Italijani so silovito pritisnili s sredine, toda Montuori je v velikem zaletu zgubil ravnotežje in padel. Žogo je prejel Ml lutinovič, toda tudi on se je . sp» takniil in žoga se je nenadoma znašla pri Bonipertiju. Bilo je skoraj brezupno, toda znašel se je Crnkovič, ti je v kritičnem trenutku rešil brezupno situacijo. Takoj zatem so Italijani še enkrat pritisnili, vendar je bil na mestu Krstič, ki je takoj poslal svoje tovariše v napadu v ogenj. Val navdušenja je napolnil veliki stadion na Maksimira, saj je napad Jugoslovanov po sredini igrišča spet grozil im vnesel pravo zmedo med Italijane. Bilo je torej v 48. minuti, ko se je -a žogo pognal Mitič in jo idealno oddal Milutinoviču. Plavolasi Miloš je brez obotavljanja silovito streljal in žoga je že četrtič Obsedela v Lovatijevi mreži. Bravo naši! Plavi, plavi, oprostite, danes niso bili plavi, temveč beli, kot pred me>sedi v Turilnu. Gledalci so navdušeno pozdravljali sijajen uspeh naše reprezentance in v zrak so metali klobuke, kape in oblačila! Še en gol Rajkova Po prejetem golu so Italijani spet krenili v napad. NaŠ vratar je imel (Nadaljevanje na 2. strani) Tradicionalni »Triglavski smuk« Mulej, Lakota, Kmšič... Vrata, 12. maja. V Vratih se je danes zbralo nad 109 tekmovalcev — smučarjev, med njimi tudi nekaj Avstrijcev, ki so se pomerili mesto v smuku v veleslalomu na 1500 m dolgi progi, katera je vodila iz Luik-nje in imela 40 vratič. Nastopilo je 99 tekmovalcev za Triglavski smuk. Vsem našim bralcem sporočamo, da bomo prihodnjo nedeljo s tekme ČSR : Jugoslavija v Bratislavi, ki ji bo prisostvoval naš novinar, priobčili zelo obširno poročilo, tako da bodo naši bralci čim bolje obveščeni o vseh podrobnostih s tega pomembnega srečanja-Isto velja tudi za tekmo obeh B reprezentanc v Ljubljani- Cehi za srečanje z Jugoslavijo Češkoslovaška nogometna zveza je določila 18 nogometašev izmed katerih bo določena reprezentanca, ki bo igrala prihodnjo nedeljo proti Jugoslaviji v Bratislavi. Na spisku so naslednji igralci: Dolejši, Staho, Hertl, Novak, Jankovič, Pluskal, Hlcdik, Masopust, Prohaska, Gajdoš, Moravčik, Bubnik, Molnar, Kratiš, Borovička, Pazdera, Svoboda in Ca-dok. Večina igralcev pripada vodečemu moštvu v ligi, praški Dukli (bivša UDA). Tudi ia tekmo B reprezentanc v Ljubljani je iz- branih 18 igralcev in sicer: Rufus, Kofent, Stari, Cirnra, Mraz, Vengloš, Dvorak, Kadra-ba, Kačani, Dolinski, Navratil, Cvrtniček, Felzegi, Urban, Ris, Vojta, Bubernjik im Gajdoš, ki je tudi na spisku za prvo ekipo. Od igralcev, ki so igrali lani v B-srečanju v Pragi, so v moštvu tokrat le Stari, Kadraba in Dvorak. Trener B-ekipe je inž. Bula, vodja pa dr. Kepak. V Ljubljano bodo Cehi prispeli preko Dunaja v petek, 17. maja popoldne. Rezultati — člani: Mulej (Preš) 1:30, 2 —3. Lakota P. in Ku'nšič (Jes) 1:36, Švab (Ljubelj) 1:36.1, Lukane M. (Lj) 1:36.2; članice: 1. Zupančič 1:42.3. 3. Fanedl (Fnž) 1:46; mladinci: (Tri,gl) 1:31.1, 2. Spendal (ASKO) Katnik (Jes) 1:45.3, športn (Jes) 1:51, Fanedl D. (Fuž) 1:51.4. Kavalar V. 60,000.000 lir ZA VUKASA! Po pisanju italijanskih listov je že dokončno sklenjen prehod našega odličnega nogometaša Bernarda Vukasa k italijanskemu klubu Bologna. Po nepotrjenih poročilih naj bi Vukas dobil za svoj prehod 60,000.900 lir!!! Isti viri vedo tudi poročati, da bo Jugoslovanska nogometna zveza Vukasu izdala dovoljenje za Igranje v Italiji s pogojem, da bo še naprej vedno na razpolago za jugoslovansko državno reprezentanco. Morda se bo cena našemu nogometašu po odlični igri v Zagrebu dvignila še za nekaj milijonov lir. INDONEZIJA : KITAJSKA 2:0 Danes je bila odigrana v Djakarti kvalifikacijska tekma za svetovno nogometno prvenstvo med nogometnima reprezentancama Indonezije in Kitajske. Domačini so zmagali z 2:0. Povratna tekma bo 2. junija v Pekingu. Švedska vodi v drugem kolu tekmovanja za Davisov pokal na Dunaju proti Avstriji s 3:0. Državno prvenstvo v kegljanju Ljubljana in Varmvšek ¥ vodstvu Kranj, 12. maja. V petek se je začelo na štiristeznem kegljišču vi. državno prvenstvo v kegljanju za moške in sicer za ekipe in posameznike. Tekmovanje bo trajalo do srede in v njem nastopa 18 ekip ter okoli 90 posameznikov. Slovenci so zastopani na tem najpomembnejšem tekmovanju s 5 ekipami (Triglav, Gradis, Ljubljana, Branik in Beton) in s 50 posamezniki. Letošnje prvenstvo je toliko pomembnejše za posameznike, saj bo odločalo o tem, kdo bo zastopal jugoslovanske barve na svetovnem prvenstvu, ki bo letos na Dunaju. Po prvi polovici prvenstva se Slovenci še kar dobro drže, eaj trenutno zavzemajo tako med ekipami kot posamezniki najboljša mesta. Zlasti dobro se je uveljavila Ljubljana, katere zastopniki so podrli 5002 keglja. Ob času poročanja je končalo s tekmovanjem 10 ekip. Doslej so nastopila 3 slovenska, 3 srbska in 4 hrvatska moštva. Posamezniki tekmujejo na 200 lučajev mešano in je končalo tekmovanje 3G kegljačev. Trenutno vodi Vanovšek, član celjskega Betona z 860 podrtimi keglji. Pripomniti pa moramo, da bodo glavni favoriti za prva mesta nastopili šele v sredo, tako da bo vrstni red še precej izpre-menjen. Seveda nam poleg Smoljanoviča, Martelanca, Starca in Likovnika lahko pripravijo presenečenje tudi mlajši tekmovalci. V torek bosta nastopili ekipi Grmovšnlce in Triglava, glavnih kandidatov za ekipno prvenstvo ter bo srečanje vsekakor zanimivo. Tekmovanje poteka v selo dobri organizaciji Triglava iz Kranja, ki je vzorno organiziral to letošnjo najkvalitetnejšo prireditev. Rezultati — posamezniki: Vanovšek (Bet) 860, Lotrič (Ljub) 856, Vever (B) 847, Kobal (B) 845, Žunko (Tek. M) 841, Petrušič (Lok. Zag) 839, Podkrižnik (B) 837, Mohorko (B) 632, Juričevič (Zenica) 831, Vorgič (Zrenjanin) 820. Ekipe : Ljubljana 5002 (Janežič 819, Likovnik 830, Tomšič 837, Legiša 814, Avsec 839, Lotrič 863), povprečje 833.6, 2. Branik 4915 (Podkrižnik 836, Gomolj 836, Orel 789, Vever 764, Mlakar 798, Kobal 890), povprečje 818.8, J. Beton 4866, povprečje 811, 4. Zenica 4865, povprečje 810.5, 5. Radnički (Bgd) 4857, povprečje 807.1, 6. Lokomotiva (Zgb) 4858, povprečje 806.3, 7. 15. maj (Zgb) 4822, povprečje 803.6 8. Elektrostroj (Zgb) 4812. povprečje 802, 9. Zanatlija (Zrenjanin) 4772, povprečje 795.3, 10. Grafičar (Osijek) 4751, povprečje 788.5. ZMAGA TENISAČEV MARIBORA Maribor, 12, maja. Tenisko medmestno srečanje med reprezentanco 'vVoLfsbcrgti. h Avstrije in Maribora, se je končalo n zasluzeno zmago domačih 11:3. Republiška odbojkarska liga MOŠKI - KAMNIK i ELEKTRA 3:1 »Partizan« Podpeč : »Partizan« Preserje 3tl Republiška košarkarska liga lio{kl — Triglav : Medvode 72:83 (24:25) Zanke — Triglav : Jesenice 21:60 (42:37) Triglav-11. : Škofja Loka 71:79 (32:33) Žene - Rudar i Branik id: 122 (10:56) MLADOST PRVA Golnik, 12. maja, V počastitev »Dneva mladosti« je bil turnir v malem rokometu, v katerem je zmagala Mladost, sledita pa Tržič in Golnik. Rezultati: Mladost : Golnik 26:17 (15:10), Mladost : Tržič 26:5 (15:13), Tržič : Golnik 25:15 (13:10). V SREDO TEKMA ODRED:RIjEKA V sredo 13. maja bo na stadionu Odreda prvenstvena nogometna tekma I. conske lige med Rijcko in Odredom. Pričetek glavne tekme ob 16, predtekme pa ob 14.15. Atomska zmaga nad Italijo lešek preskočil 4.26 m Maribor, 12. maja. V okviru I. kola ekipnega državnega prvenstva *a starejše mladince sta se pomerila Branik in Kladdvar iz Celja, medtem ko ekipe iz Varaždina iz neznanih razlogov ni bilo. Najboljši rezultat je dosegel Roman Lešek, član Kladivarja, v skoku ob palici 4.06. S tem je dosegel nov absolutni slovenski rekord, hkrati pa izboljšal državni mladinski rekord. Ko je dosegel ta rezultat, je skušal izboljšati Milakov državni rekord 4.32 in postavil letvico na 4.33, vendar zaradi močnega vetra ni uspel. Dosežene točke pa še niso izračunane. Tratnik 3:59.4 na 1500 m Ljubljana, 12. maja. Atletski klub Odred je imel včeraj odprto tekmovanje, ki* so se ga poleg domačih atletov udeležili tudi tekmovalci Svobode in Litije. Najbolj uspešen je bil Lojze Tratnik, ki je pretekel 1500 m v zelo dobem času 3:59.4. Odlikoval se je tudi Milu no vi č (O) z 16.6 na 100 m in 23.7 na 200 m. Prvenstvo Slovenije v rokoborbi Miiiiimčiiiti w ospredju Ljubljana, 12. maja 1957. Včeraj je bilo v Ljubljani prvenstvo Sloveni je v rokoborbi katerega so se udeležili tekmovalci treh klubov, in sicer Maribor, »Partizan« Šentlenart in Ljubljana. Nastopilo je 27 tekmovalcev, kii so sc pomerili v 6 kategorijah (v pol težki in težki ni bilo kandidatov). Večina borb se je končala s tušem. Rezultati: mušja: 1, Geršak II, 2. Gabrovec, 3. Špendler (vsi Maribor), bantam: 1. Mu dri, 2. Bončina (oba Maribor), 3. Sotleir (Ljubljana), pe-resnolahka: 1. Močnik, 2. Šebert, 3. Blaške (vsi Mrb), lahka: 1. Omerza (Part. Šentlenart), wejter: 1. Geršak I„ 2, Pikovnik, 3 Gabrušnik (vsi Maribor), srednja: 1. Smode (Mrb), 2. Leben, 3. Žiberna (oba Ljubljana). * V Pescari je danea nogometna reprezentanca Egipta premagala B reprezentanco Italije z 1:6 v tekmi, ki je veljala za Sredozemski pokal. V tem tekmovanju je vrstni red sedaj naslednji: Španija B 12, Francija B 12, Italija B 8, Grčija 6, Egipt 5, Turčija 4. (Nadaljevanje s 1. strani) lepo priložnost, da pokaže svoje znanje. Toda ta napad je pomenil ramo kapljo v morje med tolikimi napadi Jugoslovanov, saj se je spet Žoga -znašla pri izvrstnem Mitiču, ki jo že prešel z mesta branilca med napadalce. Mitič je preigral Segata, oddal žogo Roško vu, ta Rajkova in naenkrat je bila pri Lipošiinoviču. Gledalcem je za trenutek zastal dih, kajti takšnega napada zares niso pričakovali. Lipošinovič je nesebično oddal žogo Rajkovu in Lovati jo bil brez moči — 5:0 za Jugoslavijo! Sijajno! Kdo bi se v tem trenutku spominjal nesrečnega rezultata prejšnje nedelje v Atenah, ko naši napadalci niso in mi so znali prebiti grškega bunkerja. Toda, poglejte Italijane! Nočejo se predati! Kar naprej silijo v naš obrambni prostor, joda tokrat je naša obramba čvrsta kot betonska stena. Mitič — Krstič — Crnkovič rešujejo še tako zamotane akcije pred vratarjem Bear o, kar Italijane oči vi d n-o spravlja v popolno negotovost. Škoda, tudi Beara je moral kloniti V teh silovitih napadih naših odličnih reprezentantov so italijanski napadalci vendarle skušali če Že nič drugega doreči vsaj častni gol. Hitre akcije Prinija, Montuorija in Virgilija so dale slutiti, da se bo prav lahko tudi našemu Bcari zgodilo zlo. V 56. minuti sta Bonipeiti in Gratton uprizorila silovit fi-niš, ki bi se skorajda dramatično končal za našo reprezentanco. Bcari jo z izredno parado uspelo žogo izboksati v kot. Mislili smo Že, da je nevarnost odstranjena, toda te tako težko priborjene prednosti Italijani niso hoteli Izpustiti iz rok. Vedeli so namreč, sedaj je priložnost, če tokrat ne bo nič, potoni ne bo nikpli. Bilo je v 59. minuti, ko je Montuori zdrvel po levi strani igrišča, toda Beara je preostro posredoval. Sodnik Martin iz Češkoslovaške je dosodil najhujšo kazen: enajstmetrovko! Kdo bo streljal? Pred žogo sc je zvrstilo nekaj italijanskih igralcev, dokler se ni pripravil na strel branilec Cervato. Na igrišču je zavladala tišina, žvižg, oster strel in Italijani so dosegli častni gol 5:1. Ne bomo razpravljali, ali je bala ta kazen upravičeno dosojena; pri tolikšnem vodstvu ne bomo gledali na malenkosti. Naši navalijo s podvojeno silo Gledalci so s huronskim vpitjem še bolj vzpodbujali Jugoslovane, ki so bili zaradi prejetega gola ne morda zbegani, ampak oti-vktno razsrjeni in so s podvojeno silo napadali Lovati jeva vrata. V teh izredno lepih minutah, ko je jugoslovanska reprezentanca pokazalo pravo ekhsibicijo moderne nogometne igre, se je še posebej odlikoval v obrambi izvrstni Mitič, ki je čudovito povezoval obrambo z napadom. Kamorkoli je posegal, povsod je bil uspešen. V spominu nam je še posebej ostal trenutek v 65. minuti, ko je Mitiču vzel žogo Montuori in gledalci so ga zato godrnjaje »pozdravili«. Toda Rajko ne bi bil Rajko, če ne bi v isti sekundi vzel žogo italijanskemu napadalcu in jo še lepše kot bi kdo pričakoval, oddal Milutinoviču. Milutinovič se je spustil v divji dir in oddal žogo Lipošinoviču. Toda žoga je žal odletela v aut. Pa ne samo Mitič. Tudi Krstič je bil nepremagljiv junak. V najbolj kritičnih situacijah je bil vedno na mestu. Dobesedno je kosal na vse strani in Italijani se skorajda niso upali več priti v njegovo bližino. Minute so tekle in tempo je bil peklenski. V 76. minuti so naši spet uprizorili aivno akcijo. Začela se je na sredi igrišča, ko je Žogo prejel Lipošinovič. Akcija je bila tako hitra, da skorajda nismo mogli slediti. Žoga je Šla z noge na noge, od LipoŠinoviča do Zcbeca in konč- ZMAGA favoritov Ljubljana, 12. maja. Danes se je pričelo republiško prvenstvo v velikem rokometu. V ljubljanski conski ligi sta bili obe moški tekmi v Ljubljani. Na obeh tekmah smo opazili, da je sprememba pravil (nova oblika vratarjevega prostora in delitev igrišča na tri dele) zelo poživila igro. Svoboda: »Partizan« Crn. 9:7 (3:4) Igra je bila zelo liitra, kar je zasluga predvsem izredno hitrih Črnomeljčanov. Zato je Svobodi uspelo zmagati šele tedaj, ko^ so prenehali z odprto igro in prešli na consko obrambo. Rudar : »Partizan« - Krim 15:8 (5:5) Po nedavnem uspehu igralcev »Partizana« na turnirju v Trbovljah so mnogi pričakovali njihovo ponovno zmago. V prvem polčasu so se tudi še kar dobro držali, toda v nadaljevanju igre je Rudar povsem prevzel pobudo v svoje roke in zanesljivo zmagal. Rudar 4 4 0 0 51:34 8 »Partizan« 4 2 0 2 37:43 4 »Svoboda« 4 1 0 3 31:37 2 >Part.«-Črnom. 4 1 0 3 31:46 2 Svoboda : »Part.« - Crn. 5:4 (4:1) Današnja ženska tekma v velikem rokometu je imela dva popolnoma nasprotna polčasa. V prvem so igralke Svobode s hitrimi napadi povsem razbile nasprotnika in redvsem po zaslugi zelo dobre orkove dosegle štiri gole. V nadaljevanju pa se je slika na igri- LETO XIII. Štev, 19 Stran 2 šču povsem izpremenila. Zahvaljujoč slabi obrambi Svobode so igralke iz Črnomlja uspele izenačiti, nakar je Svoboda dosegla zmagoviti gol po krivdi vratarke. Zmaga Branikovilt pionirk Na republiškem prvenstvu pionirk v malem rokometu so nastopile tri ekipe: Branik, Svoboda in gimnazija iz Črnomlja. Vse ekipe so bile izenačene in je o končnem vrstnem redu odločal količnik. S prikazano igro vseh ekip smo lahko povsem zadovoljni, saj so mlade igralke vsaj na trenutke zaigrale prav lepo. — Tehnični rezultati: Svoboda : Branik 4:3 (1:1), gimnazija Črnomelj: Svoboda 5:3 (3:2), Branik : gimnazija 2:0 (0:0). Branik 2 1 0 1 5:4 2 Gimnazija 2 1 0 1 5:5 2 Svoboda 2 1 0 1 7:8 2 Tudi pri pionirjih je odločal količnik Na finalu pionirja so nastopile samo tri ekipe, ker moštvo gimnazije Črnomelj ni imelo potrebnega denarja za kavcijo. Vsekakor je to malomarnost vodstva, ki je to ekipo poslalo na finale in je bilo poznano s propozicijami istega. Pionirji Odreda in Partizana iz Slovenj ega Gradca so bili precej boljši od Branika in sta obe ekipi visoko zmagali. Ker sta se v medsebojnem srečanju razšli z neodločenim izidom 15:15, jo v prvem mestu tudi tu odločal količnik. Ta je bil malenkostno boljši v korist Odreda, ki je tako osvojil naslov republiškega prvaka no jo je prejel Mitič, ki je silovito streljal. Žogo smo videli v mreži, toda žal vratnica ji je preprečila pot v mrežo, čudovito je bilo opazovati naše razpoložene nogometaše. Le kje jemljejo tolikšno silo, smo se spraševali, ko jih je mimogrede dr. Obradovič polival z vodo? Prav gotovo so hoteli vendarle enkrat dokazati vsemu svetu, da še vedno niso za staro šaro. Za konec še Vukas Torej vsi naši napadalci, razen Vukasa so svojo nalogo izpolnili stoodstotno. No, ne mislimo kar zadeva Igro, mislimo tu le na strelce golov. Vukas ga Se ni dosegel. Ali ga bo? Bo! Devet minut pred koncem, ko je Lipošinovič obležal in so ga odnesli z Igrišča, je Rajkov streljal kot. In prav za zaključek se je Vukas oddolžil s takšnim golom, ki ga verjetno doslej če nismo videli na naših Igriščih. S kota streljano žogo je z voley udarcem poslal naravnost v levi gornji kot. Fantastično, strel je bil neubranljiv — 6:1 za Jugoslavijo! In Se in še smo imeli priložnosti za dosego golov, toda naši napadalci so bili oči vidno nekoliko preutrujeni in zato tudi točnost pri streljanju na gol ni bila najboljša. Lahko rečemo, da je šlo za centimetre, kajti streli so švigali mimo vrat in nad prečko. Velika igra se je bližala kraju. Ko je sodnik odžvižgal konec, so navdušeni gledalci vdrli na Igrišče in odnesli ’ na ramenih jugoslovanske reprezentante, ki so tokrat zaigrali srčno, borbeno, požrtvovalno in kar je tudi največ vredno, zelo učinkovito. Prvenstvo Slovenije v judo športu Dobra bvaliieia Ljubljana, 12. maja. V prostorih Gospodarskega razstavišča je bilo danes na sporedu že četrto prvenstvo Slovenije v judo. To je bilo obenem tudi doslej najkakovostnejše tekmovanje te vrste. Nastopilo je 52 tekmovalcev. Rezultati — peresno lahka: 1. Perne (L), 2. Peča-ver (L), 3. Heric (B); Mika: 1. Frank (M), 2. Stepančič (L), 3. Korošec F. (B): vvelter: 1. Škraba (L), 2. Korošec R. (B), 3. Šubic (O); srednja: 1. Maček (L), 2. Geršak (M), 3. Ocvirk (O); pcltežka: 1. Jakliči (L), 2. Cesar (L), 3. Gale (O); težka: 1. Pogačnik (L), 2. Mlakar (T), 3. Smode (M). M. G. JEDINSTVO : OBRED 18:2 Zagreb, 12. maja- Danes so v Zagrebu gostovali boksarji ljubljanskega Odreda. Doživeli so visok poraz od Jedinstva, vendar so k temu mnogo pripomogli sodniki, ki so oškodovali Menceja, Drakslerja, Slaviča In Kobala. Nepristranski gledalci so protest riali proti odločitvam sodnikov. Dirke v Polhovem Gradcu Polhov Gradec, 12. maja. Danes je bila na Črnem vrhu pri Polho- vem Gradcu hitrostna moto dirka-Dolžina proge je bila 6 km in je imela 470 m višinske razlike z največjim vzponom 24%. Rezultati: 12? con: Gerič (Tomos, Koper) 6:36.0; 175 ccm: Gerič (TK) 6:37.36; 250 ccm: Gerič (TIC) 6:48.12. 350 ccm: Čuden (Ljubljana) 6:22.0; 500 ccm: Čuden (L) 6:23.0; prikolice nad 500 ccm: Hrastnik in sovozač Podrekar (Tržič) 7:34.24. HavŠil Zvezna moška odbojkarska liga Mladost : Fužinar 3:1 Jugoslavija : Branik 3:2 Crvena zvezda : Maglie 3:1 ZENSKE Partizan : Crv. zvezda 3:1 Lokomotiva : Mladost 3:2 Olimpija : Branik 3:1 Katastrofa Ljubljane v Kamniku Kamnik, 12. maja. V tekmi prte ženske republiške odbojkarske lige je danes Kamnik visoko porazil lanskoletnega člana zvezne lige ZOK Ljubljano s 1:0 (15:9, 15:2, 15:12). PRAVILNE REŠITVE V Se nekaj komentarjev Današnja tekma je v začetku naredila vtis, da bo zelo živahna, kajti Italijani so začeli prvi napadati, Jugoslovani pa so jim te napade vračali. Igra se ie prenašala zelo hitro iz ene na drugo polovico igrišča, zdaj so bili vr napadu Italijani, zdaj Jugoslovani. Toda po prvih 15 minutah je izglodalo, da se bodo gostje predstavili kot enakovredno moštvo, saj so uprizorili neka j zelo uspešnih in nevarnih napadov. Po tem pa so prevzeli pobudo naši in pričeli z obleganjem nasprotnikov. Od tedaj dalje so imeli premoč, čeprav lahko trdimo, da je bila obramba, z izjemo odličnega Spa-jiča, precej nezanesljiva. Tempo igre je bil vedno hitrejši, zlesti proti sredini prvega polčasa. Diktirali so ga Jugoslovani, Italijani pa so solidno odgovarjali. Toda že ie pričel delovati premišljeni Spajic, ki je povsem razbil načrt Italijanov, da bi preko notranjega tria uspeli oblegati obrambni prostor domačih. V drugem polčasu se v začetku slika ni izpremenila in so naši še naprej gospodovali na igrišču. Toda nenadoma so po petem doseženem golu popustili, kakor bi se zadovoljili z doseženim rezultatom, lzgle-daio je, kot bi se hoteli nekako oddahniti, to pa so Italijani izkoristili in nevarno napadli. Posledica tega je bila enajstmetrovka. Potem so naši še nekaj časa napadali, vendar je bilo videti, da so se že nekoliko utrudili, kar se je poznalo seveda tudi gostom. »ŠPORTNE ALKE« ODREZEK ST. 1 1. FLRJ : Italija (I. polčas) 3:0 1 2. FLRJ : Italija (II. polčas) 3:1 1 3. FLRJ : Italija (končni rez.) 6:1 1 4. Hrvatska : Srbija 0:3 2 5. Grafičar : Uljanik 2:1 1 6. Split : Ljubljana 3:1 1 7. Odred : Rijeka — — 8. Hajduk : Proleter 2:2 X S. Budučnost : Borovo 3:0 1 10. Italija B : Turčija — — 11. Zeljezničar : Proleter 60:67 2 12. Montažno : BSK 85:71 1 13. Indonezija : Kitajska 2:0 1 14. Metalac : Hajduk 2:3 2 15. Proleter : Sparta 40: 1 OPOZORILO IGRALCEM V KOPRU Odrezke »Športne alke« — kupon 1. iz Kopra nismo sprejeli, denar v znesku srn din pa je bil pravočasno dostavljen. Zato stav ne moremo upoštevati. Denar bomo vrnili podjetju »Lipa« v Kopru in prosimo vse igralce, da dvignejo svoja vplačila. 1. conska nogometna liga po tekmi Predsednik Nogometne zveze Jugoslavije Branko Pešič: »Zmaga je papolno-ma zaslužena. Mnogo moramo še storiti za ugled našega nogometa, da bo dosegel stopnjo, ki jo je nekoč že imel.« Miloš Milutinovič: »Srečen sem, da sem proslavil svoj jubilej na tekmi, v kateri je naš nogomet triumfiral in kjer sem dal svoj skromni delež. Vsi moji tovariši so igrali odlično.« Ljuba Spajic: »Zasluženo smo zmagali in meni, da je to ena najlep.šili tekem naše reprezentance. V polju so igrali Italijani zelo dobro.« D. Krstič: »Italijani so igrali ostro in niso bili slabi. Naša reprezentanca že dve leti ni igrala tako dobro. Napadalci niso igrali vsak zase, ampak kolektivno.« Trener reprezentance Čirič: »Pokazalo se je kako je lahko igrati enostavno in učinkovito. Čestitam igralcem, ki so dosegli tako sijajno zmago.« Predsednik nogometne zveze Italije inž. Bnrassi: »Jugoslovanska reprezentanca jo igrala odlično, naši igralci pa so odpovedali. Mislim, da je to dovolj.« Tehnični direktor italijanske reprezentance dr. Foni: »Ne želim veliko govoriti, moram pa priznati, da je jugoslovanska reprezentanca veliko moštvo, vendar so imeli malo sreče.« Kapetan italijanske reprezentance Boniperti: »Igrali ste odlično. Mi smo bili, iskreno rečeno, slabši.« Montuori: »Zmaga je zaslužena, rezultat pa je previsok. Mnenja sem, da ne bi smelo biti več kot dva gola razlike.« Cervato: »Jugoslovani so igrali zares moderen nogomet in zmaga Je popolnoma zaslužena.« Današnja tekma je veljala tudi za pokal dr. Geroja. Lestvica v tem tekmovanju je sedaj naslednja: Madžarska 8 5 2 1 25:15 12 CSR 5 4 0 1 10:9 8 Avstrija 8 3 2 3 16:17 8 Jugoslavija 8 2 3 3 16:11 7 Italija 5 1 1 4 4:14 3 Švica 6 0 2 4 8:19 2 * Mladinci — Mladost : Škofja Loka 8:0 (2:0) SPLIT : LJUBLJANA 3:1 (0:1) Sp rit, 12. maja. V prvenstveni etkmi L conske lige je danes Split premagal moštvo iz Ljubljane 3:1 (0:1). Vreme je bilo lepo, pred približno 1.200 gledalci pa je sodil Pe-trošič. Gole so dosegli Blaznik v 3., Duplančič v 53., Duma nič v 55. in Ninčevič v 78. minuti. Po igri v I. polčasa je vse kazalo, da bo Ljubljana danes odnesla t točko iz Splita. Gosti so napadali po hitrih krilih, katerim domača obramba ni bila kos. Plod tega je bil že v začetku igre gol, ki ga je dosegel Blaznik Vse vrste pri gostih so bile dobre in pravzaprav m bilo slabega mesta. V II. polčasu, takoj po izenačenju, pa je Ljubljana popustila in domači so prevzeli pobudo. Posebno obramba Ljubija-ne je bila slaba, tako da napadaj-ceni Splita ni bilo težko doseči še dveh golov. V 70. minuti je zapustil igrišče poškodovani Dupla nic in so tako domači nadaljevali z desetimi igralci. Ljubljana je zopet prevzela pobudo, vendar napadalci niso bili uspešni. Dr. Podnje Zvezna moška košarkarska liga Tudi v statistiki »dva tira« Ljubljana, 12. maja Nismo še pozabili izredne dramatične borbe med Ljubljano in Partizanom, ko smo se znova znašli pred pomembnim srečanjem med Beograjčani in tokrat z Olimpijo. Že zadnjič smo zapisali, da je Partizan nevaren nasprotnik in prav gotovo med tistimi moštvi, ki tudi upajo na eno izmed prvih mest ‘prvenstvene lestvice. Igrišče pod Čeki novim gradom je bilo torej 'opravičeno poino čez mero in ni moglo sprejeti večjega števila gledalcev, ki so sicer plačali vstopnino, pa so se raje zadovoljili s stojišči izza igrišča. Zares, tokrat smo dosegli še en priča ni v njegovo »nezmotljivost«, rekord, namreč rekord v številu gl e- je Radovič tokrat močno zatajil. In dal cev, ki so bili prepričani v zmago kje tiči vzrok tej negotovosti? Peli ubij a n škili akademikov. In niso s-e klenska hitrost, ki io ie vsilila Olimpija ie goste popolnoma razorožila, ki so se v zadnjih minutah le s težavo kretali po igrišču. IGRIŠČE PREMAJHNO Funkcionarji Olimpije so bili tokrat v precejšnjih skrbeh. Zanima- Ljubljana: C. zvezda 71:70 (58:34) Beograd, 12. maja. Danes popol- zmotili, sai je bil rezultat... Olimpija : Partizan 75:60 (37:57) lvst običajno, tudi tokrat začetek tekme ni vlival optimizma, namreč domačinom. Olimpija ie imela svoj R-a-5rt, Partizan pa svojega. In rezultat te igre? Nič drugega, kot ves Drvi polčas menjajoče se vodstvo in velika nervoza gledalcev. Toda bistro jSe oko boljšega poznavalca košarkarske igre je prav lahko opa-z'lt>, da je vendarle Olmipija boljši nasprotnik, ki bo šele v nadaljevanju igre pokazal svojo premoč. Prav , .- • . - , . .,. »___ Presenečeni smo bili nad veliko bor- ^,ne. Je premagala Ljubljana beo benostio gostov, ki so bili vsaj pred grajsko Crveno zvezdo v zelozam-tftkmo prepričani v svoj poraz. Prva mm iei napeti tekma _z rezultatom P >rice Olimpije v postavi: Derrna- 71:70 ,(38:34) Tekma je bila zlasti »tU, Lokar, Bajc, Kandus, Danev, je zanimiva v drugem polčasu, ko sta diktirala prav peklenski tempo, ka- se obe moštvi neprestano izmenja-tarerou je Partizan sledil le s te- vali v vodstvu. Ljubljana je, zma-žavo, vendar dokaj uspešno, vse do Bala povsem zasluzeno v njenem OLIMPIJA SE ODDALJUJE Šev za Crveno zvezdo pa je dosegal v . . , Popovič (21). Ivo se je temna ze zaceia, smo e opazili Borisa Kristančiča >v oiviluc. Železničar x Proleter 60:67 lT5T Sloboda« Lokomotiva 92:75 (»2:50) nje za tekmo je bilo ogromno, igrišče pa odločno premajhno, da bi lahko sprejelo številne gledalce. Zbralo se je gotovo več kot 3000 ljudi, ki so godrnjali: Le zakaj ni košarkarsko igrišče vsaj toliko veliko kot nogometno! In prav so imeli, To igrišče pod Čeki novi m gradom je premajhno. Zato bi bilo prav, da merodajni mislijo na novo gradnjo. Je pač tako, košarka je že šport številka ena. Olimpija: Kandus 10, Dcrmastia 26, Bajc, Danev 20, Lokar 4, Polšak, Debevc 13. Partizan: Marjanovič 13, Blagoje-vič 13, Radovič 14, Dimitrijevič 6, D ju ra č I., Djurič II. 7, Ostojič 3, Tomič 2. L. M. Te dni je Zavod za statistiko LRS objavil statistične podatke o stanju v našita tclesno-kulturnih organizacijah v letu 1956. Objavljeni podatki kažejo značilno sliko našega teles nekulturnega življenja, ki teče po dveh tirih. Statistični podatki so tudi za telesnokul-turno dejavnost izredno važni. Služijo nam kot kažipot za bodoče delo ter opozarjajo na napake in pomanjkljivosti, skratka, statistika je orožje, brez katerega ni pravega načrtnega dela. Ugotoviti moramo, da vsa naša prizadevanja, da bi to delo opravili čim bolje in enostavno, predvsem pa čim bolj točno in koristno, do sedaj še ni rodilo pravega uspeha. Kljub temu, da sta obe naši glavni Statistični list našteva 28 različnih panog, ki zanimajo naše športnike, od atletike in avtomobilizma, pa preko raznih športnih iger. Letos so v te podatke vključili tudi lov in celo šah. Med 28. športnimi panogami pa naletimo v rubriki tudi na oznako TVD »Partizane. To naj bi pomenilo, da že samo pri-padništvo k tej organizaciji tudi pove, kaj in kako član »Partizana« vadi. Tu stojimo pred načelnim vprašanjem oziroma več vprašanji, ki jih bo treba rešiti. Ce ja včasih oznaka »Sokol« bila sinonim za telovadbo kot družbeno gibanje, danes tega ni več. Če smo včasih telovadbo kot dejavnost lahko označevali izključno samo z gimnastično metodo, tudi to danes ne drži vcČ. Ljubljana 5 4 1 0 370:512 9 Olimpija 5 4 0 1 351:319 8 P roloter !$ 5 0 2 377:337 6 BSK 5 3 0 2 297:293 6 Montažno 5 3 0 2 546:362 6 Crv. zvezda 5 2 0 3 324:310 4 Železničar 5 2 0 3 293:290 4 Sloboda 3 2 0 3 303:350 4 Partizan 5 1 0 4 341:365 2 Lokomotiva 5 0 1 4 280:325 0 telesnokulturni organizaciji skušali ukrepati Xudi nimajo več prav tisti, ki nasproti redni tudi na tem področju, in tudi vsaka za sebe jn sistematični vadbi postavljajo športni tre-(poudarjamo, za sebe) zbirata statistične podatke, niti Zavodu za statistiko LRS, niti komurkoli drugemu, do sedaj še ni uspelo zbrati podatke tako, da bi dobili res enotno, čisto sliko o našem telcsnokulturnem življenju in obenem tako sliko, na podlagi katere bi lahko načrtno delali za bodočnost. Ne nameravamo očitati Zavodu za statistiko LRS kakršnekoli pomanjkljivosti, nasprotno, tovariši s te ustanove so v preteklem letu opravili svoje delo zelo vestno. Krivda leži predvsem na nerazčiščenih pojmih in deloma tudi na zaverovanosti v staro. Časi se pač izpreminjajo in danes so naše naloge tudi na tem polju dejavnosti družbeno drugačne, kot včasih. O tem smo že dostikrat pisali, radi bi pa tudi na primeru statističnih podatkov pokazali na neskladnosti, ki jih bo treba odpraviti. Statistični podatki delijo športnike (ta naziv uporabljamo za pripadnike vseh organizacij ning, ki naj bi potemtakem bil nereden in nesistematičen. Danes vemo, da je dejavnost v naših partizanskih društvih zelo pestra kar se tiče metode in izbire sredstev in postaja, kar ja edino prav, iz dneva v dan še pestrejša in zato tudi privlačnejša. V partizanskih društvih se zlasti otroci igrajo, mladina in člani gimnasticirajo, predvsem pa goje iz dneva v dan več panog na športni način, to je, člani tekmujejo in skušajo doseči vedno boljše rezultate. Vsega tega pa s preprostim nazivom društva v statistiki ne moremo prikazati. Zato bo treba v bodoče tu nekaj spremeniti Povedati bo treba bolj točno, kako je članstvo zaposleno, zlasti pa navesti podatke o športnem udejstvovanju članstva. Končno bo tak način prikazovanja dela rešil položaja pastorke še eno športno panogo, ki pri nas vsekakor ni na zadnjem da bo stvar krajša) po več vidikih." Podatki Tiasih Pa ie b!!a na5 lPort 5tcv0ka lopo pokažejo razdelitev po poklicu, tudi delitev po starostnih stopnjah v glavnem odgovarja, čeprav bo treba v bodoče bolje prikazati stanje rekreativne vadbe ia končno skuša statistika pokazati razdelitev Športnikov tudi po posameznih panogah. Tu pa nas nekaj zbode v oči. ena — namreč tekmovanje v vajah na orodju. Ta dejavnost je danes razširjena izključno V partizanskih društvih, je pa to športna panoga, ki jo moramo tudi izkazati in ji pomagati, da bo tudi v bodoče v naših športnih bilancah zavzemala isto mesto kot n c ko 5 D. S. Prvo kolo ekipnega atletskega prvenstva za starejše mladince v zmago svojega tooštva in je le kot »zlata rezerva« opazoval trdo borbo velikih nasprotnikov izza koša. Ob polčasu, ko je kazalo, da le ne bo vse tako teklo D-> maslu, pa se ie tudi »Kristo« začel pripravljati. Sam nam je rekel takole: »Ce b , potrebno, bom vsto-'Pd na igrišče in pomagal svojemu moštvu do zmage!« In. vendar Olimpija ni potrebovala Montažno : BSK 85:71 (43:33) Atleti v Podpeči Podpeč, 12. maja. Včeraj je podpeški »Par-Uzanc izvedel I. kole ekipnega prvenstva Slovenije v atletiki, na katerem je nastopilo Ljubljana, 12. poldne je bilo njegovega posredovanja. Ze prve mi. zultaii — mladinci: 100 m: Onlak 12.7, lfOOm: nate drugega polčasa so spremenile Svete Stane 4:39.0, višina: Novljan 153, da-ves potek igre. Nekai odličnih me- Jjina: Oblak 3.32, kopje: («X» Lipovec 44.50, tov Dermasti je, Daneva, Debevca ju disk: (1.3) Novljan >3.3, mladinke — so m. Kartdusa je zadostovalo, da je Parti- Zdešar Vera 8.6, višina: Lapajne 125, krogla: zan zaostal. Olimpija je do skra jno- (4 kg) Turk to.ao, člani — 100 m: Igličar maja. Danes do- solidne rezultate v vseh metih. Pri Šiški prvo kolo mladinkah so vzbujale več pozor-ekipnega tekmovanja starejših n osti kot ostale Breščakova, Šmit-mladincev in mladink. V ugodnih kova, Homerjeva, Drobničeva, Goj-pogojih so bili v večini disciplin kovičeva, Pristavčeva, Škerjančeva doseženi solidni rezultati in med in Puc-ova. Današnje tekmovanje nad too tekmovalcev, največ mladincev. Re- mladinci smo bili skoraj do konca je solidno izvedel ŽAK Ljubljana. priče hudi borbi med Odredom in Ljubljano, šele v »finišin je bila Rezultati: mladinci 100 m: Sola- 4 X 109 m: Učiteljišče 49.5, It. gimnazija 49.4, I. gimnazija 49.4. Točke: H. gimnazija 6870, I. gimnazija 6763, učiteljišče 6144, ESS 5993, IKS 5769, mladinke: 60 m: Leban (ESS) 8.4, Rečnik 8.5, Ocvirk (obe I) 8.5, višina: Leskošek 158, Cvikl (obe II) 158, Debeljak (ESS) 138, 500 m: Rehar (I) 1:25.9, Klemenšek (() 1:28.9, daljina: Rečnik (I) 4.85, Leban (ESS) 4.50, krogla: Tončič (I) 10.49, 4 X 100 m: ESS Ljubljana boljša in zmagala s pre- revič (Šv) 11.7, Pilgram (Sv) 11.7, ^7-0. II. gimnazija $7.4, učiteljišče 57.5, ekipe: »ti izkoristila svoje orožje v obliki hitrosti in gostje SO bili na kole- man 160, krogla: MerSol 12.41, daljina: I$U-Rih.. Zlepa ne bomo pozabili izvrst- čar 6.to. Pristavec Riti potez Kandus a. Daneva in D er- . . v . jnastije, ki so odlično napadali in Kamničani pred boljšimi čast LVCPŠ x bra!r- -č°' kf' lElit Občnega zbora plavalne sekcije ŠD Kom-Rio se se odličnih metov Radoviča, ^ gg udeMilo več kot 90 ČIanov, razen hi, ie Ljltbitano skorajda pokopal, zastopnikov različnih Športnih, nda tokrat ie bil brez one prave, v Dteried« Ruarne moči. Še celo p-rt metanju cejšnjo prednostjo, ki bi bila s-e- Poselil (O) 11.7; 400 m: Ingolič (O) veda nekoliko manjša, če bi imel 52.4, Korošec (L) 52.4; 1500 m: IIo- Odred še drugega tekača na 1500 m. če var (L) 4:22.8, Pungeršič (Sv) t2.a, im m: Pristavec 4:14.4, višina: Cimpcr- Skupno število točk je pri Ljub- 4:23.8, Tomažič (L) 4:25.4; 110 m ' ' * lj-ani nekoliko manjše kot pred le- ovire: Baggia (L) 16.7, Boldin (O) tom dni, pri Odredu nekoliko več- i6,7, Polič (L) 17.0; 1500 m zapreke: I. gimnazija 6883, ESS 6720, 6575, učiteljišče 6211. II. gimnazija /«g bobnih napSk, kjer strto bili pre- Sodelujte v »Športni alki«, ki vam nudi možnost priti do milijonskih dobitkov družbenih ia oblastnih organov. V pregledu svojega dela so Kamničani ugotovili, da so v kvaliteti začeli zaostajati za vodilnimi ekipa mi v Sloveniji, zato pa jih je tembolj razveselila vast, da sta ObLO ia Sindikalni svet zagotovila potrebna sredstva za uspešno delovanje v letošnjem letu. V kratkem bo komuna tudi prevzela v upravo športno objekte, tako da se obetajo kamniškim športnikom boljši časi. je, pri Svobodi pa približno isto. Špan (L) 4:31.6, Aljančič (O) 4:41.2, Pri mladinkah so bile Od redove Udovč (O) 4:44.2;višina: Rojko (L) atletinje precej boljše od ostalih 175, Semič (O) 165, Lampe (L) 165, treh ekip in tudi nasproti lanske- Drašler (O) 165; daljina Lampe (L) mu letu so napredovale skoraj za 6.00, Jeraj (Sv) 5.86; palica: Rojko 4000 točk. Pripomniti moramo, da (L) 3.50, Škulj (O) 3.20; krogla Urh so rezultati, ki jih objavljamo, ne- (L) 13.20, Pečnik (O) 12.87, Berglez uradni. (L) 12.80; disk: Pečnik (O) 42.53, . .. Baggia (L) 40.70, Arko (Sv) 39.55, Od posameznih disciplin moramo kopje Kalan (L) 52.67, Pečnik (O) pri mlad motih lizdvojih (predvsem 5U5. kladivo: Vidmar (O) 48.63, te-k na 400 m, ki je dal veliko bor- Dermota (L) 46.45, Rojko (O) 43.76; bo med hitrim Korošcem m vztraj- 4 x 100 m. Svoboda 46.4, Odred nim Ingoličem, dalje zelo dobrega 4f)7_ Ljubljana 46.8. Točke: Ljub-Špana na 15^0 ni z zaprekaini, o-d- ];,ana 16.846, Odred 15.986, Svoboda ličnega Rojka'na višini in palici ter Mednarodni atletski kriterij v Beograda ŽALEC ZBRAL 12103 TOČKE Celje, 12. maja. Na stadionu »Borisa Kidriča« sta se danes srečali ekipi partizanskih društev Žalec in Prebold v ekipnem prvenstvu za mladince. Mladinci iz Žalca so se pomerili v prvem kolu zvezne lige za starejše mladince, iz Prebolda pa za prvenstvo Slovenije v skupini 13.20, Pečnik (O) 12.87, Berglez mlajših mladincev, Žalec ie dosegel pa"";v 'n' Afy ” 12.103 točke, Prebold pa v ožjem programu za republiško prvenstvo 5751 točk. »Partizan« Žalec je nastopil tudi v prvem kolu ekipnega prvenstva FLRJ za mladinke ia zbral 6678 točk. Rezultati — mladinci: 1580 m Satlar 4:23.8, višina Kru-šič 160, krogla Kotnik 12.35, disk Kotnik 37.20, kladivo Kotnik 35.48, 4X100 m Žalec 40.8, 100 m Lakner 12.4, 400 m Lakner 5S.5, mladinke — 60 m Kučer 8.9, 100 m Cerovšek 14.6, krogla Medvešek 9.53. Vsi navedeni so člani »Partizana: Žalec. Jug Beograd, 12. maja. Včeraj je bil na stadionu Partizana mednarodni atletski RVttng, imenovan »Kriterij tekov«. Ra-Zen večine najboljših Jugoslovanov ao je naš rekorder Veliša Mugoša moral tako zabeležil pomembno zmago in zelo opraviti s trojico Madžarov, ker je dober rezultat na začetku sezone. Se bolj razburljiv je bil tek na 1500 m, ostalim našim tekačem kmalu zmanjkalo sil in niso mogli slediti ostremu tempu. 13.9-66. Mladinke: 60 m: Zabukovec (O) 8.6, Bizjak (Lit) 8.8, Prosen (O) 8,9, 100 m: Gojkovič (Sv) 13,4, Pristavec (L) 13.5, 80 m ovire: Breščak (O) 13.5, Kavčič (Sv) 14.1, Puc (L) 14.5, višina: Šmitek (Sv) 133, Prosenc (O) 1*26, daljina: Gojkovič (Sv) 4.23, Premk (Lit) 4.09, Breščak (O) 4.99, krogla Škrjanec (O) 12.22, Turk (L) 11.12, Drobnič (O) 10.92, disk: 11 um,er (O) 28.96, Drobnič (O) 26.13, kopje Škrjanec (O) 33.65, Puc (L) 28.25, Premk (Lit) 24.06, 4 X 100 metrdv: Odred 55.2, Svoboda 57.0, RS stopili tudi odlični madžarski tekači Mugoša je uspešno odbijal kombinirane Ra čelu z nosilcem srebrne olimpijska napade Szaboja, Kovacsa in Varge in v medalje Kovacsom. V teku na 3000 m flnlšu pobegnil svojim zasledovalcem ln Spominska kolesarska dirka na Podutika Zmagovalec Božnik kjer je končni rezultat nedvomno neko- Ljubljana 57.7, Litija 56.2. Locke: liko presenetljiv. Presenetljiv zlasti zato, Odred 9354, Ljubljana 7>32, 7)vobo-ker so 3 Jugoslovani prešli ciljno črto da 7499, Litija 6936, pred prvim Madžarom, ki so nastopili Ljubljana, 12. maja. Na današnji p^RRin-ski kolesarski diirki okrog i^tika smo lahko ugotovili, da tM.drno v Sloveniji kopico odličnih k,Rova!cev, kar velja zlasti za mla-^'Rce. Za dirko je tudi tokrat vla-j?,‘° Precejšnje zanimanje, saj je 10 vzdolž 6 km dolge proge vse b-no gledalcev, ki so vzpodbujali najboljše kolesarske »ase«. j an* >o morali prevoziti to progo seikrat, mladinci pa šestkrat. Pri nlfl.R,R smo opazili prav vse naše vid-z~i;>e tekmovalce, ki kažejo, da so L ‘Rtošnjo sezono že danes kar do-jgl .pripravljeni. Takoj v začetku kol 1 nekai padcev in okvar na Pra&S • M to ni bila mikavnost tb»V].n'® manjša Glavni »asi« so se v strnjeni skupini vse do metra. Na cilju pa je bil Vov.-iat e oajboljši Rožnik, ki je pri-■’> skozi cilj n red Flajsom, Ra- brez Rozsav81gylja. Spočetka Ja bil tempo dokaj počasen in večinoma je vodil Andrej Vipotnik, ki je bil na čelu tudi še v zadnjem krogu. 200 m pred ciljem Kovacs XI napada In prehiteva Vipotnika, ki pa se ponovno prebije na čelo. Iz ozadja pa se je tedaj pojavil še Joško Murat in z odličnim finlšem opravil z obema tekmovalcema pred seboj. Nazadnje pa je še Sarič pustil za seboj Kovacaa II. Mednarodni kriterij bo ponovljen prl- kom in ‘Valantom. Mladincev je bilo na startu 37 in so med drugimi nastopili tudi že v okv-iru republiškega prvenstva. Opazili smo med njimi nekaj izrazitih talentov, kar še posebej velja za Mariborčane, ki jih hodnjo nedeljo v Budimpešti, kjer se vodi naš znani kolesarski veteran Podmiljščak. Rezultati: člani (18 tekmovalcev — 10 krogov): 1. Božnik (O) 2; 25:40, 2. Flajs (O), 3. Rak (O), 4. Valant (R), 5. Bajc (O), 6. Godnič (Koper), vsi v času zmagovalca itd.; mladinci: (37 tekmovalcev — 6 krogov): 1 Vrbovšek (B) 1;23:30, 2. Gerič (B), 3. Puharič (O), 4. Cujhen (R) 1;24:2T3, 5. Dolinšek (B), 6. Puhar (B) itd. 2. Koper 4; 19:0-0; turisti — člatih mladinci ekipno: I. Branik 4;! 1:35, t. Podlesnik, 2. Ziherl, 3. Mrzlikar itd., mladinci: 1 Giuliatti (Rudar), 2. Gantar (O), 3. Kuzman (B) itd. bodo najboljši Madžari pomerili a po tremi najboljšimi Jugoslovani z včerajšnjega tekmovanja. Tekil bodo 1500 m ln 5000 m. Rezultati: 1500 m Murat (J) 3:50.2, Vipotnik (J) 3:50.4, Sarič (J) 3:50.6, Kovacs (M) 3:51.2, Somkuti (M) 3:52.3, Važlč (J) 3:53.5, 3000 m Mugoša (J) 8:12.0, Szabo (M) 8:12.6, Kovacs (M) 8:14.4, Varga (M) 8:15.4, Štritof (J) 3:28.6, Pavlovič (J) 8:34.0, 100 m Bragaševtč (Part) 11.0, 200 m Osla-kovič (Ml) 22.1, Snajder (Ml) 22.6, 400 m Grujič (Part) 48.3, 110 m ovire Pet.rutič (Sar) 15.3, 400 m ovire Cajhen (Klad) 56.2, Zupančič (KI) 58.4, 100 ra ženske Bed njanec (Ml) 13.2. 130 ATLETOV V KRANJU Kranj, 12. maja. Dopoldae je AK Triglav izvedel na igrišču Triglava tekmovanje za masovni juniorski pokal. Tekmovanja se je udeležilo nad 100 atletov, pa tudi lepo število gledalcev. Boljši rezultati: člani — 100 m Zupan 11.9, 400 m: Zupan 54.4, daljina: Zupan 564, članice 60 m: Žgavc 10.0, daljina: Pelko 405, krogla: Koder 8.34, slar. mladinci: 100 m: Končan 11.7, daljina: Končan 368, krogla: Kavčič 11.59, mlajši mladinci: 100 m: Nogra-šok 12.5, višina: Mulabdič 150, krogla: Va-gajall.87, mladinke — 60 m: Smolnikar 9.4, Dišlna: Klampfer 125. Nad 150 tekmovalcev na okrajnem srednješolskem atletskem tekmovanju Celje, 12. maja. V petek je bilo na atlet skem stadionu okrajno prvenstvo srednjih in strokovnih šol, na katerem je nastopilo 12 ekip h 9 zavodov: Doseženi so bili nekateri prav dobri rezultati: Rezultati: mladinci — 100 m: Jan (L g.). Stipan z (II g) 12.1, Jelenke V.IKS) 12.2, 1000 m: Ver k (II) 2:44.2, Satler (l) 2:45.9, Zupanc (II) 2:49.4, daljina: Jan (!) 6.02, Cvcrliu (ESS) 5.97, Supanz (II) 5.96. višina: Tratnik (I) 165, krogla: Kač (V. šol) 14.74, Škerl (II) 12.83, Kotnik (1) 12.78, Izbirno tekmovanje partizanskih društev Celje, 12. maja. Včeraj je bilo ua atletskem stadionu izbiirno tekmovanje za republiško prvenstvo partizanskih društev. Nastopili so najboljši atleti in atletinje partizanskih društev celjskega okraja. Rezultati članice 10G m: Krašovec 12.3 160 m? Rovšnik (oba Brasi) 2:52, oišina: Kovač f?al) 170, daljina: Cirzej (Gomil) 6.17, krogla: Soline (Gomil) 9.45, mladinci — 60 m: Žagar (Preb) 7.9, 100 m: Matkov (Brasi) 12.6, 1000 m: Stcbcrnak (Preb) 2:56, višina: KrušiČ (Žal) 160, daljina: Molk (C) 5.71, krogla: Polovid (Sentj) 12.06, članice — krogla: Žitnik (Gomil) 9.53, daljina: Krašovec (Brasi) 4.01, 60 m: žitnik (Gomil) 9.2, mladinke — 60 m: Čater (C) 3.8, višina: Catcr (C) 135, daljina: Cizej .(Goni) 4.41, krogla: Sme (Preb) 9.95, 4X60 mi Scntjurij 34.9. Lep uspeh sabljačev Branika Prejšnjo soboto i-o nedeljo je bil v Zrenjanl sabljaŠki troboj, na katerem so sodelovali domači Proleter in Omladinac ter mariborski Branik. Mariborčani so v floretu premagali Proleterja 6:3, Omladinca 3:1, v sablji pa oba 8:1. Mariborčanke so v floretu porazile Omladiča 9:0, izgubile pa so s Proleter jem 4:6. Skupno je zmagal Branik 45:7, — Odlično formo je pokazala Preačeva, ki je brez težar premagala vse nasprotnice, med njimi tudi 10-krahm državno prvakinjo Kristianovo. t LETO XIII. Štev. 19 Stran 3 ŠKOTI bb odpravili Špance V sredo sta se v kvalifikacijski tekmi sa svetovno nogometno prvenstvo v IX. Skupini pomerili v Glasgowu reprezentanci Škotske in Španije. Končni rezultat tekme je nekoliko presenetljiv. Skoti so zmagali s 4:2 (2:1). Zmaga domačinov v tej tekmi je zaslužena, ključ za poraz Spancev pa leži predvsem v tem, da so jih Skoti tako točno krili, da so Spanci začeli izgubljati živce in s tem )e bilo tudi dobre skupne igre konec. Tudi odlični režiser Di Stefano tokrat ni mogel povezati vrst svojega moštva. Gole so dosegli — za Škotsko Mudie v © — Radgona. Letos spomladi so začeli. z nadaljevalnimi deli pri gradjftji stadiona. Delo pa je v zadnjem času nekoliko zastalo, čeprav je že začrtana atletska steza, vidijo pa se tudi obrisi no-•gometnega in odbojkarskega igrišča. Vse kaže, da bo stadion do občinskega praznika dograjen in bodo imeli v avgustu že prve prireditve. Strelska družina »Efenko« ima vedno več pristašev. Za popularizacijo strelskega športa je pred kratkim družina priredila propagandne tekme v okoliških vaseh. Priredili so tri turnirje. V Policah je zmagal Manko, v Crešnjev-cih Kuga, v Radgoni Dibelčar. Na vseh turnirjih je sodelovalo nad 200 strelcev. AMD v Radgoni je eno najboljših društev v Pomurju. Društvo je kupilo nov motčr znamke »Fuch« Tomos-Koper. Motoristi se vneto pripravljajo za ocenjevalno vožnjo po Pomurju, ki jo prireja Avto-moto društvo Murska Sobota. 0 — Tržič. Za 30. obletnico smučarskega športa v tržiški občini bo »Ljubelj« iz Tržiča priredil razstavo, ki bo pokazala zgodovino in razvoj smučanja v tem kraju, ki nam je dal toliko odličnih alpskih smučarjev. 0 — Kranjska gora. Planinsko društvo v Kranjski gori je sklenilo na svojem občnem zboru pritegniti v svoje vrste Cim več delavske in kmečke mladine in poskrbeti za širšo aktivnost alpinizma na podeželju. @ — Kranj. V Kranju je bilo izvedeno gorenjsko prvenstvo v streljanju za pionirje in pionirke v zračni puški. Med posamezniki je zmagal Kalan s 133 krogi, med ekipami pa Javornik s 634 krogi. Deset prvoplasiranih tekmovalcev se je uvrstilo na republiško strelsko prvenstvo, ki bo 16. maja v Ljubljani. V počastitev »Dneva mladosti« so kranjski študentje odigrali tradicionalno nogometno tekmo Univerza : Tehnika. Zmagali so študentje Univerze 4:3 (2:2). Okrajna zveza »Partizan« v Kranju je organizirala tekmovanje v odbojki, pri čemer so sodelovala društva iz Krope, Bleda, Radovljice, Žirovnice, Gori j, Stražišča, Blejske Dobrave, Javornika in Kranja. Pri članih I. razreda so zmagali Kroparji, pri članih II. razreda Kranjčani, med članicami I. razreda Radovljica, v II. razredu Kropa, med mladinci pa prav tako Kropa. V počastitev »Dneva mladosti« je priredila SD Stane Kovačič iz Primskovega patrolni tek. Nastopili so vsi strelci kranjske občine. Na 2000 m dolgi progi so zmagali strelci iz Preddvora z 230 točkami med člani, med članicami pa »Sava« iz Kranja na 800 m dolgi progi z 208 točkami. Na XII. namiznoteniškem prvenstvu Kranja je nastopilo okrog 80 igralcev. Naslove prvaka so osvojili pri moških A Teran in Česen, pri moških B Todorovič, pri ženskah in mladinkah Plutova, pri mladincih Teran, med pionirji Ramovž, med pionirkami Jernejčičeva, v ženskih dvojicah sta bili najuspešnejši Lampretova in Jernejčičeva, pri mladincih pa Teran in Zezlina. 0 — Vrhnika. V počastitev občinskega praznika so bile na Vrhniki med tednom nekatere športne prireditve. Zaradi neugodnega vremena pa niso mogli Izvesti tekmovanja v odbojki, ocenjevalne vožnje motoristov, kolesarskega tekmovanja turistov in propagandnih konjskih dirk. Nastopili so le kegljači, ki so se pomerili v troboju; Garnizija— Industrija usnja—reprezentanca Vrhnike. Zmagalo je moštvo Ind. usnja s 337 keglji pred Garnizijo in Vrhniko. Med posamezniki je bil najboljši Todorovič pred Zeml jakom in Arharjem. Nastopili so še šahisti. Dvoboj med Usnjarjem in Garnizijo na 30 deskah se je končal neodločeno 15:15, šahisti Anhova pa so porazili Usnjarja s 4.5:1.5. — Ljubljana. Odbojkarji GSS so v minulih dneh premagali v prijateljskem srečanju ekipi Litostroja s 3:0 in Vojno veterinarsko šolo s 3:2. Košarkarji Učiteljišča so pred kratkim porazili »Partizan« iz Ribnice s 60:49. Marljivi športniki na Železniški industrijski šoli so dosegli več lepih rezultatov. Odbojkarji so premagali ekipo TICS iz Šentvida, medtem ko so nogometaši osvojili ob Dnevu železničarjev prehodni pokal. I LETO XI n. štev. J 9 Stran 1 23., 66. in 78. ter Errivv v 4€. minuti iz kazenskega strela, za Španijo Kubala v 29. in Suarez v 51. minuti. Postavi obeh moštev: Škotska — Vounger, Parker, Erriv/, Mc Coli, Young, Doherty, Mitli, Collins, Mudie, Ra ir d, Ring; Španija — Ramallets, Olivella, Garay, Verges, Cam-panal, Zarraga, Miguel, Kubala, Di Stefano, Suarez, Gento. Sodil je nemški sodnik Kuntz. Stanje v IX skupini je sedaj naslednje: Škotska 2 točki, Švica 1, Španija 1. Španci so si s porazom proti Škotski verjetno že zapravili uvrstitev v finalno tekmovanje ali pa bodo morali igrati še eno tekmo, če bodo v povratnem srečanju zmagali. Pri tem računamo, da bodo Švicarji vsa srečanja izgubili. Honvedovci poiailoščeni Madžarska nogometna zveza je preklicala suspenz igralcem Honveda, ki so se udeležili prepovedane turneje v Južno Ameriko, a so se kasneje vrnili v domovino. Odslej bodo igralci Banyai, Bozsik, Budai, Farago, Kota sz, Lantos, Rakoczi, Sandor, Szusza, Dudas in Toro-esik lahko nastopali na vseh tekmah, tudi reprezentančnih. Preklic kazni je pogojen za 6 mesecev. Zelo verjetno pa je, da je prišla pomilostitev po slabi igri reprezentance, ki je preteklo nedeljo izgubila proti Poljski z 0:1, kar je slab znak pred kvalifikacijskimi tekmami za svetovno nogometno prvenstvo. Noši boksorji ZA PRAGO Zvezni kapetan za boks Rado j ko Mladenovič je določil našo ekipo za evropsko boksarsko prvenstvo, ki bo od 25. maja do 2. junija v Pragi. Določeni so naslednji boksarji: Paljič, Mitrovič, Be-nedek, Vitič, Lukič, Stefanovič, Tkalčič, Jakovljevič, Bogonjič in Davidovič. Nogometaši zagrebške Lokomotive so gostovali v Zah. Nemčiji in na Nizozemskem. V Frankfurtu so premagali Frankfurter SV s 4:3, v Amsterdamu BVS s 3:1, izgubili pa so v Eindehovenu z 1:8 in Nimjegenu z 1:2. Preteklo nedeljo je tudi nogometna reprezentanca Avstrije slavila na Dunaju pred 62.000 gledalci lep uspeh z zmago z 1:0 (1:0) nad reprezentanco Švedske. Čeprav je zmaga videti dokaj skromna, bi bila lahko precej višja, saj so bili domačini mnogo boljši nasprotnik in so izsilili med drugim razmerje kotov 16:6. Edini gol je dosegel v 22. minuti Dienst. Avstrijci so bili z igro svojega moštva zadovoljni in sodijo, da je njihov nogomet vendarle zopet na poti ivzgor. V polfinalu francoskega nogometnega pokala je Toulouse premagal Nice s 3:2, Angers pa Bordeaux z 1:0. iGIROfcfe se približuje... Prihodnjo soboto se bo pričela ena največjih kolesarskih dirk sezone, dirka okoli Italije. Skupna dolžina letošnje dirke znaša 3349 km. Kolesarji bodo morali prevoziti 21 etap. Tudi letos bodo morali premagati nekatere visoke prelaze, tako n. pr. Veliki Sv. Bernard (2473 m), Sem-pione (1997 m) in Roile (1970 m). Razpored dirke je naslednji: 18. V. Milano—Verona (191 km), 19. V. Verona—Boscochiesanu-ova (28 km na kronometer), 20. V. Verona—Ferrara (192 km), 21. V. Ferrara—Ca-ttolica (190 km), 22. V. Cattolica—Loretto (235 km), 23. V. Loretto—Terni (175 km), 24. V. Terni—Pescara (221 km), 25. V. Pescara—Neapelj (250 km), 26. V. Neapelj —Frase ati (220 km), 27. V. Rim—Siena (227 km), 28. V. Siena—Montecatinl (220 kilometrov), 30. V. dirkališče Forte del Marmi (56 km na kronometer), 31. V. Forte dei Marmi—Genova (163 km), 1. VI. Novice iz Celin V četrtek je bilo na Glaziji več nogometnih tekem. Pionirji Ljubljane so premagali Kladivarja s 3:0 (0:0), mladinci zagrebškega Dinama so slavili zmago nad Kladivarjem s 5:1 (4:1), v reprezentančni tekmi mladincev Ljubljana—Trbovlje i Maribor—Celje so zmagali prvi z 2:0 (0:0). Mladinci na tej tekmi niso zadovoljili zlasti zaradi nevigranosti in neučinkovitosti. »Partizan« — Rudar (Velenje) je organiziral nogometni turnir, na katerem so poleg prireditelja sodelovali še Usnjar iz Šoštanja, Kladivar B in Sombor. Za presenečenje so poskrbeli nogometaši Usnjarja, ki so premagali Kladivar B in moštvo »Partizan«-Rudar. Vrstni red je takle: Usnjar, Kladivar B, Sombor, »Partizan«-Rudar. V zvezi z znanimi dogodki na tekmi MVC lige Kladivar : Sloboda je Tajništvo za notranje zadeve OLO Celje do nadaljnjega prepovedalo ligaškemu moštvu Kladivarja nastopanje na Glaziji. Tekmovalna komisija je tekmo razveljavila, ponovljena tekma pa bo 19. maja v Velenju ali v Trbovljah. NK Kladivar Je bil kaznovan z din 10.000 denarne kazni, najbolj vroče pretepače pa bo kaznoval sodnik za prekrške. Na okrajnem prvenstvu »Partizana« v krosu je nastopilo 221 tekmovalcev, pri čemer je prišlo tudi do nekaterih presenečenj. Zanje so poskrbela društva lz Sl. Konjic, Šentjurja In Gomilskega, močni atletski kolektiv iz Žalca pa je zasedel šele 4. mesto. Največ tekmovalcev je bilo med pionirji. V končnem vrstnem redu so se društva razvrstila takole: Sl. Konjice 37 točk, Šentjur 26, Gomilsko 25, Žalec 24, Braslovče 16, Prebold 13, Celje-Polule 2, Mozirje in Celje-mesto 1 točka. Na Okrešlju nad Logarsko dolino je bila spet tradicionalna smučarska tekma v počastitev praznika dela. Udeležba je bila nadvse zadovoljiva, saj je nastopilo 136 tekmovalce v vslalomu ln veleslalomu, Vreme sicer nf bilo naklonjeno, toda organizacija, zlasti po tehnični strani, je bila zelo dobra. V slalomu, ki Je imel 2 teka, je zmagal Dornik (Ljubelj) z 1:13.6 pred Jankom Krmeljem (Ljubelj) In Jankom Cetlno (Celje) z 1:34.4. Sledijo Uršič (C), Perko (Lj), Klinar St. (Jes) itd. V veleslalomu je pri moških zmagal Lunežnik (Bran) v času 38.0 pred Jankom Cetino (C) 39.0, J. Kopitarjem (C) 39.2 Itd., pri ženskah pa na isti p-ogi Panedlova (Fuž. R.) s 44.0, pred Rutarjevo 47.0 in Ankeletovo (obe Trig) 47.0 itd. Velik uspeh so imeli celjski smučarji, nasploh pa so se tekmovalci zelo pohvalno Izrazili o odlično trasiranih progah. fi ITKINE Ruska atletinja Marija Itkina je pretekla v Moskvi 400 m v času 55.8, kar bo verjetno priznano za svetovni rekord v tej disciplini. Mednarodna atletska zveza je namreč sklenila, da bo od 1. januarja letos vodila tudi rekord na 400 m za ženske. Prej doseženi rezultati seveda ne bodo upoštevani. Lahko omenimo, da je Itkina pred štirimi leti že tekla 53.9. Iz Moskve poročajo tudi o novem rekordu v hoji na 15 km, ki ga je dosegel Leonid Splrin s časom 1:05:45.8. Pri tem rezultatu ni povsem zanesljivo, če gre res za nov svetovni rekord, ker je že pred dvema letoma Rus Kudrov dosegel 1:05:33.8. Na atletskem tekmovanju v Vancouvru v Kanadi je bil najboljši svetovni rekorder Farry 0’Brien, ki je zmagal v metu diska s 55.85 In metu krogle 18.18 m. V San Joseju je poskušal ameriški tekač Lang Stanley doseči nov svetovni rekord na 880 y. Poskus mu ni uspel, toda dosegel je najboljši letošnji rezultat na 800 m z 1:48.0 in 880 y z 1:48.7. Na istem tekmovanju se je izkazal še Norton z 20.6 na 220 y, pa tudi skakalec v višino Wyatt je bil z 205 cm odličen. Novi svetovni rekorder v skoku ob palici, Bob Gutowski, se je na prvem tekmovanju po svojem rekordu zopet zelo izkazal. V Los Angelesu je skočil 4.71 m, kar je 7 cm manj od njegovega rekorda. Anglija že v finalu ? Genova—St. Vincent (235 km), 2. VI. St. Vincent—Sion (133 km), 3. VI. Sion—Čampo dei Fiori (229 km), 4. VI. Varese— —Como (116 km), 6. VI. Como—Trento (242 km), 7. VI. Trento—Levico Terme (199 km), 8. VI. Levco Terme—Abano Terme (177 km), 9. VI. Abano Terme—Milano (250 km). Kot doslej, bo sodelovalo na dirki nekaj državnih moštev in pa ekipe italijanskih znamk koles. Zaenkrat so znane poimenske prijave Francije, za katero bodo vozili Barbotin, Jean in Louison, Bobet, Cohen, Coste, Geminiani, Le Ber in Rolland. Za Belgijo bodo startali Van Steenbergen, Vlae-yen, Vannitsen, Impanis, Janssens, Sor-geloos, Couvreur in še en dirkač. Od italijanskih znamk je Bianchi prijavila dirkače Bruni ja, Burattija, Conterna, Defilippisa, Favera, Giduicclja, Miseroc-chija in Ronchinija. Konec preteklega tedna je bila na sporedu tradicionalna kolesarska prireditev, tako Imenovani Ardenski vveekend. V soboto so vozili Valonsko strelo na 226 km dolgi progi. Vrstni red je bil naslednji: I. Impanis (Belg) 6:01:49, 2. Privat (Fr) zaostanek 47 sekund, 3. War-tel (Belg) 2:40, 4. Janssens (Belg), B. J. Bobet (Fr) isti čas, 6. Defilippis (It) 4:28. Naslednji dan pa so se kolesarji pomerili na dirki Liege—Bastogne—Liege. Tokrat jih je spremljalo strahotno vreme. Mraz, megla, snežni metež, dež, vse so imeli, samo sonca ne. Ze na startu se je od prvotno 248 prijavljenih pojavilo le 107 kolesarjev. Na cilj pa jih je prispelo samo 15. Rezultati 255 km dolge dirke: 1. Derycke (Belg) 7:24:57, 2. Schoubben (Belg) zaostanek 2:46, 3. Bu-ysse (Belg) isti čas, 4. Van Geneugden (Belg) 5:36, 5. Plankaert (Belg), 6. Zagers (Belg) isti čas. Obe dirki sta veljali tudi za nagrado Desgrange Colombo, kjer je vrstni red sedaj naslednji: 1. De Bruyne (Belg) 70, 2. Plankaert (Belg) 48, 3. Impanis (Belg) 47, 4. Van Daele (Belg) 35, 5. Van Steenbergen (Belg) 30, 6. Schoubben (Belg) 28, 7. ICerckove (Belg) 25, 8. Barone (Fr) in Derycke (Belg) 23, 10. Po-blet (Sp). Ocena držav: Belgija 413, Francija 132, Italija 61 itd. V nadaljevanju kolesarske dirke po Španiji ni prišlo do bistvenih sprememb. V X. etapi je zmagal Italijan Togniacci-ni, v XI. Francoz Bauvin, v XII. pa Italijan Baroni. V splošni oceni vodijo Spanci Lorono, Ruiz in Bahamontes pred Portugalcem Barboso. Prav tako v sredo je 40.000 gledalcev v Londonu prisostvovalo kvalifikacijski tekmi I. skupine med Anglijo in Irsko. Angleška reprezentanca je brez večjih težav zmagala s 5:1 (4:0). Premoč Angležev najboljše dokazuje razmerje kotov, ki je bilo 36:4 za Anglijo. Gole za Anglijo sta dosegla Taylor v 9., 18. in 40. ter Atyeo v 38. in 89. minuti. Častni gol za Irsko je zabeležil Curtis v 55. minuti. Sodil je škotski sodnik Phillips. Moštvi sta igrali takole: Anglija — Hodgkinson, Hall, Byrne, Clayton, VVright, Edwards, Matthews, Atyeo, Taylor, Haynes, Fin« ney; Irska — Kelly, Donovan, Cantwell, Farrell, Mackey, Saward, Ringstead, Whelan, Curtis, Fitzsimons, Haverty. V tej skupini vodi Anglija s 4 točkami pred Irsko 2 in Dansko 0. Anglija si je praktično že zagotovila udeležbo v finalnem tekmovanju svetovnega prvenstva. V Gelsenkirchenu je bila tekma med nogometaši Fiorentine in domačega Schalkeja za pokal Grasshoppers. Kljub temu, da je Fiorentina nastopila v celoti z rezervnim moštvom, je zmagala s 3:2 (3:1). V Hamburgu je premagal nemški boksar poltežke kategorije Wiilly Hopner trinidad- skega boksarja Yolanda Pompeya po točkah. Pompey je eden prvih na listi izzivalcev svetovnega prvaka Archia Mooreja. Sodelujte v »Športni alki«, ki vam nudi možnost priti do milijonskih dobitkov PIONIRJI SO TEKMOVALI V MNOGOBOJU Ljubljana, 14. maja. Na letnem telovadišču v Tivoliju so se včeraj pomerili v mnogoboju pionirji in pionirke ljubljanskih srednjih Šol. Pionirji so tekmovali v teku na 60 m, skoku v višino, prosti vaji in plezanju. Najbolje so pripravljeni dijaki VI. in klasične gimnazije, ki so v obeh oddelkih zasedli najvišja mesta. Vrstni red ekip je bil naslednji: moški: 1. VI. g. 293, 2. klasična 288,7, 3. lil. g 288, 4. XIII. g. 284, 5. VIII. g. 281.8, 6. X. gimnazija 278.9 točk. Posamezniki: 1. Fetih (VI.) 39.3, 2.-3. Detiček (X.) in Klavs (XIII.) 39.2. Zenske — ekipe: 1. klasična 291.2, 2. VI. g. 282.6, 3. I. g 275.3, 4. IX. g. 272.3, 5. XI. g. 270.2, 6. V. g. 266.8. Posameznice: 1. Kocmur (ki.) 40.0, 2. Velle (VI.) 38, 3. Fikar (XI.) 37.9. Mednarodna etapna kolesarska dirka Praga—Berlin—Varšava Pl lipi Petrovič na 15. mesili V. etapa tradicionalne dirke miru Praga—Berlin—Varšava jp bila zelo težka. Kolesarji so se morali boriti s slabimi cestami in hudimi vremenskimi nepri-likami. Mnogo je bilo padcev in defektov in zlasti dotlej vodilni Angleži so mnogo izgubili na terenu. Naši kolesarji so se v tej etapi uvrstili nekako v sredini. VI. etapa je bila zopet precej hitrejša, kar je zasluga boljših cest in lepšega vremena. Naši kolesarji niso mogli zdržati ostrega tempa in so se na cilju uvrstili šele v drugo polovico. Zaenkrat je stanje v skupni oceni tako pri posameznikih kakor tudi pri ekipah dokaj nejasno in je težko govoriti o končnih zmagovalcih. Jugoslovani se držijo v glavnem v sredini, to je približno toliko, kot smo od njih tudi pričakovali. Rezultati: V. etapa: Karlovy Vary—Karl Marxstadt (140 km): 1. Proost (Belg) 3:48.29, 2. Schur (V. N) 3:49:13, 3. Van Tonge rloo (Belg) 3:49:43, 29. Levačič 3:51:43, 32. Petrovič 3:55:19, 34. Valčič 3:58:30, 53. Cvejin in Vuksan 4:05:27, 63. Ješič 4:06:58, VI. etapa: Karl—Marxstadt —Leipzig (161 km): 1. Ružička (CSR) Bo res 2:418 na 200 m hrbtno V Budimpešti je. preplavala 16-letna madžarska plavalka Boros 200 m hrbtno v času 2:41.8. Ta rezultat Je boljši od minimalnega rezultata, postavljenega od Mednarodne plavalne zveze za to disciplino, slabši pa od rezultata Angležinje Edwards, ki je prav tako v velikem bazenu letos že plavala 220 y hrbtno v 2:41.1. Sedaj pa pride najbolj zanimiva stvar. Niti en, niti drug rezultat ne bosta priznana za evropska rekorda, ker je evropska plavalna unija v nasprotju z Mednarodno plavalno zvezo sklenila, da bo zaenkrat še priznavala tudi rezultate, dosežene v kratkih bazenih. Plavalno tekmovanje v Kijevu je dalo naslednje pomembnejše rezultate: ICO m prosto Polovoj 58.3, Nikolajev 58.5, Za-vertanoj 58.5, 400 m prosto Nikitin 4:40.4, Krjukov 4:44.3, 1500 m prosto Lavrinenko 18:58.2, Androsov 19:04.8, Struzanov 19:07.8, 100 m hrbtno Kuvaidin 1:07.4, 200 m me- tuljček Galesov 2:37.6, 200 m prsno Mi-naškin 2:46.5, Burov 2:46.5, ženske: 100 m prosto Pavlova 1:09.6, 400 m prosto Voog 5:16.3, 100 m hrbtno Klipova 1:17.8, 100 m metuljček Pliškina 1:16.9, 200 m prsno Gavriš 2:57.4. Na mednarodnem teniškem turnirju v Rimu so bili doslej doseženi pomembnejši rezultati: posamezniki osmina finala: Hoad (Avstral) : Hailett (Fr) 3:6, 6:4, 9:7, 5:7, 6:2, Rose (Avstral) : Sirola (It) 9:7, 6:4, 6:0, Cooper (Avstral) : Be-dard (Kan) brez borbe, Darmon (Fr) : Segal (J. Afr) 6:2, 6:2, 3:6, 6:3. V nadaljevanju kolesarske dirke »Po Španiji« je v XIII. etapi od Saragosse do Huesce, dolgi 72 km, ki so jo vozili na kronometer, zmagal Spanec Lorono v času 2:13:24 pred Francozom Geminiani jem 2:14:18 in Spancem Bahamontesom 2:14:30. 4:24:18 2. Budzen (Belg) 4:24:48, 3. Klev-eov (SZ) 4:25:19, 44. Vuksan 4:27:28. 50. Petrovič 4:27:28, 56. Levačič isti čas, 59. Ješič 4:^9:54, 69. Valčič 4:46:35, 75. Cvejin 5:08:19, skupna ocena: 1. Hristov (Eolg) 28:35:31, 2. Proost (Belg) zaostanek 37 sekund, 3. Kapitanov (SZ), 4. Boudon (Fr), 5. Ohgren (Šved), 16. Petrovič, 17:46, 20. Levačič 19:22, 44. Valčič, 62. Vuksan, 68. Ješič, 73. Cvejin, ekipe: 1. Francija, 2. Poljska, 3. Belgija, 4. Vzh. Nemčija, 5. Sovjetska zveza. 6. Švedska, 7. Anglija, 8. Bolgarija, 9. Jugoslavija. VII. etapa je vodila od Leipziga do Berlina in je bila dolga 190 km. Najuspešnejši je bil ponovno Belgijec Van Tongerloo, ki je progo prevozil v času 5:16:57. Na drugo mesto se je uvrstil Nemec Grunwald, tretji pa je bil Šved Hiler, oba v času zmagovalca. Prejeli smo tudi podatke o plasmaju Jugoslovanov v VII. etapi kolesarske dirke Praga—Berlin—Varšava. Ješič je bil 14., Vuksan 39., Cvejin 44., Valčič 50. in Petrovič 57. Levačič v tej etapi ni več nastopil, ker je v bolnišnici zaradi lažjega pretresa možganov. Naša ekipa je po tej etapi zopet na osmem mestu. Mednarodna kolesarska dirka Praga—Berlin— Varšava se je nadaljevala z VIII. etapo Berlin—Gorlitz (223 km). Ugodno vreme je spodbodlo kolesarje, ki so vozili zelo hitro in prispeli na cilj četrt ure pred predvidenim časom. Med prvimi je bil tudi tokrat naš Petrovič, ki je zasedel sicer šele 33. mesto, toda s časom petega. Ostali Jugoslovani so zaostali približno 18 minut. Rezultati: 1. But-zer (Belg), 2. Christensen (Dan), 3. Hillcr (Šved), 4. Pedersen (Dan), 5. Goudon (Fr). 35. Petrovič, 49. Cvejin, 50, Ješič, 58. Valčič, 69. Vuksan. Skupna ocena: 1. Hristov (Bolg) 39:29.08, 2. Proost (Belg) zaostanek 37 sek., 3. Kapitanov (SZ) 1:56.4, Van Tongerloo (Belg), 5. Goudon (Fr), 6. Brittain (VB). 15. Petrovič 44:46.45, Valčič, 59. JeŠie, 61 Vuksan, 66. Cvejin. Ekipe: 1. Poljska, 2. Belgijo* 3. SZ, 4. Vzh. Nemčija, 5. Francija, 6. Velika Britanija, 7. Švedska, 8. Romunija, 9. Bolgarija, 10. Jugoslavija itd. Pričela se je kolesarska dirka po Romanski Švici. V prvi etapi Lausanne-^ —Porrentruy (182 km) je zmagal Italijan Carlesi pred Belgijcem Sorgeloosom 1° Italijanom Faverom. V nadaljevanju kolesarske dirke po Romanski Švici je v II. etapi zmagal Francoz Fo-restier, v III. pa njegov rojak Darrigade. V skupni oceni vodi Forestier (Fr) pred Car-Icsijem (It) in Kobletom (šv). no dveh »frontah«: v Bratislavi in v Ljubljani Izbrani nogometaši Jugoslavije bodo čez teden dni igrali svojo 25. tekmo proti enajsterici ČSR, Naša reprezentanca v dosedanjih srečanjih s Cehi ni bila preveč uspešna. V 24 tekmah smo samo šestkrat zmagali, štirikrat igrali neodločeno, v 14 tekmah pa zapuščali igrišče poraženi. Zmage so naši nogometaši zabeležili leta 1922 v Zagrebu s 4:3, leta 1928 v Pragi s 3:1, leta 1931 v Beogradu z 2:1, dve leti kasneje v Zagreba z istim rezultatom, potem pa še dve po vojni, leta 1946 v Pragi z 2:0 in istega leta v Beograddu s 4:2. Razmerje v golih je sedaj 78:44 z.a Cehe. Bilanca je torej dokaj mršava in prav dvomljivo je, Že jo bomo nspeli tokrat v Bratislavi kaj popraviti. Res je, da tudi Čehi niso začeli —— ----------------------- letošnjih mednarodnih srečanj preveč briljantno. Medtem ko smo se mi v kvalifikacijski tekmi za svetovno nogometno prvenstvo proti Grčiji lahko potolažili vsaj z eno točko, so Cehi nekaj dni prej izgubili obe točki, ko so jih v Cardiffu Premagali reprezentanti Walesa z 1:0. Igra čeških reprezentantov v tej tekmi ni bila najboljša, zlasti če upoštevamo še to, da je Wales igral velik del tekme praktično le z 10 igralci, ker je njihov najboljši nogometaš John Charles po poškodbi samo siatiral na krilu. Vsekakor no v Bratislavi Češka nastopila verjetno z nekoliko drugačnim moštvom kot v Cardiffu. V Cardiffu so igrali Diolejši, Kerti, Novak, Pluskal, Čadek, Masopust, Pazdera, Svoboda, Buibnik, Borovička in Kraus. Najvažnejši podatki O zadnjih srečanjih med nogometnima reprezentancama CSR in Jugoslavije pa so naslednji: QU, ti m. v potza&o.,. tuhtal, kako bi Jugoslovani vsaj enkrat ukanili prebrisane Cehe, če že ni mogoče zmagati. In to se mu je tudi posrečilo. Nekaj časa je s svojimi odličnimi predložki skušal premotiti češke branilce, toda kaj, ko ni bilo strelca, ki bi znal priborjeno prednost realizirati. Ko je videl, da minute igre tečejo h kraju in da iz vsega zasnuika ni ostalo nič drugega kakor nesposobnost njegovih soigralcev v napadu in njegove divje jeze. je sam zase zasnoval nepozabno potezo. Žogo mu je dal v obrambnem prostoru naš vratar Glazer, kamor se je Šipoš sam vrnil po njo. V hitrem sprintu je odbrzel proti sredini igrišča, med potjo preigral dva ali tri Cehe, nato pa znova krenil po levi strani, kamor mu je prišel nasproti še zadnja ovira — desni branilec češke reprezentance. Z občudovanja vredno kretnjo (ne tako kot danes delajo naši nogometaši in celo reprezentanti, ki se ob prodorih ustavljajo in igrajo nazaj proti svojemu golu!), kar v teku se je otrese! še tega igralca in se naenkrat znašel sam pred češkim vratarjem. Vratar gostov se mu je vrgel pod noge, toda Šipoš je v trenutku spremenil smer žogi, ki se je počasi kotalila v levi spodnji kot. Kakšno je bilo takrat na igrišču, menda ni potrebno še p<>-sebei popisovati, čeprav je bil končni rezultat vendarle 3:1 v korist CSR. 9. maj 1946 — Praga: CSR : Jugoslavija 0:2 (0:0), strelca Tomaše-vič v 52. in Mitič v 82. minuti. Jugoslavija: Monsider, Stankovič, Ko-keza, Pleše, Horvat, Simonovski, Tomaševič, Mitič, Bobek, Matošič, Kacinu: CSR: Finek, Senecky, Luka, Koubek, Smejkal, Hanke, Kolman, Bradač, Vicpalek, Bičan, Zmat-lik. 50.000 gledalcev, sodnik M. Popovič, Jugoslavija. 29. september 1946 — Beograd: Jugoslavija : CSR 4:2 (2:1), strelci Mitič v 3„ Matošič v 23. in 48. ter Bobek v 59. min. ter Klimek v 1. in Planicky v 90, minuti. Jugoslavija: Monsider, Brozoveč, Lojen, Čajkovski, Horvat, Atanackovič, Rupnik, Mitič, Bobek. Matošič, Simonovski; CSR: Kopecky, Kocourek, Ved ral, Bradač, Galab (Nožir), Hanke, Janih, Planicky, Bičan, Klimek, Zahar. 35.000 gledalcev, sodnik Raško-ta CSR. 30. september 1956 — Beograd: Jugoslavija : CSR 1:2 (0:1), strelca Prada v 42. in 60. minuti, Stankovič v 66. minuti. Jugoslavija: Krivoku-ča, Stankovič, Crnkovič, Tasič, Krstič II, Boškov. Petakovič, Milutinovič (Rajkov), Zebec, Kostič (Mujič), Sekularac; CSR: Dolejši, Ječny, Novak, Flnskal. ITledik, Masopust, Pazdera, Moravčik. Feuerisel (Beli), Prada Molnar. 50.000 gledalcev, sodnik Meier (Avstrija). Črna gma protestira Odločitev odbora Liga klubov o razveljavljenju prvenstvene nogometne tekme med Budučnostjo in Sarajevom, ki je bila odigrana v, Titogradu, je povzročila v Črni gori izredno hndo kri. Od povsod prihajajo pisma in telegrami z najostrejšimi protesti proti tej odločitvi in simpatizerji Budučnosti zahtevajo, naj se Budučnost proti temu pritoži. Uprava Budučnosti je pred nekaj dnevi to v resnici tudi naredila, predsednik kluba pa je sklical tiskovno konferenco, katere so se udeležili dopisniki Borbe, Politike, Futbala, Narodnega športa, Beograjskih večernih novosti in Radia Titograd. Na tej tiskovni konferenca je razložil stališče Budučnosti, ki protestira proti temu, da je bila tekma nepravilno razveljavljena, češ da niso bila materialno kršena pravila nogometne igre. V Črni gori sedaj upajo, da * • komisija za prošnje in pritožbe upravnega obora NZJ, glede na to, da je bil izključen igralec Biograd-lič — ki je bil povod razveljavljenja tekme — kaznovan in da zaradi tega sploh ni moč govoriti o razveljavljeni tekmi. Vprašanje je, kako bo komisija za prošnje in pritožbe UO NZJ ta protest Budučnosti rešila. T. B. Zagrizena borbi za prva mesto Za nastop češkoslovaških nogometašev je vedno in povsod vladalo veliko zanimanje. Kdo ne pozna davnega vratarja Pianičke, ki je Ce!p zasenčil slavo velikega Zamore. Cehi so bili pred vojno prav pri Vrhu svetovne jakostne lestvice in le redka so bila moštva, ki so bila kos velikim sposobnostim čeških nogometašev. Tudi za tekmo med Jugoslavijo in CSR leta 1936 v Zagre-ou >e vladalo po vsej državi Ogrom-Do zanimanje. Dobro se spominjam, na so v Ljubljani organizirali posebne vlake za potovanje v Zagreb. fn med temi ljubitelji nogometne !fire je bilo vse polno mladine, ki je P°,končani tekmi navdušeno vzklikala bratstvu obeh slovanskih na-rodov. Dogodki na igrišču pa nag žal niso razveseljevali. Jugoslovani i niso igra-h slabo, toda Čehi so bili boljši nasprotnik in kaj kmalu so vodili kar s 5 goli razlike. Toda v jugoslovanskem moštvu je bil igralec že takrat slavnega imena, Vili Šipoš, ki •e bil najtrši oreh odličnim češkim Pranilcem. Občinstvo ie ob največji ošini spremljalo potek igre. le ka-«ar je on dobil žogo in se spustil oir po levi strani igrišča, je vihar navdušenja napolnil dokaj majhno SriSče tedanje Concordije. , Šipoš je k<> so nam m režo Vukas (v temni majici) prejšnjo nedeljo v Atenah ni zadovoljil, Morda bo prihodnjo nedeljo v Bratislavi dokazal, da je še vedno vreden naziva »kontinen-talec«...? Mladinsko nogometno prvenstvo v Ljubljani postaja od_ nedeljo do nedelje zanimivejše. Kar so nekatera moštva zamudila v jeseni, hočejo spomladi nadoknaditi in si zagotoviti čim boljši uspeh, zlasti pa to velja za one enajsterice, ki se borijo za prvo mesto. Zaradi tega je položaj na prvenstveni lestvici še vedno zelo nejasen in bodo o prvaku ter o drugoplasiranem moštvu, ki se bo udeležilo republiškega tekmovanja, odločala verjetno šele zadnja kola Ali so hrvafski mladinci res boljši od Slovencev? bil ačividno razjarjen, Čehi že tretjič potresli Verjetno ie v svoji glavi Veliko zanimanje za nastop isfinw ¥ UmMmmZ Od srečanja med B-reprezentancama Anglije /n Jugoslavije Ljubljana že dolgo ni imela priložnosti videti tako zanimivega športnega dogodka, kot bo prihodnjo nedeljo nastop CSR-B in Ju-Qoslavije-B. Poročali smo že, da so bile vstopnice poslane v prodajo '•'sem poslovalnicam Putnika v Sloveniji, sedaj pa smo zvedeli, da ljubitelji nogometa v veliki meri segajo po njih in da je zanimanje la to tekmo zelo veliko. Zatorej upravičeno pričakujemo rekordni °bi$k, saj so igralci CSR znani kot zelo dobri nogometaši. Med elani A in B reprezentance ni dosti razlik. Imeli bomo priložnost V;deti moderen nogomet in naši zastopniki v B-reprezentanci bodo morali prav krepko pljuniti v roke, da bodo dosegli čim častnejši UsPeh proti gostom iz ČSR. Stadion ob Titovi cesti bo ie od ponedeljka dalje prizorišče Priprav jugoslovanske B-reprezenlance na to resno srečanje. Igralci °°do takoj po tekmi med Italijo in Jugoslavijo v Zagrebu, ki jo “Qdo gledali kolektivno, odpotovali v Ljubljano in se nastanili v hotelu Union. Med tednom bodo trenirali, v četrtek pa odigrali tudi trening tekmo. Tudi to pot bodo gledalci v vrstah naših repre-zentantov lahko videli Slovenca, In sicer Mariborčana Kranjčiča, sedanjega igralca BSK Iz Beograda. Ta solidni krilec je trenutno v ze/o^ dobri formi, upajmo pa, da bodo tudi ostali igralci pokazali boljšo igro, kot so jo proti B-reprezenianci Bolgarije minulo nedeljo. In kako Čehi? O sestavi njihove reprezentance še nimamo podrobnosti; vemo le to, da bodo prispeli v Ljubljano v petek in da bodo prebivali v Turist hotelu. V petek popoldne In v soboto dopoldne bodo Imeli lažji trening. . Prav gotovo ne bo nikogar, ki bi zamudil obisk te pomembne ehme, zato ponovno opozarjamo vse obiskovalce, naj sl vstopnice Pravočasno nabavijo že v predprodaji. V sredo je nastopila v Zagrebu slovenska mladinska reprezentanca proti mladinski reprezentanci Hr-vatske. Fo skromnih pripravah, ki so jih imeli slovenski mladinci, skoraj ni bilo pričakovati Od njih pomembnejšega uspeha. Zato bi nas poraz z 0:4 (0:4) prav nič ne začudil, če bi dogodki na igrišču ne pokazali dokaj drugačne slike. Slovenski mladinci so imeli v prvem delu prvega polčasa celo premoč, vendar je bilo pri njih opaziti precejšnjo mero uevigranostj in pa tudi nervoze. Kasneje so zapadli v krizo, ki so jo Hrvati izkoristili in v kratkem času 12 minut dosegli vse 4 gole. Drugi polčas ie potekal v znamenju premoči Slovencev, toda brez kakršnega koli uspeha zanje. Rekli smo že, da so bili dogodki na igrišču drugačni kot kaže rezul-jtat. Po pripovedovanju očividcev pa so bili slovenski mladinci v mnogih primerih boljši od Hrvatov, le njihova počasnost in neiznajdljivost ie bila kriva tolikšnega poraza. To je dokaz, da imajo mladinci v svo-jih klubih premalo načrtnega strokovnega dela in da tehničnemu vodstvu slovenske reprezentance v kratkem času ni bilo moč odpraviti vseh napak. Nasprotno, pri Hrvatih je videti več izkušenosti, kar pomeni, da jim njihova klubska vodstva posvečajo mnogo več pozornosti kot slovenski klubi svojim mladincem. Ta tekma je ponovno opozorilo vodstvom slovenskih klubov, naj vendar že začno s smotrnejšim delom z mladino, kajti sicer si tudi ne bodo mogli ustvariti dobrega dopolnilnega kadra za prva moštva. Talenti med njimi so, na primer Radulovič (Branik), Majcen (Rudar Trbovlje), Erzar (Krim) in še drugi, treba pa jih bo načrtneje vzgajati.' V potrditev nehomogenosti in ne-vigranosti slovenske reprezentance naj navedemo še njeno sestavo: Zupančič (Ljubljana), Zabjak (Slovan), Peterlin (Slovan). Čučko (Branik), Rataj (Kladivar), Herman (Rudar, Trb.), Radulovič (Br.), Bočko (Rudar, Trb.), Frič (Odred), Majcen (Rudar, Trb.). Erzar (Krim), Vavpetič (Domžale), Gosar (Ljubljana), Popovič (Slovan). tekmovanja. Dolgo časa je vodil na lestvici Slovan, ki pa je v zadnjem času popustil. Po nedeljski zmagi nad Krimom se ie na prvo mesto povzpel Odred, vendar ima s Krimom vred odigrani dve tekmi več od Slovana in Ljubljane. Vsi štirje pa so najresnejši favoriti za naslov prvaka ljubljanske p-odzveze. Glede na to, da bo igral Odred v naslednjih kolih z lažjimi nasprotniki, z nevarnejšimi (Ljubljana) pa na lastnem igrišču, ima torej letos največ možnosti, da postane prvak. Ljubljana ima pred seboj še tri težke tekme: s Krimom doma, s Slovanom in Odredom pa na njihovih igriščih. Lahko pa se zgodi, da bo osvojila drugo mesto. Nasploh je letošnje prvenstvo zelo zanimivo, vendar moramo pripomniti, cla brez nediscipline tudi tokrat ne gre. Temu pa so kriva nekatera klubska vodstva, ki celo na tekmah na napačen način podžigajo svoje mladince k borbi za točke To vsekakor ni vzgojno in bi bilo treba takšne primere najostreje zatreti. Nedeljske tekme so se končale takole: Krim : Odred 0:1, Ilirija : Medvode 3:0, Ljubljana : Papirničar 4:2, Grafičar : Sava 1:1, Domžale : Mengeš 3:0, Svoboda : Slovan 4:0, vrstni red po zadnjem kolu pa je naslednji: Odred 29 točk. Krim 27, Ljubljana 26, Slovan 25. Sledijo Domžale, Ilirija. Papirničar. Grafičar, Sava, Mengeš, Litija, Medvode in Svoboda (izven konkurence). * Hvalevreden ie ukrep upravnega odbora NPL, ki je sklenil poslati na tekmo med Jugoslavijo in Italijo v Zagrebu 13 najboljših mladincev in 4 najboljše pioniric iz klubov pod-zveze. Stroške za potovanje in prehrani) ie plačala NPL. Kratke is atletike Milutinovič (spredaj) v Atenah ni nastopil, ker je bil poškodovan. Upajmo, da bo v Bratislavi pokazal vse svoje vrline, s katerimi se je že večkrat izkazal v najtežjih srečanjih Kakor smo izvedeli iz Atletske zveze Slovenije, bo v odmoru nogometne tekme B reprezentanc Jugoslavije in ČSR 19. maja v Ljubljani tudi manjši atletski program in sicer 100 in 400 m za moške ter 100 in 600 m za ženske. Preteklo nedeljo je bilo po Jugoslaviji nekaj atletskih tekmovanj, ki so dala nekatere odlične rezultate, ki jih moramo vsekakor zabeležiti. V Beogradu je Kaluševiče-va vrgla kopje 46.41 m. Najboljša v Novem Sadu je bila Rajkov z 2:17.4 na 800 m. Na istem tekmovanju je Stanulovičeva skočila }51 cm. Rekorder v metu diska Radoševič je dosegel v Sarajevu 51.59 v disku in 1491 v krogli. Petrušič je pretekel 110 m z ovirami v 15.4, Kopri-vica, ki je prej že dosegel 60.55 m, je tokrat vrgel kladivo 57.52 in premagal Gajiča s 56.98. Poročali smo že, da se Atletska zveza Slovenije pogaja z madžarsko atletsko zvezo za dvoboj med reprezentancama Slovenije in nekega dela Madžarske. Medtem je prišel odgovor, v katerem iz Budimpešte sporočajo, da se v načelu strinjajo s takšnim dvobojem, da pa jim termini, ki so v času I, festivala telesne kulture, ne ustrezajo. Propagandna komisija Atletske zveze Slovenije pripravlja zopet propagandne nastope, ki smo jih imenovali »atletika v besedi in slikic. Prihodnja takšna prireditev bo v Domžalah. Podobno kot Atletska zveza Jugoslavije bo tudi Atletska zveza Slovenije uvedla značke za atlete in funkcionarje. Ena značka naj bi bila za kvalitetne atlete, ki bi si jo pridobili po osvojitvi določenega števila točk po posebnem ključu. Pri tem bi upoštevali samo uspehe na velikih tekmovanjih. Druga značka naj bi bila nekakšna značka vsestranosti. Kdor bi jo hotel osvojiti, bi moral nastopiti v enem teku, skoku in metu in v teh disciplinah zbrati določeno število točk. Ta značka naj bi bila boli množična, saj bodo zahtevani rezultati nizki. Tretja značka pa bi bila za zaslužne atletske funkcionarje. Prihodnjo nedeljo bo na sporedu II. kolo ekipnega prvenstva Jugoslavije za mlajše mladince. 'V I. kolu so slovenske ekipe zbrale po neuradnih podatkih naslednje število točk: Odred 13.444, Ljubljana 13 111, Kladivar 12.639, Maribor 11.581, Svoboda 11.297, Branik 10.482, »Partizane Žalec 9651. Podatkov iz ostalih republik zaenkrat še nimamo. V II. kolu bodo tekmovala skupaj zopet ljubljanska društva in sicer, v nedeljo dopoldne z začetkom ob 9. uri na igrišču Svobode v Gerbičevi ulici. V Mariboru pa bodo tokrat razen obeh mariborskih ekip nastopili tudi mladinci Kladiva rja. LETO XIII. Štev. 19 Stran 5 k O L E SAR S T V O Intervju z nadarjenim kolesarjem Valantom lični smo Slovensko kolesarstvo si je spet utrdilo pot navzgor. Po vojni smo dalj časa iz različnih vzrokov zaostajali. Najvažnejši je bil pač ta, da nismo imeli kvalitetnih koles, čeprav je bilo navdušenje mladine za ta šport vedno veliko. V zadnjem času se je stanje v tem pogledu znatno izboljšalo, še posebej pa, ko nam je tovarna ROG začela kar sama izdelovati dirkalna kolesa. Dobili srno vrsto dobrih kolesarjev, ki so ne samo na domačih tleh, ampak tudi v tujini pokazali svoje sposobnosti. Med te se prav gotovo uvršča mladi Valant, sin bivšega znanega kolesarja — dirkača, ki ima še velike načrte. Mladi Valant je etapni dirkač in zato je tudi njegov trening temu primerno prikrojen. O svojih pripravah in sploh o razvoju slovenskega kolesarstva nam je oni dan pripovedoval zanimive podrobnosti. Sicer je bolj tih fant, toda kadar govori o kolesarskem športu se mu razveže jezik. »Ali ste se za letošnjo sezono kaj pridno pripravljali?« »Seveda! Treniram bolj individualno, saj nimamo takšnega trenerja, da bi nam ob vsaki priložnosti povedal kaj koristnega.« »Ali mislite, da Slovenci nimamo y vrstah bivših kolesarjev človeka, ki bi znal voditi naš mlajši kolesarski ro-d?« Na to vprašanje se je živahni Valant nekoliko nasmehnil in odločno dejal: »Po mojem mnenju je teh ljudi kar lepo število. Ravno oni dan sem bil pri Grajzerju, ki je sicer prenehal s tekmovanjem, še vedno pa ga mika, da bi ppgnal kolo po tej ali oni cesti, seveda v družbi z najboljšimi dirkači. On mi je povedal veliko pametnega. Tudi moj oče mi da večkrat dotbre nasvete. Toda, pravega vodstva vendarle nimamo. Ne smemo namreč pozabiti, da imamo kopico nadarjenih kolesarjev, ki še vse boli potrebujejo dobre nasvete kot jaz sam, ki sem se le bolj učil pri očetu.« Rog- in Odred brez konkurence? Pogovor se je zasukal tudi na trenutno stanje slovenskega kolesarstva sploh. Danes imamo mimo državnega ekipnega prvaka ROGA tudi odlično ekipo Odreda, ki je prav gotovo najhujši tekmec ROGU in vsem drugim, ki pridejo v poštev za ekipno tekmovanje. Tudi o tem je vedel nasmejani Valant povedati nekaj zanimivih ugotovitev. »Res ie, slovensko kolesarstvo je znatno napredovalo in lahko rečem, da smo zelo močni. Nekaj nam pa v-endarle manjka. Mnenja sem, da nimamo pravega vrha, kot ga imajo n. pr. Srbi, ki jih vodi odlični Petrovič. In vendarle sem prepričan, d,a bo prav kmalu prišel dan, ko bomo imeli tudi mi tako imenovano »špico«, s tem pa bomo tudi znatno pridobili na oni pravi kolesarski propagandi.« »Ker smo že ravno pri Petroviču, nas zanima, kako da se prav on že toliko časa drži na vrhu jugoslovanske kakovostne lestvice?« Spet je mlademu Valantu zaigral nasmeh okrog ustnic in Opazili smo, da je fant prav gotovo »pogruntal« k’e leži vsa tajnost Petrovičevega uspeha. Rekel pa je takole: »Petrovič je po mojem mnenju brez ugovora najboljši jugoslovanski dirkač. Na vsaki dirki zna izkoristiti slabe trenutke svojih sovo-začev. predvsem pa tekmecev in takrat opravi z njimi. Pri kolesarskem športu pa je včasih dovolj samo nekaj minut takšnih slabih trenutkov in uspeh ali poraz favoritov je zapečaten. Sedaj, upam, »Ali se strinjate z delovanjem republiške in centralne zveze?« »Skorajda v celoti. Zal mi je samo to, da so ukinili dirko »Po Hrvata ki in Sloveniji«, ki je pravzaprav prinesla slovenskemu kolesarstvu vsestransko korist. Mnenja sem, da bi bilo pametno in tudi koristno vpeljati vsaj trodnevne dirke na naših tleh, ker bi s tem vzbudili pri mladini še večje zanimanje za ta šport, ki je spet dobil svoje trdne temeflje.« L. M. Igralke Svobode so zadovoljne. Kako tudi ne, sat so republiškega prvaka v rokometa osvojile naslov boste razumeli, zakaj je Petrovič že vedno najboljši.« »Že leta in leta govorimo o dirkališču. Ali ste mnenja, da je etapnim dirkačem tudi potrebno nastopati na dirkališčih. Nekateri namreč trdiio in ostro ločijo etapne dirkače od dirkališčnih?« »Skrajni čas bi bil, da nam zgradijo tudi ta športni objekt. Dejstvo je. da mora vsak etapni dirkač nastopati na dirkališču. Tu ne gre za neko sprostitev, ampak za izpopolnjevanje kolesarske tehnike. Prepričan sem, če bi imeli dirkališče, bi slovensko kolesarstvo kaj kmalu doseglo pravo mednarodno raven,« Kolesarski šport zahteva precejšnje žrtve in samoodpovedi. To nam je potrdil tudi Valant, ko ie govoril o svojih letošnjih pripravah pred važnejšimi nastopi. Trdna volja vodi do uspehov »Če hočeš biti dober tekmovalec, moraš v-se svoje sile pa tudi voljo osredotočiti na priprave. Ta šport zahteva določene žrtve, zato odpade prečei kandidatov, če jih smem tako imenovati, še preden se pojavijo v tekmovalni areni. Rekel sem že, da se pripravljam za etapne dirke, zato se pač ne morem tako resno pripravljati za enodnevne nastope. Napak pa bi bilo sedaj ocenjevati takšne rezultate,^ saj je znano, da priprave za večdnevne dirke potekajo vse drugače kakor za enkratne nastope.« Obisk pri atletih Svobode Ct H M IUt& »ce>" Oče in sin v zaupnem medsebojnem pogovoru. Kaj se pogovarjata, ne bo težko uganiti: zadnji napotki skrbnega očeta pred težko dirko. Zdrenjal sem se na »belo«-zeleni cestni ekspres, beri ljubljanski trolejbus, in po krajši vožnji so me zopet postavili na cesto rekoč, še malo peš, pa boste na stadionu Svobode. Nekaj minut sprehoda sem porabil za to, da so pripravim na obisk pri atletih na Viču. Lep športni objekt ob Gerbičevi ulici se od lani, ko je bila slovesna otvoritev, ni mnogo spremenil. Pomanjkanje denarja je za vrlo dograditev. Zavil sem v »klubske prostore« atletov. Čeprav so v precej revni baraki, je še kar domače. V majhnih prostorih se drenjajo atletske naprave in rekviziti, pa tekmovalci in funkcionarji. Na steni je vse polno obvestil, ki obveščajo članstvo o tem ali onem. Kljub temu, da je bilo še precej zgoda} popoldne, je bilo že precej atletov na mestu. Od funkcionarjev kluba sem srečal predsednika tehničnega odbora tov. Kramerja in trenerja prof. Tome-ta. Prav fada sta mi odgovorila na neka} vprašanj o delu atletskega kluba Svoboda, »Letos je pri vas najbrž nekoliko drugače, saj imate lastno igrišče in s tem vsekakor več možnosti za de-lo,« sem rekel nekako za uvod. Odgovoru bi lahko rekli, da je bil pritrdilen in zanikalen obenem. »-Res, z lastnim igriščem nam je precej lažje, toda tudi težave so se s tem povečale. Organizacija prireditev terja večje število ljudi, ki pa jih naŠ klub zaenkrat še nima. Ko smo že pri težavah, na} omenimo še to, da ni najmanjša tudi pomanjkanje denarja, saj letos nismo dobili še niti dinarja. Orodje sicer imamo, to-da za tekmovalce nismo mogli nabaviti niti najosnovnejše opreme. Tudi z odborom nismo v celoti zadovoljni, čeprav je spočetka zelo dobro kazalo, Nekateri sektorji še vedno bolni e jo na popolni ohromelosti. K sreči so vsaj nekateri funkcionarji resneje zagrabili za delo, tako da ne sloni prav vse delo na tehničnem odboru, ki mora delati predvsem seveda z ljudmi.« Približala sta se nam dva pionirja in na vprašanje, kat bi rada, hrabro od-govorila, da bi se rada vpisala k atletom. To pa res ni slabo, sem pomislil. če prihajajo kar takole sami od sebe. Pa to nista edina pionirja pri Svobodi. Enkrat na teden imajo namreč nekakšen pionirski krožek na viški gimnaziji, ki ga obiskuje po 20 fantov in deklet. Tudi sicer so trenerji zadovoljni s dotokom novih sil. Manj razveseljivo je seveda, da so mnogi dosedanji atleti prenehali t udejstvovanjem. Na vprašanje o sodelovanju v moštvenih prveu-stvih, mi je prof, Tome povedal takole: »Nastopili bomo v vseh kategorijah, razen pri članicah Uspeh? Kaj posebnega ne pričakujemo. Mlajši mladinci so skoraj vsi letošnje pridobitve, nekaj več se nadejamo od starejših mladincev, kjer je ekipa dokaj izenačena. Tudi pri mladinkah se moramo opirati predvsem na nove, tako da posebne kvalitete ni pričakovati. Člansko ekipo smo spravili skupaj, le za dolge proge nas malo beli glava. Treninge vodimo Kramer, Pogačar, Rozina in jaz in z udeležbo smo še kar zadovoljni. Zimska vadba je bila boli skromna, zato pa smo po nastopu lepšega vremena vedno več na igrišču. Za prihodnje leto si bomo morali že pozimi zagotoviti več treninga, sicer kvalitete ne bo in ne bo. Delo bo moralo biti bolj sistematično in množično. Za prihodnjo zimo bi želeli, da bi imeli na razpolago toliko prostorov, da bi trening lahko razdelili po starostnih skupinah.« Dobra volja je najbolja Atletski klub Svoboda sicer doslej ni imel tolikšnega števila odličnih atletov kot nekatere druge organizacije v Sloveniji, vendar zaslužijo nekateri posamezniki, da o njih spregovorimo nekaj besed. Poslušajmo zopet prof. Tometa, kaj pravi o nekaterih svojih atletih. »Solarevič je imel precej smole s poškodbami, razen tega ga čaka tudi matura, zato pričakujte odličnih rezultatov predvsem prihodnje leto. V Aleksu Jovanu imamo zelo talentiranega skakalca ob palici, ki pa bo moral biti boli vztrajen in potrpežljiv, ne pa že ob prvem neuspehu siliti od skoka ob palici na srednje proge. Precejšen na o redek so zabeležili tudi Pnngerčič, Rainer, Vrhovec in Arko. Mnogi pa še zaslužijo pohvalo zaradi svoje prizadevnosti.« Med svojim obiskom sem slišal še mar,sika} zanimivega, kako veselo pa tudi kako žalostno. Tako so kolegi rekli skakalcu ob palici Križu: »Ti si pa boljši tid svetovnega rekorderja.« Mož se ie čudil, pa so mu dokazali: »Poglej samo Polet, pa boš videl s kako debelimi črkami si zapisan ti s svojimi 3.5 m in kakšne je dobil Gutowski z* 4.78 m.« Potem sem videl tudi novo metodo treninga. Izdal mi jo j* prof. Tome. »Če jim ne gre, pa jim kaj zapojem, seveda vsako besedilo ne pomaga.« Kar takoj zraven pa je še dodal, da najbrž ne vem, da trenirajo tudi ponoči ob umetni razsvetljavi. »To pa napravimo tako, da vzame eden od atletov moje kolo in ga vrti, s svetilko si pa svetimo.« Takole bi šlo lahko še kar naprej, žal pa je prostor omejen in povedat; moramo tudi še kaj resnega, Fso pozornost kvaliteti Atletski klub Svoboda bi bil prav lahko vzoren atletski kolektiv, če... Nameni in načrti, pa tudi delo v trenutnih pogojih so vsekakor še dokaj na »vzorni liniji«, toda vse preveč pa tudi še manjka. Vzoren kolektiv, to se prav lepo sliši. Toda brez enega dinarja v prvih 4 mesecih letošnjega leta ni mogoče visoko letati. Težko bo šla kvaliteta naprej, če ne bomo mogli kupiti vsaj najboljšim ustrezne opreme in če rili ne bodo mogli poslati sem pa tja tudi na kakšno večje tekmovanje izven Ljubljane, V svojem dosedanjem delu je Svoboda stremela v prvi vrsti za razvojem atletike na svojem koncu Ljubljane in le tako bolj mimogrede so z veseljem seveda tudi pozdravili vsakršen pojav kvalitete v svojem klubu. Sedaj pa ima klub že večletno tradicijo, ima svoje igrišče in misliti bo moral tudi na to, da bo svoje pravilno delo izpričeval ne samo z uvajanjem vedno novih ljudi v atletiko, ampak tudi z napredkom v kvaliteti tako pri ekipah, kakor tudi pri posameznikih, In zopet smo pri tisti nesrečni besedici če. Tudi to. kar smo malo precej napisali, bo šlo, če bodo imeli na razpolago vsaj nekakšna minimalna finančna sredstva, če bodo vključili v svoje vrste še nekaj atletskih delavcev, če bodo povsod, kjer je to potrebno, naleteli na razumevanje in pomoč. R. M- Poravnajte naročnino? PKOSTOR Z A KAUEPmcu iZAlšČESMIKE NATJEČA1A) KO L CK i« v. mi POPUNJAVANJE IAAEN1A PREZIMENA -ČADRESE mu e obavezno 'V REZULTATE NAT1EČA1A O81AVL1M1EM0 ODMAM NAJCON 1GRAM06 KOLA SLI7EPEČE DVtTRO' . IME 1 PRCZlMti 1 CEHOSLCTVACKA—JUGOSLAVIJA (L poluvrGeme) — sutjot« ! 2 CEHOSLOVACKA—JUGOSLAVIJA (U. r.olij-.TlJCMCI — »JbOLi 3 4 fvHOSLOVACKA—JUGOSLAVUa (konačno) — »abota JUGOSLAVIJA S—CEHOSLOVACKA 3 5 SLOVENIJA—HRVATSKA emn ladlnel) 6 PROl.ETER (O)—PROLST?It (7.) (III. Z4S7?) 7 BOROVO—HAJDUK (KUia) (SIJ. <0031 |S TORINO—MILAN . (tal U aniko prvenstvo) —— 9 Švicarska—Škotska (Kvalifikacije SP) <3 ROMA-JUVENTUS (Vanjan'.: 3 3 9 O -J EEo y z 9 10 SO 14 Jr - Ul Z xf) 14 12 H n P i iu ^ ) o 42 43 I (3 14 s g U 15 ff. z 45 KOLONE SE ISPMN^AVAOU ČITKO ~ STR07EM JLI T1NTOVNOAA O LOV KOM ! — PRECRJAVANlte NUJE POZVOL-JEMOT POLZELA ARNA NOGAVIC vam nudi bogato izbiro tekstilnega blaga, perila, obutve, konfekcije, gospodinskih potrebščin, pohištva, sodobnih gospodinskih strojev, koles, bižuterije itd. Trgovsko podjetje MERCATOR Pri nakupu nogavic zahtevajte vedno naše kvalitetne izdelke z zaščitnim znakom LASTOVKA Izvozno - uvozno podjetje RIMORJE - EXP6RT Nova Gorica, telefon 07 Šempeter pri Novi Gorici, telefon 12 Izvaža in uvaža raznovrstno blago po goiiškem in tržaškem sporazumu Opravljamo prevozne uslug® z Italijo z lasinlml kamioni TEKSTILNA TOVARNA Ajdovščina I z d e I u j e m o 1 bombažne, sSanične, progaste, enobarvne In kariraste tkanine za izvoz in domači irg, flanelaste rjuhe, primsrno dolge in pravilno rezane Kupujte Izdelke tovarne v Ajdovščini! |:j [i lil 1 1 1 |:1 teši S l m lili LJUBLJANA, TITOVA CESTA 31 Priporočamo potrošnikom in maloprodajni mreži naše kvalitetno špecerijsko in kolonialno blago MESTNA HRANILNICA . - . " " "1 ' if- ; M ■!j' Ljubljana, Čopova 3 ■=»»< ■-> a* -,:v a.- ^ j - e/: ; Ali bo takšno tekmovanje dalo zaželene rezultate? Na eni svojih zadnjih sej je Plavalna zveza Jugoslavije sklepala o organizaciji plavalnega tekmovanja »Jngokup«, ki naj bi zajelo vse najboljše jugoslovanske plavalne klube. Z« kvalifikacijski del je dokončno prijavljeno 16 klubov, ki tvorijo — z izjemo prve četvorke najboljših, ki imajo zopet svoje tekmovanje, »gornji dom« jugoslovanskega plavanja. Celotno tekmovanje je razdeljeno v dva dela: kvalifikacijski in finalni. V kvalifikacijskem delu je 16 klubov razdeljenih na pet skupin, zmagovalci posameznih skupin pa naj bi v finalnem delu, ki se bo razvijal po sistemu izpadanja, izbrali med seboj najboljšega. Ta prvak »Jngo-kupa« bo izzval na dvoboj zadnjeplasirani klub iz lige četvorke prvih, ki jo letos tvorijo Mornar in Jadran iz Splita, Mladost iz Zagreba in Primorje iz Reke. Čeprav kaže celotni sistem tega tekmovanja na prvi pogled neko skladnost in utemeljenost, ima vendar nekaj posebnih slabosti, katerin trn bi lahko oporekali. V, skupina: POS K (Split), Jedin-stvo (Zadar), Željezničar (Karlovac). Ker ima tekmovanje dva dtia, kvalifikacijsko in finalno, bi pričakovali, da ee bodo v finalu srečali Najboljši bodo izpadli že v kvalifikacijah Največja slabost celotnega tekmovanja je prav gotovo razdelitev udeležencev v skupine. Grupacija zaenkrat že ni dokončna, vendar je predlog zanjo takle: I. skupina: Jug (Dubrovnik), Jadran (Hercegnovi), KPK (Korčula) in Leotar (Trebi n j e). II. skupina: Spariak (Subotica), Polet (Sombor), Omladinac (Osijek). Tli. skupina: Partizan in Sever (Beograd), Proleter (Zren Janin). IV. skupina: ŽFK Ljubljana, Tri- Vw«u. «« * »viv.u , , glav (Kranj), Naprijed (Zagreb). skupini in Ljubljana ali Triglav lahko izberemo p e tori co najboljših. To so: Partizan, Proleter, jug, Triglav in ŽPK Ljubljana. Vsi ostali klubi vidno zaostajajo za to petorico. Današnji sistem pa bo privedel do tega, da bosta dva od omenjene peterice nujno izpadla že v kvalifikacijah. (Partizan ali Proleter v III. :ki IV. skupini.) Res ne vemo, zakaj je potrebno tekmovanje deliti še v finale, če že vnaprej vemo, da se v finalu ne bodo srečali najboljši klubi. Po drugi strani pa klubi v drugi skupini daleč zaostajajo po kvaliteti, ta.ko da bi v Sloveniji našli prav gotovo že dva, tri klube, ki bi se lahko spustili v enakovredno borbo z udeleženci te skupine. Nismo mnogo na boljšem Lani smo po končani slovenski ligi ugotavljali, da Triglav in Ljubljana ne sodita v to ligo, ker po kvaliteti daleč prekašata vse ostale udeležence. Tekmovanja so bila tako za tekmovalce kot za gledalce nezanimiva. Letos smo — ko so se pojavile prve govorice o »Jugokupu« — menili, da bomo napravili v tem pogledu korak naprej in da bo-mo s kvalitetnimi tekmovanji zadovoljili tekmovalce in gledalce. Toda zgodilo se je prav nasprotno. Oba slovenska kluba sta v isti skupini skupno z zagrebškim Naprijedom. Po lanskih rezultatih, zagrebški Naprijed ne predstavlja enakovrednega tekmeca našim plavalcem. Tako smo prišli z dežja pod ksp, saj razen že tradicionalnega republiškega dvoboja Triglav : Ljubljana zopet ne bomo imeli priložnosti za kvalitetna tekmovanja. Finalno tekmovanje v >Jugokupu« naj bi zbralo resnično petorico najboljših, ti pa naj v medsebojni borbi izločijo prvaka. Morda bi bilo primernejše, da se finale ne hi odigralo po kup sistemu, kajti tako bi dobili resnično realni ekipni plasma nafboljlših jugoslovanskih klubov. Državna prvenstva nam namreč še zdaleč ne dajejo realne slike moči naših najboljših klubov in prav to tekmovanje bi lahko uspešno nadomestilo to praznino. Dve res kvalitetni ligi (zvezna in finale »Jugo-kupa«) bi nudili tekmovalcem dobra tekmovanja, gledalci bi bili deležni zanimivih dvobojev, kar bi v nemajhni meri prav gotovo vplivalo na celotni razvoj našega plavanja. Pet minut pred polnočjo hi končno le lahko z energičnimi ukrepi skušali Ozdraviti težko bolezen jugoslovanskega plavalnega športa. M. P. Slab start naših odbojkarjev Branik in Fuiirror že dvakrat poražena Po lil. kolu v zvezni odbojkarski ligi stoji trdno v vodstvu Crvcna zvezda, lanski prvak, ki je tudi letos prav gotovo uajbližja ponovni zmagi. Preseneča nas nekoliko slab start predvsem mariborskega Branika, ki je veljal za enega izmed favoritov pri osvojitvi naj višjega naslova. Za Fužinama ie razumljivo, da bo zanj borba veliko trša, DROBNE IZ PLAVANJA Škanata Boris je že vrsto let najuspešnejši plavalec hrbtnega sloga v naši državi Plavalni zvezi Srbije in Slovenije sta se dogovorili za medrepubliški dvoboj v plavanju in waterpolu. Gostovanje srbske reprezentance v Ljubljani bo v času festivala telesne vzgoje med 22. in 26. junijem, medtem ko za povratno srečanje, ki bo v Zrenjaninu zaenkrat datum še ni določen. * Na praznik 1. maja je bil v Beogradu plavalni in »vaterpolo dvoboj med beograjskim Partizanom in splitskim Mornarjem. Čeprav so plavalci Mc-rnarja državni prvaki, v Beogradu niso imeli lahkega tlela. Zmagali so z rezultatom 76:66. Največje presenečenje je priredila komaj 15-Ietna novinka Benkovič, ki je na 100 m prosto zabeležila rezultat 1:13,4. Strokovnjaki menijo, da bomo v njej dobili novo Ešo Ligorio. Ostali boljši rezultati: moški: 400m prosto Djordjevič '3:00,0, 200 m prsno Pandur 2:30.7, 200m metuljček Tro-janovič 2:49,4, 100 m hrbtno Škanata 1:12.0; ženske: 200m prosto Benkovič 2:43,3, 200 m prsno Vučkovič 3:19,9, 100 m hrbtno Stapič 1:23,1. Naša državna reprezentanca v wa-terpolu se bo tudi letos pripravljala za svoje nastope v toplem bazenu v Krškem. Trening v Krškem se bo začel 13. maja na katerega bodo poklicani vsi igralci A in B moštva ter mladinske reprezentance. Giavmi cilj priprav naše reprezentance j c nastop na turnirju »Trofeo dTialiat, ki bo od 13, do 18. avgusta v Zagrebu, mladinci pa se bodo pripravljali za dvoboj z Italijo in za nastop na mladinskem turnirju v Bukarešti. Istočasno z »vaterpolisti se bodo pripravljali tudi plavalci za nastope na mednarodnih mitingih v Londonu in Varšavi. Organizacijski komite za turnir »Trtifco dTtalia« je že določil cene vstopnicam na tej prireditvi. Sedež.i bodo po 400 in 33'» dinarjev, stojišča pa po 200 dinarjev za en dan. Vsak dan bodo odigrane do tri tekme, ves turnir pa bo trajal pet dni. Na stadionu bo prostora za 3000 gledalcev, od tega bo okoli 3000 sedežev. kajti novinec se v tako kvalitetnem tekmovanju težko znajde. Tudi Mladost je presenetila s slabim začetkom. Pohvaliti pa moramo mlade igralce beograjske Jugoslavije^ ki so si že priborili potrebno izkušenost in bodo verjetno nrav trd oreh vsakemu moštvu, ki se bo potegovalo za najboljša mosta na lestvici. Na dnu sta inovopečeni« Maglič in No--vi Beograd, ki se bosta po vsej verjetnosti s Fužinarjem iz Raven trdo • spoprijela za obstoj v zvezni ligi. LESTVICA PO III. KOLU C. Zvezda 4 4 0 12:4 8 Železničar 4 3 1 11:5 6 Jugoslavija 2 2 0 6:4 4 Mladost 4 2 2 8:9 4 Branik 3 1 2 5:6 2 Fužin ar 3 1 2 6:8 2 Maglič 3 0 3 4:6 0 Novi Beograd 3 0 3 2:9 0 V prejšnji številki Poleta nam je tiskarski škrat spremenil zmago odbojkaric Branika v tekmi z Lokomotivo. Dejansko pa je v I. kolu zvezne ženske odbojkarske lige Branik premagal Lokomotivo s 3:2 (13:13, 3:13, 13:12, 3:15, 15:8). Naročajte se na ..POLET" KriP Raymond Lcmbert: REKORD HI MLAJI Ta mlin nam pušč- s svojo monumentalnostjo kaj malo prostora. Premera ima vsaj 1,2 metra, v višino pa meri poltretji meter, Živo je pobarvan in krog in krog okrašen z božanstvi. Če ga zavrtiš, se napno močne vrvi in ob vsakem obratu zazvoni zvonček obešen na stropu. Po zidovih hišice je naslikanih na stotine Budovih podob v enaki svečeniški drži. Prostora bo malo, vendar ni oken. V tem je zagotovilo, da bomo dobro spali. Etapa je bila zelo dolga. Kuliji pridejo šele z nočjo. Naprej ne pojdejo, zamenjali jih bodo bedin-Ski, ki so bolje oblečeni in bolj vajeni višine. Se nocoj jih izplačamo. Ob luči petrolejke, ki stoji zunaj na zabojih, pripravlja Juge, glavni zakladnik-izplaeevaleč, kupčke po deset rupij. Jaz mu pri tem poslu pomagam, toda nemogoče je dobiti predse vse kulije. Ker niso vajeni mraza, so se zatekli v hiše. Zato izročimo njihove plače njihovim načelnikom ali pa vodnikom vrst, ki jih bodo nato oddali upravičencem. 17. september Kakor navadno, kadar ni treba na pot — vsekakor grda navada — nas zb ud e šerpe ob šestih, da nam postrežejo s skodelico čaja. Raymond takoj vstane. Franz. Juge in jaz pa se spet skrijemo v spalne vreče. Zelo nas muči izkus-njava, da bi danes malo polenuharili. Vem d ar bi to ne bilo na mestu, saj imamo ogromno posla. O tem, da bi spali še drugo noč v molilnem mlinu, ni govora. Treba bo postaviti precej prostorno taborišče. Tudi bomo morali preurediti tovore, pregledati material, razdeliti višinsko opremo, predvsem pa pogledati, ee ji niso naredili nalivi preveč škode. Vrhu tega moramo še spisati pisma, kajti kuliji odidejo danes proti Katmanduju, do katerega bodo rabili teden dni. Opravkov je res precej, mi se pa mlahavo spravljamo na delo in to pripravlja Baro sahiba ob živce. Mesto za taborišče je namreč že določil na otočku, prav v hudournikov! strugi. To je edini vsaj nekoli-kanj raven in dovolj razsežen prostor. Kakor opazimo pri zajtrku, je vstal Bara sahib z, levo nogo. Najbrž se mu zdi, da zavlačujemo in bi mu bilo ljubše, da se spravimo na delo. Toda Rajmond nič rad ne ukazuje ali odreja tlako, zlasti če gre za prijatelje. Vedno ga je strah, da Kas ne bi užalil. Zatorej čaka, momlja in si uničuje živce vse do trenutka, ko pričnemo gibati, kar po navadi traja precej časa. Ob koncu dneva je predvideno delo kljub vsemu opravljeno. Vendar se včasih radi gremo ncodvisjieže, medtem ko se Rajmond vodno loti zoprnih del ze na začetku dneva. Končno se razvedri in gre urejat svoje osebne stvari. Njegova politika je precej boljša kot naša. 18. september Lanibert je odločil, naj danes odide na pot prva raziskovalna ekipa — Juge, Bertholet, Lochmatter i» tri šerpe —, da najde na vznožju Gaurisaukarja v višini 5000 metrov prostor za izhodiščno taborišče. Brž ko bodo našli ta prostor, nam pošljejo sporočilo in mi poj demo z materialom in šerpami za njuni- Dokler traja raziskovanje, ostaneva Rajmond i» jaz v bedinškem taborišču, da najameva kulije, potrebne za transport do izhodiščnega taborišča, naku-piva manjkajoče hrane, kot riža, in preurediva tovore. Toda sleherni dan opoldne se vreme skazi in pri' siljeni smo delati v velikem šotoru, ki nam služi za obeduico. Čutimo, doba monsuna še ni minila. Oba botanika, Zimmermann in Slangelin, ostaneta z nama. Zaščiti) znali je za kva li f efo izdelkov »ELANOVI« loparji za perjanico (badminton) so enakovredni najboljšim inozemskim izdelkom Trener Svobode, Vidic Mitja, nam odgovarja na vprašanja Hitela z lis pril težkim izpitom Kakor je znano, so viška dekleta, ali točneje rokometašice Svobode dosegla v zadnjem času presenetljivo lepe rezultate. V malem rokometu so namreč osvojile republiško prvenstvo in si priborile pravico nastopiti v kvalifikacijskih tekmah za vstop v zvezno ligo. Ta uspeh ni bil dosežen na lahek način. Precej je bilo treba trdega dela in požrtvovalnosti, o čemer nam je pripovedoval trener tov. Mitja Vidic, ki je odgovarjal na nekatera vprašanja. Ob posvetu slovenskih strokovnjakov za šolsko telesno vzgojo Strokovnjaki za šolsko telesno Vzgojo so se nedavno sestali k petdnevnemu posvetu, na katerem sto ‘Cmel |ito proučili in izboljšali učni načrt za telesno vzgojo za bodočo osemletno reformirano obvezno šolo. Tokrat niso razpravljali o sistemih ali terminologiji, temveč o bioloških Potrebah razvijajočega se človeka p;d 7. do 15. leta. Po uvodnih refera-ki so jih pripravili Edi Serpan, dr. Alojzij šef in prof. Drago Ulaga, co poročali še Danilo Erbežnik o šolskih taborjenjih, Marijan Jeločnik Pa o smučarskih tečajih. Pri diskusiji so sodelovali tudi izvedenci za telesno vzgojo na različnih štolah. Tako smo dobili za šole nov učni. načrt, k; bo ustrezal fiziološkim in Psihološkim potrebam mladine. Ker bo osemletna šola obvezna za vso Piladiao tod 7. do 15. leta starosti !n ker bo deležna sistematične teles-vzgoje vse od 1. do 8. razreda, bodo s tem dani pogoji za neprimerno bolj uspešno delo v telovadnicah ln športnih domovih, To pa zaradi ‘ega, ker bodo dobili otroci osnovno znanje iz telesnih vaj že v šolali. Bodoči osmošolci, stari 15 let, bodo dciali že od prvega razreda naprej izbrane vaje za moč, hitrost, spretnost |n delno tudi za vzdržljivost. ■Pri sleherni uri telesne vzgoje bodo ejelaii tudi izbrane vaje za pravilno torzo telesa. -Telesne nege, to je pravilnega Umivanja (celega telesu!), uporaba zobne ščetke, žepne rutice itd., se bodo učili kot dodatek k telesni vzgojj v prvih treh razredih. Kako pa bo s športnimi panogami, Ua primer z atletiko? V prvih letih bodo vadili tek v obliki igre ali v zvezi s poganjanjem obroča, skakali bodo čez naravne ovire in metali torobao orodje v cilj in v daljino, ko bodo dobili zadostne gibalne izkušnje v naravnih telesnih vajah, bodo začeli po 10. letu starosti s pra-atletiko: z vadbo starta, hitrega ‘eka na 40 do 50 m, skakan ja v viši-1,0 in daljino im metanja žogice, , v 8. razredu Im do že obvladali tudj prekoračilo tehniko skakan ja v v]S!no, troskok z mesta, suvanje krogle z mesta, štafeto 4 krat 50 m, ‘Urile,k in podobno. . Oglejmo si še naloge zn 8. razred z nekaterih drugih panog. , Športne igre: mali rokomet, košar-ku, elementi odbojke in nogometa. Plavanje: izpopolnjevanje v prs-®eur plavanju s startom in obratom; tekmovanje v prsnem plavanju na j m; gkok v vodo na noge in na ^‘aTo z višine 1 m. Talna telovadba: premet naprej skozi stojo z višjega na nižje s pomočjo dveh tovarišev. Vaje na orodju, mizah, drog: izpolnjevanje v vzmiku, mauporu iz zavese v podkolctiu, odbočki z Oporo nog; nizka bradlja: kolebanje v vz-pori — z zakolebom zanožka; preval sklonjeno naprej iz seda raznožno za rokami; preskoki čez švedsko skrinjo: raznožka, skrčka, odbočka, prevrat. Izleti: na gore z višinsko razliko do 500 m; orientacijski pohod po opisu in s pomoč jo busole. To bi bile na jvažnejše telesne vaje, predvidene za moške oddelke. K temu je treba dodati še enkratno taborenje s plavalnim tečajem in smučarski tečaj. Če bo v šolskih urnikih dovolj časa za delovno in športno vzgojo mladine (vsaj 4 ure tedensko!), bo to velikega pomena tudi za ljudsko zdravje. D. U. Ritmične sestave so zelo primerno vadbeno gradivo za pionirke in mladinke »Koliko časa že igrajo rokomet dekleta Svobode?« »Kljub temu, da poteka letos že osmo leto od ustanovitve ženske ekipe, so igralke še zelo mlade. Od onih »starejših« igra samo še Aha-čičeva, ki prenaša bogate izkušnje na mlajši rod. Večina igralk igra komaj eno do dve leti, povprečna starost pa je celo nekoliko manj kot 17 let! Zato sem prepričan, da dekleta še zdaleč niso dosegla svojega viška in lahko od njih pričakujemo Še lepe uspehe.« »Kakšne rezultate bodo dosegle slovenske zastopnice na teh kvalifikacijah?« »Na to vprašanje je težko odgovoriti. Nihče še ne ve, katere ekipe bodo nastopale na tem turnirju. Reči pa moram, da sem optimist, seveda pod pogojem, če se bodto igralke še resneje pripravljale kot doslej. Večina že nima potrebnih izkušenj za težka srečanja, toda z borbenostjo se da marsikaj nadomestiti. Če nam uspe priti v zvezno ligo, bo to velik uspeh slovenskega rokometa, saj bosta kar dve slovenski ekipi v zvezni ligi.« »Katero je glavno orožje vaše ekipe?« »Mnenja sem, da je uvajanje tako imenovane conske 'obrambe v veliki meri razlog slabega kvalitetnega napredka mnogih ekip. Zato sem ekipo učil novih prijemov, kar prisili igralke na dinamično igro in vnese zmedo med nasprotnice. Večino golov smo na preteklem tekmovanju dosegli z bliskovitimi protinapadi, seveda pa je potrebno za takšno Ito imeti tudi dobre obrambne Igralke z vratarko na čelu.« »Koliko igralk imate na razpolago in katere so najboljše?« »Trenutno trenira okrog 50 deklet. Lahko pa bi jih bilo še več, toda kaj ko nimamo dovolj opreme in žog. Za prvo ekipo pride v poštev okoli 15 igralk. Letos sta najbolj napredovali Palčičeva in Zorkova, med mlajšimi pa Sedejeva, ki je sploh ena najboljših, medlem ko ne smem mimo Kranjčeve, Kosmačeve in Gruntov e. Z veseljem lahko trdim, da se Svobodi obeta lepa bodočnost, saj je med pionirkami več zelo nadarjenih igralk kot sta Samardžija ln Turkova. Skratka, kadra je dovolj in odsotnost ene ali druge igralke ni več usodna za uspeh ekipe, tako kot je bilo pred letom dni. Najboljši dokaz je ravno finale v malem rokometu, ko smo nastopili brez najboljše napadalke Grčar jev e in prepričljivo osvojili prvo mesto.« »Kako pa je z velikim rokometom pri ženskih ekipah in kakšne možnosti se odpirajo prav tu Svobodi?« »Težko finančno stanje klubov, slaba kvaliteta igralcev, nezadostna strokovna izpopolnjenost trenerjev in pomanjkanje igrišč so zadali velikemu rokometu, moškemu in ženskemu, hude udarce v vsej državi. Toda v Sloveniji je vendarle stanje še najboljše, saj igra največ ekip tudi veliki rokomet. Vendarle pa bo treba posvetiti večjo pozornost temu problemu, saj se lahko zgodi, da bo mali rokomet povsem zadušil velikega, Glede naše ekipe lahko rečem samo to, da smo prav v velikem rokometu dosegli na jvečje uspehe in da ga bomo tudi v bodoče načrtno gojili.« »Ali je trenutno ženski ro-komet boljši kot pred dvemi leti, ko je ekipa Branika vstopila v zvezno ligo?« »Vsekakor! To sicer ne velja za nekatere znane ekipe, toda v celoti je napredek precejšen. Vzemimo kot primer samo Ljubljano. Pred dvemi leti smo imeli samo dve ekipi, Svobodo in Odred. Danes ima Svoboda večje število igralk kot takrat Svoboda in Odred skupaj. Temu moramo prišteti še nove ekipe Papirni-čarja, Slovana in Odreda. S formiranjem pionirskih ekip, kot je to prav pri Svobodi, in v zadnjem času tudi pri ostalih ekipah, bomo dobili potrebno zaledje, ki ga preje ni bilo, To pa nam daje največje n a de, da se bo ženski rokomet ?-arcs lepo razvil.« Prav gotovo so rokometašice Svobode dosegle velik uspeh, česar se verjetno ni nihče nadejal pred samim začetkom tekmovanja v republiški ligi. Čaka jih torej velika naloga uspešno zastopati Slovenijo v kvalifikacijah za vstop v zvezno ligo. Pa ne samo to, če si bodo ž.e priborile to pravico, potem bo nastalo še drugo vprašanje, namreč finančno. Prav bi bilo že danes vsestransko pretehtati nove okoliščine, v katerih se bodo znašle igralke Svobode, saj se prav lahko zgodi, da bi nastop v zvezni ligi mogel več škodovati kakor koristiti željam, zahtevam in potrebam rokometašic iz Viča. -Ar Državna reprezentanlinja v meta kopja, Smiljka Kaluševič, je že sedaj v odlični formi Preden jih da dokončno sušit, mora Zim pregledi vse rastline, ki jih je natrgal med pristopnim toaršem. Danes je točno mesec dni od tega, kar sva z Ray-1110udom Lambcrtom odletela iz Nice. v Časa res nismo izgubljali in zdi se, da imamo v Ba*em programu celo prebitek. Pri vsem tem pa smo čakati v Pat ni šest dni, da je postalo katmandujsko letališče spet uporabno, tako zelo ga je uničilo Monsunsko deževje. Bedniško podnebje ni kaj prida. Mrzlo je, pred-VSein pa zelo vlažno. Sklenila sem, da že privlečem na dan puhovko. Ob te-m se seveda začno fantje smejati in mi reko; JKaj za vraga, boš dala nase, ko bomo tam gori?« Lambert je iztaknil hud nahod. »Zdravil ga bom s prezirom!«, pravi, k Vendar je precej pobit in pri obedu, ko mirno _ ritrnljanio s Zimom in Stangelinom, si privošči vodja Prave pripombo, ki zbudi splošno veselost: , * »Vseeno bi bilo treba iti na delo in končati s temi l°vori!...« In doda: b0, >^az pojdem leč, kajti res sem bolan, toda povedal l!1’ kaj je treba storiti in vas vodil... iz postelje!« j . kavmond je dosihdob dajal vzgled v delavnosti toiciativnosti in se je nekajkrat izkazal kot vodja brez primere. Zato je naša veselost cisto prijateljska. Natrpa vase aspirinov in grogov in se zateče do naslednjega dne pod grmado spalnih vreč. 21. september Zjutraj je bilo dve uri lepo. Toda kot običajno prilezejo oblaki kaj hitro po hudournikov! strugi iz doline, splezajo po stenah in zagrnejo najprej taborišče, nato pa hiše, ki čepe zgoraj nad nami, da se zde kmalu kot povite v pasove hidrofilne gaze. Proti poldnevu prične drobno in mrzlo pršiti. Vsi tovori so pripravljeni in pričnemo se dolgočasiti. V pričakovanju brkljamo in pišemo pisma. Končno pridejo ob štirih popoldne trije kuliji, ki nosijo Jugeovo sporočilo. Izhodiščno taborišče stoji 4900 metrov visoko na bregu nekega jezera. Juge nam opisuje pot, po kateri naj gremo, da pridemo tja in nam označi prostor za vmesno taborišče. Res bi težko obloženi možje ne mogli priti do glavnega taborišča v enem samem dnevu. Iz Bedinga moramo iti naprej ob reki Rolvaling, prekoračiti hudournik in poiskati kakih 500 metrov nad vasjo stezo, ki vodi nad že znanim molilnim mlinom čez visoke stene. Nad skalnimi pregradami bomo našli na višini 3960 metrov prvo planino. Stezo, ki vodi do nje, je lahko najti. Više gori, 4360 metrov visoko, nas čaka druga planina, kjer bomo lahko spali na varnem pred neurji v barakah. In Juge označi nato na listku v kratkem: »Nato se vzpenjajte v smeri vzhod-severovzhod (Lochmatterjevi listki z opisom) in pojdite po dolgi moreni do višine 4600 metrov. Kakih 300 metrov vodoravno prečite, da pridete na drugo moreno. Prekoračite vesine, ki so v tisti višini in levo od ledenika, ki prihaja s sedla, čez katerega morate. Danes, v ponedeljek, smo bivakirali na ploščadi 4960 metrov visoko. Pojdite po ledeniku levo od sedla Hadengi La, 5400 metrov. Sestop po drugem pobočju. Levi breg ledenika in končno morena do jezera. Če so kuliji obuti, je transport mogoč v dveh ali treh dneh (če je mogoče, očala). Pri višini 5000 metrov vzpenjanje 250 metrov na uro za sahibe, 150 do 200 za kulije. Čakamo vas. S prijateljskimi pozdravi Juge.« Takoj sklene Raymond poslati Vongdija v Na-gaon, majhno vas, ki leži više gori v dolini, kjer so naši izvidniki. Vongdijeva naloga je, d apripelje s seboj kar največ nosačev za jutri zjutraj. Računamo, da jih bo 30 do 50. Tudi s petdesetimi kuliji nam ne bo uspelo, da bi odnesli vse tovore naenkrat. KOOPERATIVA TOVARNA DUŠIKA RUŠE Ruše pri Mariboru proizvaja ■ ELBKTROMETALURŠKE PROIZVODE: ferokrorn suraffine ferokrom carbure elektro-korand ELEKTROKEMIČNE PROIZVODE: kalcijev karbid kalcijev cianamid nitrofoskal Ruše KOMPRIMIRANE PLINE j kisik — dušik acetilen-dissouplin zrak lililEiE Exp ort — Impoii Ljubljana, Titova c. 19 Izvaža: mehek rezan les, trd rezan les, gozdne sortimente in finalne izdelke ter izdelke domače obiti Uvaža; pinto in plutine proizvode trgovskem podjetju Vse vrste motornih vozil, njihovih nadomestnih delov, gum in ostalega pribora lahko nabavite pri VOLAN LJUBLJANA, uprava v Vošnjakovi ulici 9 Telet oni: direktor 32-891, komercialni oddelek 32-892, sekretariat 32-893, računovodstvo 32-894 Telefon 30-687 Telefon 22 595 Trgovina v Tavčarjevi ulici 7 -Skladišče v Frankopansld ulici 21 Na zalogi imamo vedno tudi lepo izbiro ženskih in moških dvokoles ter njihovih nadomestnih delov □ □□□P podjetje za premet z odpadki Ljubljana, Parmova ulica 33 Telefoni: 32-664, 30-573, 32-732 Glavna odkupna postaja Ljubljana Telefon: 20-544 Odkupujemo! staro železo in železne litine, barvaste kovine, tekstilne odpadke, kosti, papir, steklene črepinje itd. 1 1 h i i m m j m črepinje itd. &|p|i ^ '*g| 3>o6tit LESNA GALANTERIJA Ljubljana, Smartinska tO Telefon 30-188 proizvaja vse izdelke lesne galanterije in ležalne stole vseh vrst — Kvalitetna izdelava l — Cene konkurenčne I