List 37.
Gospodarske stvari.
Gospodarske skušnje.
* C mu mavec ali gips? Dosti je gospodarjev, ki od mavca ne vejo druzega, kakor da se deteljša ž njim ?,gipsajo^. Al mavec ali gips je še za kaj druzega. Prašajmo le Švicarje, pa nam bojo^povedali, da jim je na gnoji zlatega denarja vreden. Švicarji ga po gnoj-nišcih sipljejo in tako varujejo, da amonijak, to je, smrad, ki je ^bistvo gnoja, ne izpuhti iz njega. Gnojnišča napravljajo Švicarji večidel na severni strani, pod senčnatimi drevesi, da gnoj tako naglo ne segnjije in strohni in ogelnokisli amonijak iz njega ne izpuhti; zato pa posipljejo gnoj že tudi v hlevih pogostoma z mavcem, pa ga potem na kup nakidajo , tako , da napravijo eno lego gnoja, na-nj pa eno mavca in tako zaporedoma lega za lego do vrha gnojnega kupa. Gnoj z mavcem že v hlevih potresati, pravi Švicar, da je kaj koristno opravilo, po kterem se zrak čisti v hlevih, kar je za živino posebno zato dobro , da zdrava ostane. Skušnje gipsanega ali negipsanega gnoja so natanko pokazale, kaj gipsani gnoj^zda memo negipsanega. Pa tudi gnojnico potresajo Švicarji prav pogostoma z gipsom, ki varuje, da se smrad (amonijak) iz lužnice ne izkadi. Umni gnoj ^napravljajo iz plevela, pesnega perja, scav-nice itd. Ce se Švicar s tako napravo gnoja nekako baha, ima prav, zakaj tak gnoj je mastan in tečen, tako da en voz tako napravljenega gnoja je več vreden kakor našega navadnega 6 voz. Neki vinogradnik v Montreau-u je ponosno kazal na kup tako napravljenega gnoja, rekši: „Evo! to je moja zlata ruda!" — Gospodarji! kar je sol za živino, je gips za gnoj. Gips pa je dober kup; z enim centom izhajate dolgo; imejte ga tedaj zmiraj pri hiši, da potresate gnoj.