teto V., štev. 88 Poštnina pavSallrena« V Ljubljani, četrtek dne 2. deceembra Posamezna štev. 1 R kha]t ob 4 zjutraj. Stane celoletno . . 180 K mesečno....... 15 a ce zased, ozemlje. 300 , SS Inozemstvo .. 40b Oglasi za vsak mm viBne stolpca (58 mm) . 2 K anali oglasi do 30 mm stolpca (58 mm) . 1 » Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Uredništvo« BklošiSevaceststt.^ Telefon itn. Upravnlitvoi . ? Sodna ulica It 8. \ Telefon it 38. BsEun te. polt Mit usdfc. itev. 1LS4& _ Ljubljana, 1. decembra Vsak napreden človek se mcura/rese-liti volilnega rezultata v naši*dfepi, ako pogleda na število mandatov,* ki so Jih v volilnem boju izvojevali klerikal-ri. Od 419 mandatov odpade na zastopnike rimskega klerikalizma le 24. Največji je klerikalizem v Sloveniji, dasi tudi tu ne dosega niti 40 % vseh mandatov, kajti od 40 mandatov so dobili slovenski klerikalci le 15. V Bosni in Dalmaciji je dobila klerikalna stranka po 3 mandate, kar znači, da je njen položaj med tamošnjimi katoličani še veliko neugodnejši kot v Sloveniji. Ako pa upoštevamo v teh dveh provincah tudi še druge konfesije ter število mandatov določenih za te pokrajine, se Dam pokaže brezpomembnost klerikalizma v tem večji meri. V Dalmaciji Imajo klerikalci od 11 mandatov le 3, V Bosni 3 mandate od 641 Priznati pioramo, da je v Bosni in Hercegovini nekatoliški element veliko jačji nego katoliški, dasi poslednji ni po številu katolikov mnogo slabejši nego v Sloveniji. Naravnost brezupen poraz pa je doživel klerikalizem pri volitvah na Hrvatskem in v Vojvodini. Banovina le dala od 93 mandatov klerikalcem le 3 mandate. In to dežela, v kateri živi skoraj še enkrat toliko katoliškega prebivalstva kot v Sloveniji. V Vojvodini Bo klerikalci ostali brez mandata! i Pivi poskus slovenskih klerikalcev, bsvojiti vso katoliško Jugoslavijo, se |e torej popolnoma ponesrečil. Dr. Korošec, ki se je že meseca aprila na shodu zaupnikov-SLS v Ljubljani hvalil, Ida dobi njegova stranka pri volitvih v ustavotvorno skupščino 100 manda- Parlamentarna večina za ustavni načrt« Hov, se mora zadovoljiti, da pride v zbornico komaj s četrtino števila poslancev, ki ga je prerokoval. Na Hrvatskem, kjer se je zadnji dve leti sistematično organiziralo od sela do sela, od moža do moža, od žene do iene, po preiskušenem vzorcu v Sloveniji, je narod klerikalizem kratko-Inalo energično odklonil. Kako velike so bile nade klerikalcev v teh pokrajinah in kako visoko so cenili svojo moč, Be vidi najbolj iz dejstva, da je dr. Korošec pri poslednji sestavi vlade zahteval za svojo stranko na Hrvatsekm, v Bosni in Dalmaciji po dva poverjeništva v pokrajinskih vladah in to pro-iBveto ter socijalno skrbstvo. Država je po volilnem rezultatu dokazano, da Bo bile dr. Koroščeve zahteve popolnoma neupravičena smelost. Nad vse kataftrofalen je za klerikalce poraz v Sloveniji. Na eni strani se vidi, da je slovenska klerikalna Btranka definitivno izgubila ravnotežje, čim ji je bil ob prevratu odmaknjen Bteber dunajskega dvora, avstrijske birokracije in nadmoč avstrijske krščansko - socijalne ter avstrijske klerikalne stranke. Vsa dosedanja moč slovenskih klerikalcev v Jugoslaviji je bazirala na prevari merodajnih faktorjev v državi. Ni nobena tajnost, da je dr. Korošec na beograjskem dvoru in zlasti pri Protiču neprestano operiral s smelo trditvijo, da reprezentira on slovenski narod in da stoji za SI S več kot SO odstot. vsega slovenskega ljudstva. Se vsem je živo v spominu, da Be je na podlagi takih informacij mo- tel vršiti obisk prestolonaslednika v loveniji tako kot se je. 80 odstotkov Slovencev pa so tudi imeli nevzdržema pred očmi v Beogradu, ko so delili politično moč v vladi. Protič in drugi politični faktorji, danes lahko vidijo, kako napačno so bili ooučeni o razpoloženju naroda v Sloveniji in na Hrvatskem. Obe stranki — zajedničarji In klerikalci — brez katerih se je misli- Sot da država sploh obstajati ne more, eže danes zdrobljeni na tleh. Narodni klub je znajvečjo težavo rešil 5 mandatov, klerikalci pa v vseh pokrajinah toliko, kolikor so obetali Protiču, da 'dobe samo v Sloveniji. S tem, da je sedaj dr. Korošcu nemogoče zavzemati jpozo, da govori v imenu večine slovenskega naroda, je klerikalna stranka pciisnjena na tisto mesto v državni politiki, ki ji pripada kot eni najmanjših političnih skupin. Nastop dr. Korošca zadnje "dni v Beogradu potrjuje pravilnost naše tr-'ditve. Od SLS je dobil izrecen mandat, 'da se brezobzirno bori za avtonomijo Slovenije. Poverilnice nima še v rokah, 8e pa zatajuje program svoje stranke In se vdaja političnemu oportunizmu, da reši za svojo potapljajoče se stranjo kar se rešiti da, j " • Beograd, 1. decembra. (Izvirno). Takoj po končanih volitvah so se pričela med posameznimi vodilnimi politiki raznih strank posvetovanja o možnosti sestave potrebne parlamentarne večine za novo ustavo. Demokrati so se postavili na čelo tozadevne akcije. Že iz dosedanjih predrazgovorov sledi, da je parlamentarna večina za bistvene točke ustavnega projekta ministrskega sveta zasigurana. Od strank, ki so zastopane v sedanji vladi sta se radikalna in demokratska že obvezali, pristanek kmetskih skupin je zasigu-ran pod pogojem, da ustvari ustava garancije za izvedbo agrarne reforme, istotako izjavljajo tudi muslimani, da odobravajo predlagano obliko in ureditev države. Računa se, da bodo za vladni ustavni projek še tudi druge manjše skupine. Hrvatska zajednica je kot političen faktor izločena. Oba njena zastopnika v vladi, ministra Drinko-vič in Kovačevič sta kot nosilca lisi pri volitvah propadla in se ne udeležujeta več ministrskih sej. Slovenski klerikalci se nahajajo v silno mučnem položaju. Po svojem avtonomističnem programu ne smejo pristati na vladni ustavni projekt, na drugi strani pa napenjajo vse sile, da bi mogli ostati pri krmilu države. Izgleda pa, da je postala situacija za gospoda Korošca nevzdržna in da bo moral izvajati kort-sekvence, morajo biti za SLS posebno neprijetne, ker je vsled svojega volilnega poraza izgubila pri dosedanjih zaveznikih ves ugled. V opoziciji pa tudi ne bo našla prijateljev. Edini, ki bi prišel za njo v po-štev, Radič, je velik osebni nasprotnik Koroščev, kateri je bil v vladi vedno zagovornik najstrožjega postopanja proti voditelju seljačke stranke. Klerikalci se nahajajo danes že dejansko v politični izolaciji, ki pa nikakor ni „splendid". V Beogrrd so dospeli mnogi politiki in vršijo se neprestane konference in posvetovanja. Beograd, 1. decembra. (Izvirno) V beograjskih listih odseva pesimizem in se splošno naglaša, da kon-stituanta ne bo sposobna za delo in da jo bo treba razpustiti. V merodajnih političnih krogih niso istega mišljenja. Vaš dopisnik se je razgo-varjal z odličnim demokratskim članom kabineta, ki je izjavil med drugimi: Radikalna politika, ki je slonela na popolnem nepoznanju razmer v zapadnih pokrajinah države, je povzročila, da so državotvorne stranke izšle iz volitev oslabljene. Kljub temu pa so stranke, ki stoje na stališču edinstva in napredka države, še vedno dovolj močne, da za-sigurajo delo konstituante, ako bo sploh hotela delati. Razprave ministrskega sveta o ustavnem načrtu so pokazale, da med demokratskim in radikalnim stališčem ne obstojajo temeljne razlike. Kakor je imela sedanja vlada samo nalogo, da izvede volitve, tako bo imela nova vlada rešiti samo ustavno vprašanje. Ne vem sicer, kaj mislijo radikalci, upam pa, da bodo sedaj popustli-vejši, ker so uvideli, da spravlja paktiranje s skupinami, ki so proti edinstvu države, državo v veliko nevarnost. Vsekakor pa bo treba poskusiti vse, da se omogoči dela-zmožnost ustavodajne skupščine, sicer ne bo drugega izhoda, kakor razpust Beograd, 1. decembra. Ministrski predsednik dr. Vesnič je povabil k sebi zastopnike časopisja in jim je pojasnil važnost sedanjega položaja, ki je nastal po volitvah ter jih z ozirom na ta položaj prosil, naj bi sodelovali na to, da se vsi patrijotično čuteči elementi zbero k skupnemu delovanju za državo. Radie o taktiki svoje stranke* Zagreb, 1. decembra. Listi objavljajo obširen interview z Radičem glede njegovega postopanja v konstituanti. Radič je izjavil: „Glede naše stranke in njenega sodelovanja v konstituanti bo odločil glavni odbor, ki se sestane dne 7. decembra. Ko smo se udeležili volitev, smo se pravzaprav postavili na legalna tla. Samo narodu priznavamo pravo revolucije, kadar je prislijen k temu, da jo izvede. Ker smo mi pričeli delovati z zakonitimi sredstvi, bomo tudi svoje pristaše odvračali od revolucije. Ostali bomo še nadalje republikanci, ker hočemo interpretirati voljo naroda. V načrtu ustave morajo biti vse tiste institucije, ki dajo državi obliko kmetske države. — Radič je v daljšem govoru izjavil, da je mogoče, da se bo njegova stranka v konstituanti marsikaj tudi sporazumela z drugim strujamL Zastopnikom Hrvatske je treba dati dovoljenje, da si izvolijo bana in da nameščajo hrvatske uradnike in organizirajo upravo. V Beogradu bi morali vse te sklepe In odločbe potrditi. — Radič je pripravljen na sporazum z drugimi strankami, pa tudi na kompromis je pripravljen, samo če se upoštevajo načela seljačke stranke. Beograd, 1. decembra. (Izv.) Radi-kalska »Tribuna" poroča, da se bodo Bunjevci in muslimani združili z radikalci. Kakor je izvedel naš dopisnik, je ta kombinacija brez podlage; Vprašanje demisije vlade. Beograd* 1. decembra. (Izv.) Vlada danes še ni podala demisije iz formalnega razloga, ker volilni rezultati še niso uradno dognani. Računa pa se, da bo novi kabinet sestavljen že do conca tega tedna. Sigurno je, da se v njem zastopniki Hrvatske zajednice ne bodo več nahajali. Beograd, 1. decembra. (Izv.) Oba ministra Hrvatske zajednice Kovačevič in Drinkovič sta kot nositelja list pri volitvah propadla Prva poročila iz Dalmacije, da je Drinkovič izvoljen, so se izkazala kot neistinita Tudi minister Jojič, ki je kandidiral v Črni gori, ni izvoljen. Borba med Rimom in Reko Pogled v politično bodočnost sicer še ni jasen, vendar pa se sme smatrati kot gotovo, da državnopravni. program, ki ga je SLS s toliko vehemen-co razvijala in zastopala pred volitvami, ostane v njenib arhivih. Uverjeni smo,da bo poraz klerikalcev definitivno preprečil nadaljnji razvoj te za državo sicer zelo opasne politične stranke in da bo ustavotvorna skupščina za vse večne čase sklenila take temelje države, da se bo na njih mogel naš narod v kulturnem, gospodarskem in socijal-nem ozira popolnoma svobodno razvijati. Klerikalizem je uničeval in pokla-dal v grob liberalizem tako dolgo, da bodo končno vendarle le napredni ljudje dajali smernice bodočnosti ju- "" k/ -v ^ Rim, 1. decembra. V včerajšnji seji italijanskega parlamenta so nacionalisti stavili nujno vprašanje na vlado, ali res namerava podvze-ti vojaške mere proti samostojni reški državi. Predsednik vlade Giolitti je na to vprašanje odgovoril, da ne snutra koristno, razpravljati sedaj o tem vprašanja. — Parlament je vzel izjavo vlade z veliko večino na znanje. Trst, 1. decembra. (Izvirno). ,L' Era nuova' poroča iz Opatije, da je izvršena koncentracija italijanskih oddelkov na meji med Italijo in reško državo. Na nekaterih krajih je prišlo že do konflikta med redno italijansko vojsko in d'Annunzijevi-mi arditi. Danes so letali nad v-^m teritorijem ifšie regence italijanski aeroplani, ki so razsipali proklama-cijo generala Caviglia, v kateri general zadnjič poživlja reško posadko, da se pokori zahtevam rimske vlade in sprejme njene pogoje, ker sicer nastopi rimska vlada s skrajnimi sredstvi proti arditom, ki jih bo smatrala kot dezerterje in vele-izdaiaice Pri Kastvu je bil spopad med italijanskimi karabinerji in arditi, ki se je razširil na vso obmejno črto. Razpoloženje italijanske vojske je baje odlično, pripravljena je narediti konec neznosnim razmeram, ki jih je stvaril d'Annunzio « svojim odporom proti rapallskemu sporazumu. Rim, 1. decembra. (Izvirno). Vo}« ni minister Bonomi, ki bi moral danes odpotovati v Ženevo na kongres Zveze narodov, je odložil svoje potovanje zaradi kritičnega položaja v reškem vprašanju. Italijanska vlada pričakuje še vedno defi-nitiven odgovor na svojo noto, predno prične z vojaškimi operacir jami. Reka, 1. decembra. (Izvirno). Kol odgovor na proklamacijo generala Caviglia je izšla tukaj izjava, ki sta jo podpisala D'Annunzio in reški župan Gigante, v kateri izjavljata, da je vsaka zveza med svobodno državo Reko in ponorelimi izdajalci italijanstva prekinjena, da je napočil čas odločilne borbe za svobodo Reke. D'Annunzio izjavlja, da ne zapusti živ Reke, da bo branil ita-. lijansko regenco do svojega zadnje« ga moža. Trst, 1. decembra. D'Annunzijeva mornarica je ujela na poti od Pulja italijansko transportno ladjo „Narenta", ki je vozila hrano za italijansko posadko na otoku Krku. Ladjo so odpeljali na Reko. Pogreške pri volitvah Beograd 1. decembra (Izv.) V mnogih občinah Vojvodine so dali predsedniki postaviti poleg škrinjic za po-edine kandidatne liste, tudi škrinjice »rez stranke. V občinah, kjer je bilo v take škrinjice spuščenih toliko krog-ic, da je tangiran rezultat volitev v do tičnem kraju, se bodo voltve v nedeljo ponovile. v Zagreb, i. decembra (Izv.) „Novo-sti" poročajo iz Bjelovara, da je bilo v tamkajšnjem okrožju končano štetje volilnih kroglic. Dobili so: Radičeva stranka 51.410, demokrati 8815, Zajedničarji 1277, ostale stranke pa mnogo pod tisoč glasov. Po tem rezultatu sta izvoljena demokrata Večeslav Wil-der in Toma Radič, ki je živel poprej šest let v Ameriki, nakar se je L 1914. vrnil v Avstrijo in se za časa svetovne vojne boril kot četaš pod vojvodo Tan-kosičem. Izvolitev seljaka Radiča je izzgala s Beogradu selita} zadoščenje. Kdaj se izvrši rapall-ski dogovor? Rim, 1. decembra (Izvir.). Predsednik vlade Giolitti je danes izjavil uredniku „Messaggera", da hoče italijanska vlada po vsaki ceni uveljaviti rapallsko pogodbo na ta način, da bo anektirala priznano ji o-zemlje a v istem časa izročila Jugoslaviji kraje, Id ji pripadajo po pogodbi. Italijanska vlada bo poskrbela sama, da izroči ta teritorij Jugoslaviji in je v tem smisla že izdala definitivna povelja poveljnika vojske v Jolijski Veneciji generala Caviglia. Vsak odpor bo znala italijanska vlada onemogočiti s skrajnim! sredstvu Rim, 1. dec. Jugoslovanski min. predsednik Vesnič je izjavil zastopniku „Messaggera", da je s podpisom regentovim smatrati rapallski dogovor za definitivno ratificiran in da ga ni treba več predlagati konstituanti v odobrenje. Pristavil je, da bi morebitno zavlačevanje v izvrševanju njegovih klavzul ogro-žavalo njegovo veljavo, ter da bi se beogradska vlada nahajala v resni zadregi, če ne bi 12. decembra t. 1. mogla pred konstituanto izjaviti, da se rapallski dogovor že izvršuje. »Corriere della Sera" pripominja k temu, da bo evakuacija okupiranih teritorijev zahtevala dalj časa. Prvi akt izvrševanja dogovora bo obstojal v imenovanju mešanih komisij, ki bodo imele nalogo razmejiti na licu mesta definitivne granice od Predila do morja in okoli Zadra, kakor tudi definitivno določiti obseg luke Baroš. Šele ko bodo ta komisije izvršile svojo nalogo, se bo pričelo izpraznjevati kraje, ki so od Italijanov okupirani, pa jim ne pripadejo. Antanta in rapallska pogodba. Zagreb, 1. decembra „Jutarnji list" javlja iz Beograda: Francoska in angleška vlada sta zahtevali rapallsko pogodbo na vpogled. Pogodbo morata podpisati tudi francoska in angleška vlada, da tako že enkrat zaključijo in za vrše londonski pakt, ki jih je vezal do sedaj. Ministrska kriza na Hadiarskem Budimpešta, 1. decembra (Izvir.) Tu je izbruhnila ministrska kriza, ker je parlament proti ugovoru finančnega ministra gfclppil, da usta- novitev akcijskih družb v bodoče ne potrebuje več odobritve državnega zbora. Kabinet je s finančnim mini« strom solidaren. Protidriavna zarota na Češkem- Praga, 1. decembra. (Izvirno). „Venkov" javlja: Češkoslovaška vlada je razkrila široko razpleteno organizacijo, ki je stremila za odcepitvijo Slovaške. Dva bivša učitelja s!a bila aretirana. Našli so pri njih koniprornitujoče listine. Oba imenovana učitelja sta bila v zvezi z velixc mar*> arsko organizacijo, kateri je načeloval bivši poslanec Bela Rudnay, bivši veliki župan v Ko-znornu. Oblasti so že odredile njegovo aretacijo. Veleizdajniški agenti v Zagrebu. Zagreb, 1. decembra. Včeraj so v Zagrebu nekateri neznani elementi nabili lepake, na katerih je podpisan „ustavni odbor iz tujine". Le« paki so polni ljutih napadov na Srbe in zagotavljajo, da pridejo „brat-je iz tujine" prav kmalu rešit Hrvatsko. Verjetno je, da so nabili liste Horthyjevi agenti. Italija in naš narodni praznik. Split, f. decembra Danes, na državni praznik je italijanska vojna ladja, ki je stacionirana v tukajšnjem pristanišču, izvesila jugoslovensko zastavo na častnem mestu. Opoldne je ladja oddala 21 strelov v proslavo. Antantina intervencija na Grškem! Pariz, 1. decembra. (Izvirno). Akoravno še niso znani sklepi zavezniške konference v Londonu, vendar se splošno smatra, da se je dosegel popoln sporazum gleae -jp qiJ[Si0}3[9}0id Edojsču Bjfoujoaa žav glede grškega vprašanja En del angleške sredozemske momadce že križati v bližini Pireja, a danes je odpotovala iz Toulona v pravcu Pireja močna francoska eskadra z dreadnoughtima „Ernst Renau" in „Lorraine". Dunaj, 1. decembra (Izvirno). Nastavljenci 50 velikih trgovin so sklenili zaradi mezdnih zahtev stopiti v stavke Pričakuje se tudi izbruh sfa\ke dunajskih godbenikov. tf v' ✓ v v v i* ItalHsnslsi atentat na nost. Ni še izvršena medsebojna izmenjava rapallskega dokumenta, že hite Italijani, da izkoristijo vsiljene določbe tega sporazuma in to na način, ki na sprotaje vsem pojmom in predpisom mednarodnega prava. Člen 7.. točka 2. sporazuma, ki go-rori o zašfiti italijanskih manjšin, prati: ..Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev priznava Italijanom, ki so dne 3. novembra 1918 pripadali bivši av-stro-ogrski monarhiji in ostanejo na teritoriji, ki je postala z mirovnimi pogodbami z Avstrijo in Ogrsko in po določbah tega sporazuma sestavni del kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, pravico opcije za italijansko državljanstvo v roku enega leta, brez ob-ireze, da se izselijo iz imenovane kra-jjevine. Dovoljena jim bo popolna svoboda jezika in izvrševanje verskih dolžnosti z vsemi zakonskimi možnostmi." Že sam ta člen posega v suverenost naše državne uprave, še hujše pa ie, ko vemo, da mi v nasprotnem slučaju nimamo nikakega podobnega jamstva ta naše ljudi na neodrešenem ozemlju. Naravnost zločinsko pa je, kako si Italijani zamišljajo izvajati določbe te inanjšinjske pravice. Italijanski listi namreč javljajo: Minister zunanjih zadev, Sforza, se je sporazumel s pod-tajnikom za notranje zadeve, Corradi-niern in pravosodnim ministrom Fe-pm o delokrogu, ki bo dodeljen itali-lanskim konzulom v onih krajih Jugoslavije, kjer stanujejo italijanske manjšine, ki stoje pod zaščito člena 7/2 rapallskega sporazuma. Delokrog teh tonzulov, oziroma italijanskih predstavnikov, bo mnogo obsežnejši z ozirom na gori omenjeni člen, nego je delokrog naših predstavnikov splošno ir inozemstvu. Ti konzuli ne bodo samo diplomatski predstavniki, oni bodo predstavniki italijanske suverenosti nad aašimi rojaki v Jugoslaviji. Zato morajo imeti ti naši predstavniki avtonomne pravice in jurisdikcijo, ki je sicer ne vsebuje italijansko javno pravo in ki ni nikjer v delokrogu naših uradnikov in uradov v zemlji n v inozemstvu! Italiianski konzuli v Jugoslaviji inorajo imeti pravico jurisdiktije in administracije nad italijanskimi manjšinami!" Ta italijanska zahteva je naravnost atentat na suverenost naše države. Za iredentistične in fašistovske skupine se zahteva jurisdiktija italijanskih kon Eulov. ki bodo sodili tem fašistom v svojem delokrogu. Na ta način bi bila priznana nekoličini Italijanov svoboda akcije in fašisti bi vršili nemoteno zločine, ki jih vrše v Trstu, Gorici in Pu lju v svesti si svoje varnosti pred suvereno jurisdikcijo italijanskih konzulov. Citirani člen rapallskega sporazuma |e popolnoma jasno stiliziran, govori le o jezikovni in verski zaščiti, tu ni nobene besede o jurisdikciji in administraciji bodočih italijanskih konzulov. Rimska poročila pa govore o teh konzularnih delokrogih kot o gotovem dejstvu, a obenem samo priznavajo, da Be obseg teh delokrogov protivi določbam italijanskega javnega prava in da bodo delokrogi novih italijanskih konzulov neki izvanredni slučaji, ki niso tr navadi v diplomatski praksi. Ako smo bili prisiljeni pod nezaslišanim pritiskom sprejeti trde pogoje rapallskega sporazuma, ako smo se morali zadovoljiti z machiavellistični-mi obljubami Giolittija in z zagotovili o italijanski liberalnosti, napram pod-jarmljenemu delu našega naroda, vendar nikdar ne smemo in ne moremo pristati na italijanske zahteve glede razširjenja delokroga italijanskih konzulov. Jasno je, kaj namerava Italija s temi svojimi konzuli. Uloga in namen konzularne službe v iredentističnih krajih je že od nekdaj diskreditirana Zato moramo z največjo odločnostjo odkloniti vsako italijansko zahtevo, ki bi se nanašala na razširjenje delokroga konzularne službe in se strogo držati določb rapallske pogodbe, v nasprotnem slučaju pa vračati milo za drago. — C Annunzio šil italijanska vlada. Italijanska vlada se je, kakor smo včeraj sporočili, odločila podvzeti najenergičnejše korake, da se enkrat dokonča D' Annunzijeva komedija. Prve posledice teh korakov se že vidijo: Reko so že zapustili general Ceccherini, polkovnik Sani, kapetan De Jacci, general Tarnajo in drugi, ki so svoječasno prešli iz redne vojske k junaškemu komedijanta. S svojo povrnitvijo sedaj dokazujejo, da jim je pravzaprav trebuh bliže nego — junaštvo. CAnnuimo je roeraj y odg&Mic na zahtevo italijanske vlade izdal proglas, v katerem prayi: „Italijani Julijske Benečije od Timava do Kvar-nera! Nov zločin se pripravlja, zopet ima teči kri. Umirajoči vas pozdravljajo. Umirajoči pozdravljajo bližnfo in daljno domovino, ko dopri-našajo žrtve za bodočnost Zbirajo se karabinjeri okoli Reke, ki je obdana od istih žandarmov, katere je prednik uporabljal za klofutanje invalidov, za ugonabljanje preostalih mučenikov, za teptanje naše trikolore Čujte. Isti, kojega se je zvalo „zma-govalca cd Vittorio Veneto", ima nalog, da za vsako ceno zavzame otoka Krk in Rab. On ima nalog, da izroči Srbu italijanske otoke Krk in Rab, ki jih je pojila dobra laška kri. Boj sprejemamo. Liti hočemo kri v potokih do zadnje kapljice, da se more pomirjena Italija bolje oddolžiti slavnemu »rablju Kvamera". Eja, julijski narode! Pripravite se na pro-glašenje aneksije. Usoda naroda se ima dovršiti. Eja, bratje! Če bom zadet v grlo, bom vseeno našel dovolj^ moči, da izpljunem kri in da za-kričim. „ Napolnite se ušesa z fiskalnim blatom. Živela Italija!" Reški „fascio" je sklical v Trstu v gledališču Fenice zborovanje fašistov, kjer so mnogo govorili in pozivali D' Annunzija, da ne odneha. Govoril j© tudi D'Annunzijev »zunanji minister" kapetan Zoli in pa „vojni minister" kapetan Host-Ven-turi. Ta poslednji je izjavil, da Reke ne zapusti pod nobenim pogojem in je povedal, da je že odredil mobilizacijo vseh meščanov reških od 18 do 50 leta. General Caviglia, ki ima izvršiti najstrožje odredbe proti D' An-nunziju, je izjavil „Piccolovemu" uredniku: Moram odločno izjaviti, da noben Italijan, in če je še tako velik, nima pravice, stavljati svojo voljo nad voljo domovine." Politične beležite + Anglija in rapallski sporazum. „Timas" so zavzele jako odločno stališče proti komedijanstvu D'An nunzia in obsojajo neagilnost italijanske vlade, ki se s svojim popuščanjem in svojo neodločnostjo samo kompromitira pred svetom. D* Annunzio je Italijanski državljan, njegovi ljudje ravno tako, torej se italijanska vlada ne more odrekati odgovornosti za njegova početja. Službena Italija je podpisala in potrdila rapallski sporazum, kako more potem trpeti, na Reki človeka, ki hoče igrati nekega avtokrata in izziva na vojno državo, ki je skupaj z Italijo podpisala isto pogodbo. Ako bo Italija trpela nadalje D' Annun-zieve avanture, bo imela ta neodločnost slabe posledice za notranji položaj v deželi, a zaa imeti katastrofalne posledice z ozirom na zunanji položaj! + Sprejem Avstrije v zvezo narodov. Iz Ženeve javljajo 30. nov.: Ker je, kakor je bilo že javljeno, Jugoslavija opustila svojo prvotno opozicijo proti sprejemu Avstrije v zvezo narodov, je na današnji komisijski seji tudi Češkoslovaška dala svoje privoljenje. Ker so razen Avstriji sosednjih držav tudi vsi njeni bivši sovražniki pristali na to, da se Avstrija sprejme v zvezo narodov, se more smatrati sprejem te države kot brezpogojno zagotovljen. — + Ustava zveze narodov. Iz Ženeve poročajo 30. nov.: Na današnji seji zveze narodov je bil soglasno sprejet poslovnik, ki ga je izdelala posebna komisija Suverena oblast zveze narodov je skupščina zveze narodov. Permanentna oblast je svet zveze narodov, čigfcr izvršujoča organizacija je generalni sekre-tarijat. Zborovanje zveze narodov se skliče redno enkrat na leto, in sicer prvi ponedeljek v septembru v Ženevi. Zborovanje pa se na željo večine članov zveze narodov sklice tudi na kraju, ki ga večina označi. Kot uradni jezik se določi angleščina in francoščina. Z ozirom na pro-vizorični poslovnik se za enkrat smatra kot uradni jezik tudi španščina. Vsakemu delegatu je dovoljeno, da govori v svojem jeziku, skrbeti pa mora sam, da se njegov govor prevede v enega izmed uradnih jezikov. + Parlamentarni boj za Hohen-zollernce v praškem deželnem zbora, u Belina $orQČ^8 ^ J---- bra: Na današnji seji pruskega dr žavnega zbora je predlagal soc.-demokratični poslanec Heilmann, da naj vlada zakonitim potom odredi, da se nakaže premoženje Hohenzollerncev brez odškodnine republiki Pruski. Poslanec Heilmann je predlagal tudi naredbo, v kateri bi se uredila renta Hohenzollernski hiši po posebnem zakonu. Po njegovem govoru je nastalo velikansko razburjenje in vpitje. Nemški nacio-nalci in socialni demokratje so imeli razburjene govore. Podpredsednik skupščine je dal nemško-nacionalne-mu govorniku ukor. Z leve strani je priletela papirnata krogla, nakar je podpredsednik prekinil sejo za deset minut. Poslanec Hoffmann (neodvisen socialist) predlaga, naj se papirna krogla odpošlje mrzeju Hohenzollerncev. (Smeh in veselost) Poslanec Hoffmann je v svojem govoru označil Viljema kot li čemer ca, komedijanta, ki se je drznil imenovati se za božje orodje. Zadnje rna-hinacije s kapitalom so bile pravi rop in goljuii,!. „Z roparji in tatovi pa mi ne sklepamo pogodb" — Poslanec Ludvig je ugotovil, da so Hohenzollernci že dobili svojih 52 milijonov in da po pogodbi ue morejo zahtevati ničesar več, razen, šolstvo in umetniško vzgojo sploh, so-'ca in življenje; vse drueo je življenja cijalno skrbstvo za umetnike itd. Srb- poskus'4, pravi v „Lepi "Vidi". Slikar ski umetniki so izvedli že podrobne načrte za izvršitev tega programa s pomočjo umetniškega sveta, ki bi naj bil prideljen prosvetnemu ministrstvu. Zadnji alj udruženja je, dorega preustro-jitev tega ministrstva v ministrstvo za prosveto in umetnost Ce se to doseže, bo razvoj umetnosti postavljen na popolnoma druge noge. S to uvedbo bomo Jugosloveni prednjačili vsem državam v Evropi. Talentov imamo mnogo: če bo vsakemu dana prilika, da se razvije po svojih sposobnostih, bo mogoče v razmeroma kratkem času nadoknaditi, kar smo v času suženjstva zamudili. Razume se, da je ta umetniški pokret popolnoma izvenstrankarski, in umetniki pričakujejo, da bodo našli razumevanje in podporo za svoje načrte pri poslancih in ministrih vseh strank. — Ivan Cankar: ,j\timo življenja". Založila Ig. pl. Kl< nmayr & Fed. Bam-berg. Ljubljana '920. 8". IV + 230 strani Cena broširanemu izvodu 20 K, vezanemu 30 K, prednostni izdaji na belem lesa prostem papirju 40 K. Trinajst novel in črtic iz svojih mlajših let, med njimi več do sedaj še neznanih, je izbral Ivan Cankar ter knjigo po uvodni črtici značilno naslovil „Mi-mo življenja". Kakor onkraj sveta, onkraj življenja živi večina njegovih oseb te zbirke. „Zakaj samo v sanjah, samo Prosvefa. — Glasbena Matica. Na današnji vzvišeno lepi koncert češkega Ševči-kovega kvarteta v Unionski dvorani posebno še enkrat opozarjamo. Prosimo vse resno glasbo ljubeče Slovence, da v velikem števila posetijo koncert. Sedaj, ko to pišemo, je žalibog šele tretjina dvorane prodana. Sviranje kvarteta je tako vzorno dovršeno, izpiljeno in temperamentno, da razvname vsakega poslušalca. Komorne koncerte take vrednosti, orkestralne in zborove koncerte naj bi vsak Slovenec redno po-sečal in za nje kaj žrtvoval. TOREJ PRIDITE VSI! — Izidor Cankar: Obiski. »Obiski" Izidorja Cankarja so razgovori z našimi prvimi književniki, glasbeniki, slikarji in igralci o njih osebnem umetniškem razvoju in o njih umetnostnih nazorih. Teh obiskancev je dvanajst med njimi vsa najznačilnejša imena sodobne slovenske umetnosti, in sicer: Ivan Cankar Fr. S. Finžgar, Foerster Ant., Jakopič Rihard, Jama Matija, Gojmir Krek, Lajovic Anton, Ksaver Meško, Silvin Sardenko, dr. Ivan Tavčar. Anton Verovšek in O.Zupančič. „Obiske" krasi dvanajst portretov in avtogrami obiskancev. Knjiga je zanimiva, ker nam odkriva pogled v skrivnosti umetnikovega dela, pred katerim se ljubitelju umetnosti zastor praviloma ne razgrinja, in važna za vse panoge naše umetnosti, ker hrani nepo-tvorjene, zgodovinsko zanesljive izjave naših pivih duševnih delavcev o njih osebnih umetnostnih ciljih in njih sodbe o sodobnikih. Nova založba je knjigo krasno opremila in jo izdala v odličnem, salonskem formatu, tako da to delo ne bo le pomoček znanstveniku, ki se ukvaria z našo kulturno preteklostjo ui užitek ljubitelju umetnosti, marveč tudi kras na mizi naših družin. Knjigo prodaja Nova Založba na Kongresnem igu po 48 K nevezan in 60 K vezan izvod ter vse druge knjigarne. Umetniški parlament »U. J. L. U.", ki snuje z veliko vnemo a sodelovanjem vseh umetniških krogov v naši araljevini, obeta roditi najlepši sad. Kakor smo že javili, se bo vršil o Boži-5u v Zagrebu t kongres jugoslovanskih ikovnih (upodabljajočih) umetnikov, v caterero bodo zastopani vsi umetniki po delegatih. Ti delegati bodo kot izvoljeni poslanci tvorili nek umetniški parlament ki hoče vzeti v svoje roke vse važnejše umetniške zadeve v državi sploh, kakor n.pr. oddajo javnih naročil, razpis konkurenc za državne in javne namene, podpiranje umet-"iajjgdi^um^upko če bi se nahajali v sili. Končno ie > y tistem otroškem hrepenenju je resni-bil predlog poslanca Heilmanna odklonjen. + Amerika proti Angliji in Franciji. Angleški listi objavljajo noto amerikanske vlade, v kateri ta angleški vladi pojasnjuje, da ne misli na to, da bi dovolila Angliji in Franciji, da bi izrabili velikansko ozemlje, katero sta v vojni odvzeli svojim sovražnikom, za gospodarski monopol. V obširni noti je tudi posebno zanimiv odstavek, v katerem se izjavlja, da je politika Združenih držav, katere se bodo iste trajno držale, da se tuja ozemlja, ki so bila v vojni pridobljena, tako upravljajo, da se bo z vsemi pripadniki vseh narodov ter trroviro enakomerno postopalo. sanja v tujini o domovini kakor o svoji ljubici, zvesti mladenki, umira v kopr-nenju in domotožju kakor popotnik brez doma. V noč, brez konca in brez cilja potuje njegov poet ki so ga majhnega in šibkega pognali na cesto in z' zmerom zaloputnili duri za njim, in ki mu je mar cilja kakor škrjancu, kadar iz-žvrgoli iz tople brazde. Razen teh „mi-moživljenskih" tipov je pogledal Cankar tudi v globino otroške duše in je ustvaril dovršene psihološke študije, kakor so „Greh", „V temi", „0 preš-cah", ki ostanejo trajno med najlepšimi biseri njegove umetnosti. Iz vseh pa odseva čudovita lepota slovenskega jezika, ki jo je Cankar negoval ves čas z veliko ljubeznijo. — £rbska početnica. Sestavil L T. Pokg^afti se je potreba izdati srbsko početnico za Slovence, ker so razni srbski bukvarji, ki so se dosedaj uporabljali v šolah pošli. Brez dvoma bo z novo knjigo, katero je sestavil vešč pedagog, vsestransko ustreženo, služila bo šolskemu pouku prav tako dobro kakor samouku. Zadnje poglavje obstoji iz 22 najlepših srbskih sestavkov (beril) in pesmi z opombami, razlago besed itd. Cena 12 K je jako nizka. Izšla je v založbi Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani. * fzi.ois.vs. njp.dinjettja v Ljublj: ni. Včeraj na predvečer so naznanili topovski streli začetek narodnega praznika, a danes v jutro začetek slavja. Ob desetih se je služila v stolnici slovesna maša, ki jo je opravil knezoškof dr. Jeglič. Prisotni so bili predstavniki deželne vlade, mesta in ostalih uradov, oficirski zbor in mnogobrojno občinstvo. Po masi se je vršila na Vodnikovem trgu vojaška parada ljubljanske posadke. V veliki dvorani je ob 12. uri v imenu ljubljanskega oficirskega zbora čestital polkovnik Janko Vukasovič poveljniku divizije generalu Dokiču narodni praznik, ki se je zahvalil na čestitkah in pripomnil, da nam veselje praznovanja našega ujedinjenja danes kale dve motni točki Koroška in Primorje, a zato moramo toliko bolj struiti svoje vrste in se pripravljati da osvobodimo svojega poslednjega rojaka do in pa tudi preko Soče. S živioklici na kralja, kraljevski dom in ujedinjeno Jugoslavijo se je končala slovesnost. Na deželni vladi je sprejemal časti-tanje predsednik dr. Brejc. * Poverjenika Verstovška ustavljena plača. Poverjenik za prosveto v Sloveniji dr. Verstovšek se ni hotel pokoriti sklepom ministrskega sveta in naredbi ministra prosvete glede odpusta okrajnih šolskih nad zornikov, ki jih je samovoljno izbral iz vrst Slomškove zveze, a ni hotel izvzršiti namestitve nadzornikov, ki jih je imenoval minister prosvete. Ker se dr. Verstovšek ni hotel pokoriti naredbi ministra prosvete, mu je ustavljena kot poverjeniku plača, a istotako so ustavljene plače nadzornikom, ki jifc je on sam imenoval. V slučaju, da bo Verstovšek še nasprotoval ministrskim naredbam, bo nastopilo ministrstvo s skrajnimi sredstvi proti njemu in napravilo red v poverjeništvu za prosveto. * Skrajna zanikrnost Pišejo nam: Nikjer ni vlada na naš narodni praznik taka zanikrnost kot v Ljubljani. Po vsi Jugoslaviji je ta dan proglašen kot norma, počivali so uradi, trgovine in obrt, pri nas pa ni nikdo vedel, kaj naj počne. Tako se je v Ljubljani napol praznovalo, napol delalo. To je skrajna zanikrnost od merodajnlh krogov. Ako so izdale vse pokrajinske vlade naredbe glede praznovanja narodnega praznika, zakaj se to ni zgodilo pri nas? Mislimo pa tudi, da bi bil ljubljanski magistrat dolžan naviti ušesa onim hišnim posestnikom, ki kljub pozivu ostentativno niso raz- Ljubljana, 1. decembra. Luu, katerih bo prišlo v konstituanto v najboljšem slučaju 60 (v resnici 100!)". In pa: „Z vso pravico lahko trdimo, da je pri teh volitvah zmagala demagogija." Drugi stavek pa se očividno ne nanaša na onih par demokratov, katerih izvolitev je vzel »Naprej" na znanje, nego na soc.-demokratsko stranko, ki po dobljeni zmagi tvori v konstituanti skupno 9 do 10 možiceljev. _ * Prigode gospoda Collina. Tako se nazivlje naš roman, ki ga bomo prinašali redno vsak dan. Roman opisuje izredno zanimiva junaštva evropskoznanega prefriganca. Znani mladi švedski pisatelj Frank Hel-ler je ustvaril v svojem „Collinu" in pomočniku „Lavertissu" delo, ki visoko nadkriljuje detektivske romane Conan Doyle-a po svoji literarni vrednosti. Roman je razdeljen na posamezna samostojna poglavja. Dejanje je včasih kinematografsko živahno, često fantastično, vsekakor pa se naslanja na točno opazovanje velikoinestnega življenja. Posebno vrednost daje romanu humoristična zabela. Zlasti prigoda z odpeljanim in kinematografiranim bankirjem je mojstrsko delo avanturističnega in humorističnega žanra. Na Švedskem so Hellerjevi romani dosegli ogromne izdaje. Prevedeni so skoraj v vse jezike. Dosegli so izreden uspeh tudi v Angliji, Franciji in Ameriki. Mislimo, da smo s tem romanom ustregli opetovano izraženi želji svojih bralcev in prijateljev in da podajamo ž njim že dolgo pogrešano lahko, zabavno, moderno in vendar umetniško prvovrstno čtivo. * Dr. šusteršič se je odpovedal odvetništvu v Ljubljani in se naseli v Inomostu. Srečni Tirolci! * Primorski begunci se vrnejo. V Zagrebu se je te dni vršil sestanek primorskih beguncev, na katerem se je razpravljalo o njihovem povratku v kraje, ki so pripadli Italiji. Sklenilo se je, da gre čim več naših ljudi na Reko, zlasti trgovcev, obrtnikov in delavcev. Izvoljen je bil poseben odbor, ki bo vodil vso akcijo. * Klerikalna manjšina med slovenskimi volilci bi bila še obupnejša, da niso klerikalna županstva po deželi zlorabili svoje moči pri sestavljanju volilnih imenikov in tekom reklamacijskega postopanja. Na dan volitev se je dognalo, da je bilo iz imenikov izpuščenih nebroj volilcev, ki bi bili volili protiklerikalno. Na nekem volišču na Gorenjskem se je tekom volitve priglasilo nič manj kot 50 mož, ki so imeli vse predpogoje za volilno pravico, a jih komi- M WWkV*«WU>MV ....... — —© J--------I------, 1 obesili na svojih hišah zastav, dasi sija ni mogla pripustiti h glasova-so nekdaj ob vsaki avstrijski „zma-1 nju, ker so bili iz imenika lzpusce- rrJ« e,,/«« nriimetiili in nrrnili ^ " " *-----~~~x 'r)- g!" svoje hiše orumenili in očrnili kolikor se je le dalo! * Dva stavka iz „Napreja". V članku, v katerem modruje o izidu zabava s pesirym programem a tan-volitev in poveličuje „zmago" soc.-demokratske stranke, je napisal „Naprej" skoraj zapored: „Po celi jogotlavjp so P* poraženi demo- ni. Bili so to ponajveč mladi 22- do 241etni fantje, ki so odhajajoč z volišča glasno dajali duška svoji ogorčenosti nad postopanjem klerikalnega županstva. Reklamarijska doba je bila ponekod tako tihoma razglašena, da večina volilnih upravičencev ni zvedela zanjo. — Drugod so županstva reklamantom izjavila, da (e njffiovi reBamadf}! OgieSlf, pa so- jse pri svoji ofcfini. Prhava mora biti iiščem niso predložila predpisanih jasna in resnična ter škoda označe-iokumentov. — Neki župnik na na v dinarjih. Pravico do odškodni-štajerskem je naprednim volilcem, ne imajo samo državljani Srbije in ti so prišli k njemu po uradne zapi- Črne gore v starih mejah ter dobro-ske iz matrik, zahtevane listine sicer voljci iz svetovne vojne, ki so se bo-izročil, a jih proti predpisu ni opre- rili na srbski fronti, aiil ž uradnim pečatom. Kot član | * Javno predavanje. „Društvo s!uša- reklamacijske komisije pa je potem teljev filozofske fakultete" priredi III. ,poštenjak" ugovarjal, da od njeg?. J javno predavanje pod naslovom Jelo samega izdano potrdilo nima urad- « dfa"- Predava g. taKir. prof. dok- nega pečata. Seveda mož ne odide V?France Predavanje je raz- r,JT deljeno na štiri dele, m sicer: I. v pe- sasiuzem kazni. ... tek ^ 3.decembra ob 8.uri zvečer: * Predsedniki volilnih komisij sp Bistvo duševnosti. n. v sredo dne 8. de-poslovah v splošnem točno po pred- cembra ob 10. uri dopoldne: Lastno pisih in objektivno. Nerazumljivo pa stališče napram metafizičnim hipote-je, da so se kljub temu našli trije zam o razmerju med dušo in telesom, predsedniki, ki so poleg šestih skri- III. v nedeljo dne 12. decembra obde-njic, za katere so bile priglašene seti uri dopoldne: Brezčasna harmoni-kandidatske liste, postavili še sedmo ,;a med duševnim in neduševnini sve-brez hsto in dopustili, da so volilci 'om-.IV- v. «trt* dne 16 decembra ob hirii vanio trebo časa, da je v naših očeh zahteva socializacije zahteva po razširjenju svobode, da se priden in delaven državljan razklene od verig monopolnih industrij in monopolne produkcije sploh. Skoka v temo pa ne naredimo, ker nismo papeško nezmotljivi, in ker ne zaupamo pojiol noma deduktivnim gospodarskim teorijam. Zdravje v bodočnosti nam je ljubše, kakor pa veselo hreščanje harmonike, ki zjutraj iz sebe „mačke" rodi, I ahkomiselnež pri poskočni godbi ničesar ne misli, trezen gospodar pa previdno preudarja, da pri skakljanju ne stopi v nevarno past. Socializacija ni samo strogo gospo- V spedicijskem oddelku ljubljanske darskega značaja. Problem sociahza-glavne pošte so prišli na sled obsež- cije je tudi političen problem, kateri nim slenarskim manipulacijam s tkzv. hoče ustvariti nov košček svobode, da amerikanskimi pismi. politična moč posameznih skupin, ki Že dalj časa se je opažalo, da ne- sloni na gospodarski, materielni pre-kateri mlajši činovniki iz tega oddelka moči ne zasužnjuje drugih skupin. To jako potratno živijo. Oblačili so se drugo skupino tvori cel narod, vsi nje-elerantno. se obnašali kot kavalirii. govi sloji, in ne samo delavec ali na na katerem je razpravljalo o gmotnem stanju srednješolskih profesorjev. Soglasno se je sklenilo, da se mora zahtevati izenačenje vseh prejemkov s prejemki srednješolskih profesorjev v Srbiji. Osrednje dru štvo srednješolskih profesorjev v Beogradu že deluje v tem smislu — Sklenilo se je tudi prirediti kor-porativen izlet slov. profesorjev v Beograd in se je v ta namen izvolil poseben odsek. * Pevski in zahavni večer Zvona se vrši v soboto zvečer . „„„ „ .............. narodnem domu. Na vzporedu sc uradništvom ljubljanske glavne pošte drugega. godbene točke br. orkestra Sokola I se je že dalj časa šušljalo, da ni vse Danes omenjamo specielno sociali m nastopi društvenega zbora. Kdor v redu. Med tem pa so se pričele mno- zacijo zemlje Ekonomska stran te so se želi v veseli pevski družbi poza- |žiti pritožbe zaradi nerednega dostav- cializacije, to je da je delo enakoprav- bavati, naj pride v soboto zvečer v IIj-aimja amerikanske pošte; mnogi, ki so no s kapitalom, to je da je kmet-dela- Narodni dom. S tem podpre obenem pre]e redno P1"6!«11311 pisma od svojih Vec solastnik kapitala — zemlje in nje- fond Ljubljanskega Zvona za zalo* |S0r°dnili0v Amerike, so ostali brez nih produktov je po našem programu bo in irHflm noZ-ih cn,jk 1 odgovorov na svoje depise. Pred par in po našem shvačanju metode splo- ob Smm iveče^stoS inK? meseci vzbudila Pritožba PodPornAšneobčekoristne produkcije, le do-od osmin zvečer, vstopnma 10 kron |ga društva v Chikagu, ki je poslalo! vršena. V kolikor še ni, jo hočemo do- deželni vladi večjo vsoto denarja, pa seči z agrarno reformo, ki naj z razni nikdar dobilo potrdila, precej sen- delitvijo materielnih dobrin, zemlje, to zacije. Ta afera sicer najbrže ni v ni je kapitala med delavce-kmete izenači kaki zvezi s sedaj odkritimi manipula- gospodarsko moč v narodu. Sedanje cjami, toda ojačila je čuječnost poštne lastninsko pravo daje kmetu znača uprave in poštni nadkomisar dr. Jan-1 kapitalista in delavca, samo kapitalist žekovič je obrnil svojo posebno pozor- je le še veleposestnik do izvršene a-nost na spedicijski oddelek. grame refo.me. Politično stran sociali- Morda bi stvar še dolgo ostala ne-1 zarije, to je da konsument-narod dobi dognana, da ni te dni neki iz Ljublja-1 pojjolno svobodo, da v svojih potrebah ne premeščeni uradnik ogorčeno pričel ne bo slepo in brezobzirno odvisen od obtoževati „poštne roparje". Na podla- cen potrebščin, to hočemo doseči s pri-gi njegovih izpovedi se je z vso energi-jmerno davčno politiko in z gospodarje pričela preiskava. Vodita jo od stra- skimi naredbami Sedanja davčna poni poštnega ravnateljstva dr.Janžeko-1 litika tlači kmeta-delavca, in produkt vič in s strani policije nadzornik Ha- njegovih rok ne more biti cenen, be. čim so bile ugotovljene prve činje- Vsi drugi načrti so le lepa barva, ki niče, je policija v ponedeljek odredila pa gotovo škoduje enemu ali drugemu hišne preiskave in aretacije. J sloju v narodu. Sleparija je bila povsem priprosta. Nekateri uradniki spedicijskega oddel-, ... , . ka so tvorili med seboj družbo, ki je I = Statistika čekovnega prometa. V ra osebo. * Glavni volilni odbor v Maribora je 30. novembra preštel šele glasove iz 108 občin! Danes dopoldne ni bilo seje. Popoldne se je štetje nadaljevalo, pa bo težko še nocoj kon- * Hujskanje celjskega nemškega lističa se mirno nadaljuje in to prec Dčmi državnega pravdnika. V zadnji Številki objavlja nesramno hujskajoč dopis iz Prage proti češkemu narodu v katerem slika Cehe kot zatiralce Nemcev, ki da so tudi v Celju pravi mučeniki. Kakor sicer spoštujemo tiskovno svobodo, vendar pa ne smemo iti tako daleč, da bi smeli nemški listi pri nas nemoteno huj-skati proti bratskemu zavezniškemu narodu. * Italijanske lažL Razni italijanski listi so poročali te dni 0 velikih proti-srbskih izgredih v Bakru, kjer je morala j>osredovati vojska. Došlo je do spopada med demonstranti in vojaki (er je bilo nekaj oseb ubitih in veliko število ranjenih. Današnja „L Era nu->va" javlja njen dopisnik iz Reke, da 10 te vesti popolnoma izmišljene. Na jekem volilnem shodu zajedničarjev je brišlo do spopada med zajedničarji in komunisti in en udeleženec je dobil ne-cnatno poškodbo s palico. Omenjeni list ugotavlja, da take vesti kompromitirajo resnost italijanskega tiska v Jugoslaviji, ker tam vsakdo ve, da je Ba-sar malo mesto, kjer se nahaja vojaška posadka desetih mož pod poveljstvom enega podčastnika. * češka obec v Ljubljani porada pro sve členy a hosty v pondelf dne 6. t m. o 20 hod. v sokolske telo-cvične Narod, domu Mikulžšskou zžbavn s pestrym programem a tan-cem. Na členskou i sokolskou legi-timaci, jakož i pro uvedene hosty, vstup volny. Legitimace pro p. t. hosty k vyzvednutl v drogeriji p. čvančary, Šelenburgova ul. Darky se prijimaji v tyž den od 12 hod. dale, v sokol, telocvične v Narodnim domu. * Poroka. Trgovec in gostilničar g. Martin Cvilak v Jarenini se je poročil z vdovo gospo Josipino Wressner, roj. Lilek, s Plavča. Bilo srečno! podkujmo spremenjena kopita in konje, ki napačno hodijo in sučejo noge; negovanje žrebečjih in nepodkov.kopit ter podkovanje spačenih kopit. Tretji de obravnava kopitne bolezni, preiskavo šepastih konj, zakovanje in razne poškodbe. Besedilo dopolnjujejo 104 zelo dobro uspele slike. Kako zelo nujno smo te knjige potrebovali, sledi že iz tega, da je izšla v tem za knjigotržtvo tako kritičnem času. Izvrstno bo služila kot učni pripomoček na civilnih in vojaških podkovskih tečajih. Kovač, ki izvršuje podkovsko obrt, bo z njeno pomočjo svoje znanje osvežil in spopol nil. Konjerejec pa bo hvaležen za na vodila, kako naj neguje zdravo in bol no kopito itd. Piscu te knjige, kateri že več nego deset let deluje na podkovski šoli, izrekamo svoje priznanje, knjigo pa kovačem in konjerejcem najtopleje priporočamo. Cena 45 K. = Petrolejski rezervoarji v Celju. Veliki betonski rezervoarji trgovske zadruge „Sloga" v Celju bodo v kratkem gotovi. Prvi rezervoar je že dovršen in je namenjen za shrambo petroleja in surovega olja. V kratkem bo dovršen tudi drugi. Naprave bodo za trgovce velikega pomena. = Izvoz in uvoz selitvenega blaga. Glede izvoza in uvoza selitvenega blaga predvideva carinski zakon glasom informacij črpanih pri glavni carinar-ni v Ljubljani naslednje predpogoje" Za izvoz selitvenega blaga je pred vsem potreben dokaz o resnični selitvi. V to svrho nai stranka sestavi natančen seznam glede kakovosti in količine svojega selilnega blaga Ta seznam mora vidirati, oziroma potrditi na deželi županstvo, oziroma okrajno glavarstvo eventualno državni urad ah državno podjetje, pri katerem je stranka bila zaposlena, s pripombo, da gre v resnici za selitveno blago. V mestu Ljubljana potrdi seznam mestni magistrat, a na tej podlagi izstavi izvozno blago. V obeh primerih pa potrjuje in industrijo, oddelek v Ljubljani, potrdilom, da se stranka res izseli in da je njeno blago smatrati za selitveno blago. V obeh primerih po f>otrjuje tukajšnja ekspozitura za pLačanje v inostranstvu, sedaj v likvidaciji, da je to selitveno blago oproščeno osigura-nja valute. Na podlagi tako potrjenega odpravi carinama selitve- sistemationo kradla pisma iz Amerike, mesecu °Wobru je bilo v čekovnem pro-jih odnašala na dom, odpirala in pre- f^,.^'1 P" **™iem uradu v iskavala je le v njih kaj dolarjev. Zna- Ljubljani 92.193 s; 309 123.066 K.60 na je navada mnogih naših rojakov, Kv Sarajevu 1^541 7 190 183.729 K da prilagajo dopisom po nekai papir- L13 v«, « v Zagrebu 5093 s 16,136.892 natih dinarjev. To je že od nekdaj ta- j?"011. ^ v. Izplaal ?a je bilo v Ljubko bilo, pa se sedaj menda še bolj^0-4790°0Q ® 320SS5^ t1 Z' v ji, ker upajo pošiljatelji, da bo^'pre- Sarajevu 22.209^ 195,831 166 K 25 v jemnik zamenjal dolarje v Jugoslaviji « v ^grebf 1341 z 12,041-385 K po mnogo boljšem kurzu, nego oni pri 35 oPr0f?.ei: v mes?.cu, °™bru le bl1 ameriških bankah. Ameriški dolarji pa 1133 milijonov veqi kakor v mesecu so šli namesto v skromne mošnjičke pri- septembru. prostih in siromašnih naših ljudi po = Carinske olajšave pri uvozu stro-Dolenjskem in drugod, v elegantne I iev. Generalna direkcija je dala na v-listnice kavalirjev z glavne pošte. Pi- prašanje. katere stroje je razumeti pod sma, napisana z okorno roko očeta, L,aparati" ki jim pripadajo carinske moža, brata v daljni Ameriki pa so olajšave, sledeči odgovor: Pod „apa-obležala v kotu in zgorela v pečeh... I rati" v zmislu točke 1, 3, odredbe se Ko so v ponedeljek detektivi vdrli v imajo razumeti oni stroji, ki so po svoji stanovanja glavnih osumljencev, so na- prirodi namenjeni katerikoli vrsti in-šli imičuioč dokazilni material: cele dustrije. poljedelska in obrti in more-cupe spoliranih amerikanslčih pisem.) jo izvršiti svojo nalogo. Kot material Na podlagi teh preiskav ej bilo takoj za električne, vodovodne, plinske in to aretiranih šest uradnikov. Enega so varniške inštalacije v zmislu točke 11 analu izpustili, ker se je izkazalo, da 2, odredbe, se ima smatrati ves oni je nedolžen, pet jih je ostalo v zaporih, material, ki se potrebuje v centralnih Njihovih imen nočemo predčasno napravah, ki služijo za električno, plin-priobčiti, ker je mogoče, da se sum sko in tovarniško izdelovanje, odnosno proti enemu ali drugemu izkaže še za za vodovodne svrhe. neopravičen. = Podkovstvo. Pouk kovačem in ko- v Na glavni posti se nadaljuje zash- njerejCem. gg^jj živinozdravnik Lov-sanje personala zlasu oma> « s° ro Tepina, vodja državne podkovske ravnost s prizadetimi uradniki hodili ^j,, v Ljubljani. Prvi del knjige opi-v vesele družbe. Tudi se skusa dog:ia- suje „3 kratko živaisko telo. kopito pa ti, koliko denarja je bilo poneverjeme-Ujo obširno, razlaga hojo in stojo ter ga. Izgleda, da segajo sleparije celo daje nasvete, kako ravnajmo s konjem, leto nazaj in da so vsote precej velike. ko ga podkujemo. V drugem delu pi-Eden cd aretiranin je ze priznal, da 81^,- našteVa ^ opisuje različne pod-Je PorAS^U,čez 60£ dolar3ev'.to le Pre" kve in njih lastnosti, podkovne žeblje Priiav, žtnrfi. V«. nn. ^ 80°i>° -kr°n- Je "^H in kovalno orodje; uči, kako presojaj- Pnjava vojne škode. Vse one i]eno, da ima v banki svoj poseben, mo ^^ predno ga podkujemo, kato osebe, ki so bile v svetovni vojni (precej velik denarni konto. Gre vse-U^^ Ppodkr.% poSio kopite (1914—1919) vsled vojne oskodo- kaken za mnogo stotisočev škode. kako podkev izbirajmo, umerjaimo. pri- vane, naj se do 30, dec, t L zgla-1 --1 pravljajmo in jwibijmo; Qada^,'lajfl> NemOjp, Švicarska depdtaa «gentnra no blago carine prosto. Pri uvoza ta-kega blaga presoja carinama, da se izpolnjeni predpogoji, ki eventualno opravičujejo carine prosti uvoz. Da ima stranka vse selitvene dokumente inozemskih oblasti v redu, še ne zadostuje, da se to blago odpravi brez vsakega plačanja carine; poglavitno je, da ima tudi dokument naših oblasti, iz katerega mora biti razvidno, da se ona stalno naseli na našem ozemlju. Take oblasti so pred vsem policijske oblasti, potem državni uradi in pa okrajna glavarstva. Le ako stranka doprinese tak dokument, je selitveno blago uvozne carine prosto, v protivnem primeru pa je podvrženo carini. = Novi davki v Švici. „Frankfurter Zeitung" poroča: švicarska zvezna skupščina je izdala pred enim mesecem zvezni sklep o novih izvanrednih vojnih davkih v kritje mobilizač. stroš rov. Novi vojni davki se bodo pobirali v štirih periodah. Fizične osebe plačajo jridobninski davek in davek na premoženje. Sistem splošnega dohodninskega davka ni našel milosti. Premoženja do 10.000 Frcs. so davka prosta. Iz med narodno-pravnega stališča je zanimivo: nozemci so podvrženi vojnemu davku: \) ako prebivajo v Švici in so pridobitno delavni, 2.) ako se zdržujejo v Švici brez pridobitne delavnosti dalj cakor 6 mesecev, 3.) ako imajo v Švici zemljišča, 4.) ako so soudeleženi pri švicarskih podjetjih. Bivanje v Švici v učne ali zdravstvene svrhe ne ustvarja davčne dolžnosti. Ako se obratovanje razteza samo na inozemstvo, je obdavčena ena tretjina investiranega kapitala in čistega dobička, ako podjetnik biva v Švici. Davku so podvržene tudi inoAJn»ke juti8 V. avstrijsko vojno pos. « • Turške srečke ...»••. Kreditni zavod za trg. in ind. Anglobanka . » » • * « Bankverein ^ . . ; • • » Bosanska zemaljska banka ž Avstro-Oprska banka < * > Živncstenska banka . « ■ • Državne železnice .. t > Lcmbarde . . • s > » t Alpine-Montan . . < . » Praška železna industr. , « Levkam, papirnica . . » . Praga, devize: Beograd 239 do 2 U 4> S >CJ S V e o F. BRUHAT Ljubljana 426 52-7 Manufaktura in tkanine Mestni trg 25/1. o n S ra 8 n n n s rt Za Miklavža 456 * sa otroke: Bob ln Tedl, mladinska povest s slikami, broi. 24 K, vas. 80 K, po pošti 2 £ reč. sa odrasle: Anatole Frane«: Plngvlnskl otok, tod. 42 K, po polti K 2-40 več. Shakespeare-Župančič: Sem krasne noči, broi 22 K, ves. 28 K, po poŠti 2 K več; lelik: Zgodovina Srbov, Hrvatov In Slovsnoev, I. in K. del, skupaj 57 K, po pofiti K 2-20 več. Naročila na Tiskovno zadrugo t LJubljani, Sodna uL 6. Knjige so najcenejše darilo M U> »i iTžj) Ribje olje pristno norveško ja sveže došlo in se dobi na drobno — in na debelo. —-Drogerija „SANIT AS", Celje. 529 6-1 ! Mali elektro-avto ideal tistega, ki vozi sam. Zahtevajte brezplačno prospekt Hans Bolim, pisalni stroji, avtomobili. S»lzb«fg-Lelieit, dsterreicti. 519 5-2 HHIH»i»MeWMIMHMHMMmMMIIHMM»M> Naročajte in čitajte ZNffl mli, gospoHik ta socijali m Id Jo Izdaja Tiskovna zadruga v Ljubljani, Sodna ulica št 6. L zvezek: Dr. A. Zalokar, Ljudsko zdravje, cena 6 K. IL zvezek: Dr. B. Deri, Dojenček, njega negovanje in prehrana, cena 6 K. in. zrezek: Dr. J. Damftar, Spolne bolezni, cena 10 K. IV. zvezek: Dr. St. Sagadin, Na» sadalnji ustavni položaj, cena 16 K. V. zvezek: Dr. L. Pitamlo, Pravo in revolucija, cena 8 K. VL zvezek: Dokumenti o jadranskem vprašanju, cena 18 K. 71 14 : Po poŠti priporočeno velja vsaka knjiga 1 K 60 v vet Tvrdka Gričar & Mejač Ljubljana, Prešernova ulica 9 " priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih Ugotovljenih oblek za gospode9 dečke in otroke. V zalogi j« vedno najfinejšo angleško Mago za obleke, suknjo l t (L Konfekcija za dame. Zajsovojit krojil m SolMn. otnl ZLATNA NALIV PERA iz predratnog materljala. Prvorazredna izvedba, sigurnostni s ustav. sutomat olovka, vazda zašiljena. Dobivaju se u svim papirnicama. Tvornica: Edmnnd Hostor i dr., d. d., Zagreb. 445 8—6 Trgovina, gostilna, vinska trgovina na debelo v največjem trgu hrvaškega Zagorja, se dajo v najemi Trgovina je v enonadstropni htti ie petdeset let in j«', ^j okoli« znana kot izredno solidna trgovina s ipecerijami, žitom, železom in deskami. V trgovsko svrho služijo tri ogromna skladišča, dvorišče itd. „ . i __ Za gostilno so namenjene prostorne sobe za točenje, 13 popolnoma urejerih sob za tujce in goste, krasen senčnat vrt s popolno opremo in z ledenico, veliko dvonse«, dva hleva, dva vrta za zelenjavo in velik sadovnjak. Trgovina z vinom la iganjem ima štiri popolnoma urejene ueu » naa 1000 hektolitrov sodov ia pripravo za zunanje zganja. - „2 Natančnejša pojasnila Saje informator-, Zagr.b, XUoa SL «2 kuhanje žganja. Afc m mobili in kolesa S AVfO- pne—J. GOREČ W garaža in delavnica Ljubljana Gosposvetska cesta 14 Vegova ulica štev. 8.