mm DOLENJSKI LIST GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA NOVO MESTO ZAPISKI S POSVETOVANJA ZUNANJEPOLITIČNIH SEKCIJ PRI KRAJEVNIH ORGANIZACIJAH SZDL KAJ OVIRA RAZMAH SEKCIJ? Okrajni odbor SZDL je organiziral v soboto dopoldne posvetovanje z vodji zunanjepolitičnih sekcij, za katero je idejno-vzgojna komisija zbrala nekatere osnovne ugotovitve iz dosedanjega dela. Posvetovanja se je udeležilo okoli 30 ljudi iz vseh občin, ki delajo na tem področju, prišla pa sta tildi zastopnika podkomisije za te sekcije pri GO SZDL Slovenije. Uvodne ugotovitve je podal predsednik komisije za idejno-vzgojno delo pri okrajnem odboru SZDL tovariš inž. Peter Ivanetič. Uvodne besede so bile rezultat iz prakse 6 sekcij, ki jih je komisija v zadnjem Času obiskala in obdelala z njimi nekatera enotna vprašanja. Pri teh razgovorih se je pokazala potreba, da se na posvetovanju najprej razčistijo osnovne misli o vlogi sekcije pri krajevni organizaciji, šele nato pa tudi posebna vprašanja delovanja tovrstnih sekcij. Tovariši iz raznih delov okraja so nato našteli vrsto ovir pri dosedanjem delu Osnovne slabosti, da se sekcije za zunanje politična vprašanja niso bolj uveljavile, izvirajo iz nejasnosti o vlogi in obliki delovanja sekcije. Razprave so se sukale okoli vprašanj: ali je sekcija organizacija v organizaciji, ali ima člane, ali je stalna ali začasna itd., prav malo pa je bilo primerov, kjer je bila ustanovitev sekcije posledica analize odbora krajevne organizacije o potrebah in željah članstva v okraju. Razen tega je razprava pokazala še druge slabosti: neelastičnost pri programiranju, toge organizacijske oblike, vsiljevanje predavanj in tem, premalo pomoči idejnovzgojnih komisij pri občinskem odboru SZDL, stare oblike suhih predavanj brez ponazoril in sodobnih sredstev, pomanjkanje (še večkrat pa slabo izkoriščanje) literature itd. Razumljivo je takšna kopica napak in napačnih prijemov odbijala članstvo in tudi vodstva SZDL od organiziranja teh oblik delovanja. Zato smo imeli v začetku leta v okraju le 6 zunanjepolitičnih sekcij, P» še te so v večini primerov samo životarile. Dobre izkušnje iz Vidma-Krškega Udeleženci sobotnega posvetovanja so se seznanili z izkušnjami iz Vidma-Krške-6a, kjer so v pičlem mesecu uspeli postaviti na noge 7 novih sekcij za to področje. »Recept« za ta uspeh je kaj preprost: občinski odbor SZDL je organiziral z vodstvi krajevnih organizacij razgovore, na katerih je obrazložil potrebo in možnosti, ki že obstajajo za delo. Organizirali so projektor in dia-filme, pripravili za začetek nekaj predavateljev in pravzaprav »pokazali«, kako naj bi sekcija delovala. Uspeh je bU tu in sedaj že tečejo priprave za naslednje teme, ki so pereče in ki jih ljudje živahno komentirajo. Ce tam ni sekcije, delajo to seveda sami. Tudi v Brežicah so imele nekaj uspehov, enako v samem Črnomlju. Kaj pa j« ono v Krškem tako spodbud nega, da so tako hitro uspeli'. Skromna sredstva, ki jih j« vložil ObO SZDL, so zakro eila po nekaterih krajevni! organizacijah po naprej pri pravi jenem dogovoru. Kra jevna organizacija je organi zirala prostor in povabila članstvo. Izkušeni predavatelji so pokazali nekaj novega in že je bila tu pripravljenost ljudi, da se po nekaj tednih spet zbero v še večjem številu. Prihodnjič bodo že imeli svoj sekretariat za to delo, ki bo zbiral predloge in jih uresničeval, poiskali bodo tudi domačega predavatelja, sčasoma pa se bo sekcija zbrala ob pomembnejšem dogodku kar ob TV sprejemniku, kjer bo organiziran komentar tega ali onega dogodka v besedi in sliki. Sekcija je sodobna oblika dela Iz prispevkov v razpravi in misli predstavnikov občinskih odborov in okrajnega odbora SZDL ter podkomi- sije GO SZDL Slovenije bi lahko oblikovali v zelo zgoščeni obliki nekaj zaključnih misli. Te so posebno pomembne spričo dejstva, da je večina udeležencev posvetovanja ugotovila, da je bilo delo marsikdaj napačno zastavljeno in da zato tudi ni bilo uspehov. Bistveno je pojmovanje, da je sekcija OBLIKA DELA KRAJEVNE ORGANIZACIJE SZDL, kjer se zbero člani na RAZPRAVO o vseh mogočih problemih širših družbenih skupnosti in seveda tudi lastnega kraja, predvsem pa komune. Občinski odbor naj bi skrbel predvsem za usmerjanje delovanja sekcij za zunanjepolitična (ali splošno politična) vprašanja preko svoje idejno-vzgojne komisije. Ta bi s pomočjo delavske univerze skrbela za stalno razpoložljiv material in sredstva (material mora biti aktualen in obdelan s stališči), hkrati pa bi vsklajevala vrstni red koriščenja teh sredstev in pripomočkov. Tudi knjižnice bi morale pomagati, saj večina krajevnih organizacij ne razpolaga z lastnimi knjižnimi fondi. Največ nalog odpade seveda na krajevno organizacijo. Ta mora prisluhniti potrebam in željam ljudi, vskla-diti mora čas in mesto dela sekcije, zagotoviti minimalno udeležbo (ki bo odraz aktualnosti teme in dejanskih želja ljudi) ter stalno opozarjati vse druge organe na aktualnost posameznih pojavov, mnenj in struj, ki jih povzročajo nekomentirane vesti iz vseh mogočh virov in smeri. Naloga krajevne organizacije je tudi, da poskrbi za prenos tehtne in napredne • misli, predlogov in kritike na pristojna mesta. S tem dejansko zagotavlja soodločanje slehernega naprednega člana SZDL pri oblikovanju vseh političnih vprašanj. Udeleženci posvetovanja so menili, da bi ga kazalo ponoviti čez kakšne tri mesece, da bi ugotovili, koliko je pomagalo pri odpravljanju napak in poživitvi dela. Če bodo sekcije rasle in nastajale v skladu s pripravljenostjo ljudi, potem bodo taka posvetovanja kaj kmalu lahko organizirali tudi občinski odbori SZDL sami. 2e pet let stoje na Sinaju, koder poteka državna meja med ZAR in Izraelom, pripadniki JLA kot sestavni del oboroženih sil ZN. — To sliko so obiskovalci laliko videli na razstavi v Brežicah, ki jo je pred kratkim pod naslovom »Vojaški dnevi« odprl ljubljanski garnizon. Ljudje so razstavo marljivo obiskovali, zlasti mladinci, ki se pripravljajo, da sami oblečejo vojaško uniformo. Seminar za člane občinskih komitejev LMS V ponedeljek in torek se je 22 članov občinskih komitejev LMS udeležilo dvodnevnega seminarja, ki jim ga je pripravil OK LMS v Novem mestu. Razen nekaterih zanimivih predavanj s političnega in gospodarskega področja so se udeleženci seminarja predvsem pomenili o vlogi in oblikah dela sekretariatov občinskih mladinskih komitejev, izmenjali pa so tudi koristne izkušnje o delu v posameznih občinah. Večja proizvodnja in višja proizvodnost, združena z vsestranskimi prizadevanji za rentabilnost v celotnem gospodarjenju mora biti zdaj ena prvih in glavnih nalog v uresničevanju letošnjih planov — Nepotrebna črnogledost in stopicanje na mestu ovirata delovni polet v mnogih kolektivih! — Uresničitev proračuna bo terjala letos maksimalno mero naporov, da ustvarimo vse dosegljive dohodke Tovariš predsednik, kako teko priprave za sprejem resolucije o letošnjem programu razvoja novomeškega okraja? Novi prispevki za izgradnjo bolnišnic v Brežicah in Novem mestu — Lani smo zelo zgodaj in vzporedno s perspektivnim programom za 1961— 1965 začeli pripravljati gradivo za občinske družbene plane in okrajni program oz. resolucijo. Pri tem smo še bolj kot v pripravah za družbeni plan za leto 1961 poskušali vključiti v to delo predvsem gospodarske organizacije, ki so osnovni nosilec planiranja oz. proizvodnje. Zbrati je bilo treba obsežno gradivo in ga v podjetjih in v ObLO čimbolj obdelati. Zavedali smo se od vsega začetka, da bo tak način zaradi sodelovanja velikega števila ljudi terjal temeljito delo, pa tudi veliko časa. Razen tega smo lani konec leta v to delo vključili tudi vse zbornice v okraju. Gradivo naj bi prihajalo obdelano od podjetij prek občin in zbornic na OLO, kjer bi sestavili končni program. Časa je bilo dovolj na razpolago, saj smo — kot rečeno — začeli s tem že lani decembra. Taka je bila zamisel. 2al pa se v celoti ni uresničila! Predvsem ni uspela zato, ker je precejšnje število gospodarskih organizacij vzelo to nalogo zelo neresno, neodgovorno in pokazalo pri tem veliko mero nediscipline! Občine so se zato znašle v težkem položaju: razpolagale so z nerealnimi podatki! Nekatera podjetja jim planov s podatki sploh niso poslala, drugod spet so morali tudi po trikrat plane vračati kolektivom, ker so slabo planirali. Mnogi kolektivi gredo V torek dopoldne smo zaprosili predsednika OLO tovariša Nika Belopavloviča in tovarišico Ančko Šotlarjevo iz okrajnega Zavoda za planiranje za razgovor, kako potekajo priprave za sprejem letošnjega programa razvoja okraja Novo mesto. Prav tako smo se zanimali za priprave glede okrajnega proračuna in sprejemanja občinskih družbenih planov za 1962. Iz zanimivega obiska objavljamo najvažnejše odgovore, ki so ta čas v ospredju dejavnosti vseh svetov in uslužbencev OLO in vseh komun v okraju. Iz občine Brežice: J2 podjetje za popravilo voz Dobova; Opekarna Brežice; Gradbeno podjetje »Gradbenik« - Brežice; avto transportno podjetje »Prevoz« - Brežice; Trgovsko podjetje »Ljudska potrošnja« - Brežice; Trgovsko podjetje »Krka« - Brežice; Restavracija »Na griču« -Čatež; Splošno kovinarsko podjetje »Kovina« - Bizelj-sko; Agroservis - Brežice; Obrtno kovinsko podjetje Dobova; Mizarsko podjetje Dobova; Obrtno servisno podjetje »Posavje« -Brežice; Zdravilišče čate-ške Toplice; Lekarna -Brežice; Komunalna banka - Brežice; Tovarna pohištva - Brežice; Kmetijska zadruga - Brežice. Iz občine Črnomelj: Splošno trgovsko podjetje - Črnomelj. Iz občine Metlika: Splošno trgovsko podjetje Metlika; Komunalna uprava -Metlika; Občinski komite ZKS - Metlika; Občinski odbor SZDL - Metlika. Iz občine Novo mesto: Keramika - Novo mesto; Drogerija - Novo mesto; Mizarska delavnica - Novo mesto - Brod; Knjigotisk - • Novo mesto; Trgovska zbornica za okraj Novo mesto. Iz občine Trebnje: Tovarna šivalnih strojev »Mirna«; Kmetijska zadruga - Trebnje; Trgovsko podjetje »Gradišče« - Trebnje; Splošno trgovsko podjetje »Tržan« - Mokronog; Trgovsko podjetje - Trebnje; »Runo« - trgovsko podjetje - Mokronog'; Gostišče »Grmada« - Trebnje; Servisna obrtna kovinarska delavnica - Trebnje; »Naši izdelki« - Mokronog; Krojaško podjetje - Trebnje; Čevljarsko podjetje - Mokronog; Čevljarsko podjetje - Trebnje; Pekarija -Trebnje; Mesarija - Mokro-, nog; »Mesoizdelki« - Mokronog; Zdravstveni dom-Trebnje; Lekarna - Trebnje; Občinski ljudski odbor Trebnje; Občinski komite ZKS Trebnje; Kino • Trebnje; Občinski odbor SZDL Trebnje. Iz občine Videm-Krško: Konfekcija papirja - Videm-Krško. s plani nazaj — pod lanske obveznosti in že dosežene uspehe! — nekateri pa si postavljajo tako nizke obveznosti, da predstavljajo njihovi plani pravzaprav capljanje na mestu, ki pa je v bistvu spet korak nazaj. Česa pogrešamo v takih planih? Optimizma, delovnega poleta, vneme in ognja! Tak odnos pa verjetno ni podoba dejanske- Tovariša Boris Kraigher in Viktor Avbelj v Novem mestu V torek dopoldne sta obiskala kolektiv Industrije motornih vozil v Novem mestu predsednik izvršnega sveta LS LRS tovariš Boris Kraigher in podpredsednik izvršnega sveta tovariš Viktor Avbelj-Rudi. S predsednikom OLO Novo mesto Nikom Bclopavlovi-čem in predstavniki. ObLO Novo mesto sta si ogledala proizvodnjo v kolektivu IMV in se seznanila z načrti in problemi podjetja. Po ogledu IMV sta tovariša Boris Kraigher in Viktor Avbelj obiskala tudi kolektiv tovarne NOVOLES v Straži. ga razpoloženja v delovnih kolektivih? — Seveda ni! V delovnih kolektivih je položaj docela drugačen: ljudje hočejo več narediti kot so lani, hočejo s proizvodnjo naprej! Zato niso redki primeri, da predstavniki kolektivov govorijo takole: da, eno je plan — drugo pa je, kaj bomo v resnici delali! So vmes tudi izjeme; v nekaterih podjetjih so se krepko lotili izvrševanja obsežnih nalog in se resnično borijo za plan. Ponekod imajo tudi težave: nimajo razčiščenih vseh notranjih možnosti, so ovire glede surovin, ponekod tudi glede obratnih sredstev, položaja na trgu in podobno. Toda s takimi težavami smo se srečavali tudi vsa prejšnja leta in jih vedno tudi uspešno reševali. (Nadaljevanje na 2. strani) VREME ZA CAS OD 22. FEBRUARJA DO 4. MARCA Padavine z ohladitvijo pričakujemo okrog 22. februarja, okrog 1. marca In zlasti okrog 4. marca. Vmes suho oziroma lepo vreme. ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED VEČJO PROIZVODNJO! (Nadaljevanje s 1. strani) Zato moramo kritizirati vse tiste kolektive, ki so si postavili neresne delovne plane, ki delajo brez pravega delovnega poleta. Ti vzroki so močno zavrli obdelavo gradiva za družbene plane in pripravo okrajnega programa. Novomeška občina je morala n. pr. vrniti 75 odst. vseh osnutkov planov podjetjem v ponovne razprave! To se je zgodilo že po sestanku z vodstvi podjetij; taki pojavi so bili tudi V drugih komunah. Potemtakem je tako gledanje na letošnje gospodarske naloge in zgolj tarnanje o težavah resna slabost mnogih gospodarstvenikov v okraju. Mar ne pomeni to hkrati tudi nevarnosti za uresničitev plana? — To je točno. Vse to ima lahko zelo negativne posledice. Kaj lahko se ustvari javno mnenje o nekakšnih nerešljivih problemih, ki pa so le navidez nerešljivi. Z napori in s skupnim prizadevanjem smo jih sposobni urediti! To je tudi glavni namen vsega našega letošnjega dela: razčistiti probleme, ki resnično žulijo mnoge kolektive (n. pr.: vprašanje obratnih sredstev, ponekod Investicijskih sredstev, drugod spet surovin in pod.). Prav zadnje mesece pa smo že uspešno rešili vrsto takih zares perečih problemov; plodno sodelovanje podjetij, občin, bank in OLO je rodilo zadovoljive uspehe! Zvezni družbeni plan in republiška resolucija postavljata naloge za 1962 zelo resno, a vendar optimistično. Mar ni že v tem zgled, kako naj bi planirala naša podjetja? — Treba je reči, da je črnogledost iz mnogih kolektivov zavedla ponekod tudi ljudi v aparatu ljudskih odborov. Lahko bi go- vorili o škodljivi psihozi in pesimizmu, ki pa sta zelo nevarna in vredna vse obsoje! Prav zvezni plan in republiška resolucija nam jasno kažeta, kako moramo letos nadaljevati lani zastavljeno nalogo: dvigati proizvodnost dela v industriji kot eno naših prvih dolžnosti; povečati proizvodnjo v industriji in v vseh drugih panogah; povečati izvoz; boriti se za rentabilnost, ki je temelj novega gospodarskega sistema. Vse to mora letos zaživeti z vso silo; česar lani še nismo utegnili narediti, je treba letos napraviti! Tudi glede delitve dohodka so stvari veliko jasnejše kot so bile lani. Kakorkoli pogledamo: povsod imamo boljše perspektive in za start v novo obdobje ugodnejše pogoje kot lani. Ob vsem tem pa vendarle mnogi kolektivi stopicajo na mestu, tarnajo in jokajo. Mar bomo s tarnanjem kaj rešili?" Ničesar! Treba je delati in ust var jati! Črnogledost je doma tudi v nekaterih drugih panogah, n. pr. tudi v gostinstvu! Ponekod vidijo samo nov prometni davek, nič pa ne slišijo o ugodnostih, ki jih prinašajo drugi predpisi. Treba je jasno poudariti brez resničnega prizadevanja za večjo proizvodnjo in višjo storilnost dela in boja za pravilnejšo delitev dohodkov ne bo napredka! S tem v zvezi tudi nihče ne bo nasprotoval rasti osebnih dohodkov, toda naraščanje mora iti v korak s produktivnostjo dela, z višjo proizvodnjo in vzporedno rastjo skladov! Pri tem seveda spet ne smemo pozabiti na spod-budnejšo notranjo delitev dohodka. Tovariš predsednik, s tem v zvezi nas zanimajo tudi priprave za Končan je najpomembnejši del fran-cosko-alžirskih pogajanj, ki, so naposled rodila sporazum. Francoski ministri so se v ponedeljek vrnili v Pariz, kjer jih je sprejel predsednik de Gaulle, štirje alžirski ministri pa so se vrnili v Tunis. Še ta teden bo začasna alžirska vlada, ki nenehno zaseda, odšla v Tripolis, kjer se bo sestal narodni odbor alžirske revolucije. Kaj pravi Pariz? V uradnem sporočilu ni naravnost govora o sporazumu, čeprav ta omenja ugoden zaključek pogajanj. Alžirski zunanji minister je po prihodu v Tunis izjavil, da pogajanja še niso končana, da pa so očitno rodila dobre sadove. Kljub tem skromnim uradnim izjavam se je izvedelo, da so se na pogajanjih dogovorili o treh glavnih dokumentih: predvsem o sporazumu o prenehanju sovražnosti, ki trajajo že osmo leto (prvega novembra lani je bila sedma obletnica alžirske vstaje). Politična plat sporazuma pa naj bi bila vsebovana v dveh »izjavah o namenih«. Najbolj zanimiva so vsekakor vprašanja, o katerih naj bi se že bili sporazumeli. Francija predvsem priznava Alžircem pravico do samoodločbe. Brž ko bo mogoče, bodo ustanovili začasno izvršno mešano oblast, v kateri bodo Alžirci pod predsedstvom Alžir-ca. Ta izvršna oblast bo vladala v Alžiriji v prehodni dobi, ki bo trajala od šest do devet mesecev. Mešana varnostna sila, ki bo štela 30.000 do 40.000 mož in bo verjetno pod poveljstvom Alžirca, bo skrbela za notranjo varnost v prehodnem obdobju. Nekaj časa bo ostalo v Alžiriji tudi 400.000 mož francoske vojske. Po šestih mesecih bodo po vsej Alžiriji organizirali referendum, na kate- rem naj bi se prebivalstvo izreklo o prihodnosti Alžirije. Ker je pričakovati, da bo ogromna večina alžirskega prebivalstva glasovala za neodvisnost, bo po referendumu ustanovljena suverena alžirska republika. Francija bo obdržala vojaške posadke in oporišča v Alžiriji nekaj let. Francija in Alžirija bosta sodelovali pri izkoriščanju saharske nafte. Po ne- ta teroristična organizacija, ki povzroča toliko gorja prav na koncu alžirske drame. že površen pogled na točke sporazuma kaže, da je več kot sedem let boja alžirskega ljudstva za neodvisnost kronanega z zmago. Pripomniti pa je treba, da ta zmaga še vedno ni popolna, ker je morala začasna alžirska vlada v nekaterih točkah — čeprav ne MIR V ALŽIRIJI? odvisnosti Alžirije bodo Francozi dobili jamstva za svojo prihodnost v Alžiriji. Prav tako se je izvedelo, da bo postopek za uresničenje začasnega sporazuma približno tak-le: takojšnja seja začasne alžirske vlade v Tunisu, nato sestanek narodnega sveta alžirske revolucije v Tripolisu. Podpis sporazuma o ustavitvi sovražnosti. Sledila bo istočasna objava o ustavitvi sovražnosti v Tunisu in Parizu. Objava skupne izjave o namenih glede prihodnosti Alžirije. Ustanovitev začasne izvršne oblasti. Referendum o samoodločbi. Sestava alžirske vlade in razglasitev suverene Alžirije. Prav verjetno je, da sta uradni Pariz in začasna alžirska vlada dovolila, da je že vnaprej prodrlo v javnost sporočilo o točkah sporazuma. S tem sta hotela pripraviti na to javnost. Pariz je gotovo zaskrbljen glede vedenja francoske vojske v Alžiriji, predvsem pa glede ukrepov, ki jih bo storila Organizacija tajne armade (OAS), najbistvenejših — popustiti. To vsekakor velja za francoska vojaška oporišča v Alžiriji in za 400.000 mož francoske vojske, ki bodo še ostali nekaj časa v tej deželi. Prenos oblasti bo brez dvoma najtežavnejša in najnevarnejša operacija, ki jo bo OAS skušal z vsemi sredstvi ovirati. Ni dvoma, da bodo nastopili še težavni in napeti trenutki. Toda alžirsko ljudstvo je že večkrat dokazalo, da je zrelo in da sledi svojim voditeljem. Zato je upati, da se bo neodvisna Alžirija rodila brez novih porodnih krčev, saj so ti trajali že več kot sedem let in če si je kateri narod zaslužil svobodo in neodvisnost, je to prav gotovo alžirski. Kljub vsem nevarnnostim, ki se še skrivajo v prihodnosti, pa je to doslej gotovo najradostnejša vest, ki je po dolgih letih prišla iz Alžirije. Žalostno je le to, da je morala ta vest priti po tako dolgi in krvavi vojni, v kateri je največ materialno in duhovno izgubila prav Francija. sestavo in sprejem novega proračuna. Kako je glede nove delitve dohodkov na OLO in v občinah? — Psihoza, ki sem jo pravkar omenil, se odraža tudi v razpravah okoli proračuna in je tu še značil-nejša. — Priznati je najprej treba, da prenosu vedno številnejših pristojnosti in obveznosti na občine he sledijo tako hitro tudi viri za kritje vedno številnejših izdatkov, ki jih morajo nositi občinski ljudski odbori. Pravice in obveznosti naraščajo hitreje kot možnosti za njihovo pokrivanje. Letos je to še posebno značilno, pa tudi občutno. Občine in OLO imajo mnogo težav in problemov, pri tem pa moramo vsi vendarle vedeti tole: ni druge možnosti, kot da ustvarimo več dohodkov kakor smo jih doslej, pri čemer bo treba seči po vseh mogočih virih in vseh rezervah. Ob prehudem tarnanju, da ni sredstev, obstaja resna nevarnost, da ne bi videli vseh možnosti, ki vendarle obstajajo, a jih ponekod ne znajo ali pa nočejo načeti. Izkoristiti bo treba dosledno vse možnosti za povečanje dohodkov. Govorimo povsod najprej o tem, kaj bomo ustvarili, šele zatem pa* o delitvi, sredstev! Zdaj ,je skoraj povsod narobe: vsi govorijo samo o izdatkih. Brez dvoma se bo moralo pokrivanje izdatkov, vv bodoče izboljšati. V trenutnem položaju pa bi usmerjanje govoric samo v to bilo napačno, lahko bi nas zapeljalo. Nihče ne zanika težav, toda poskrbimo najprej res za to, da bomo zajeli vse vire dohodkov! Ali ne bodo nekateri odloki (n. pr. o povišanju prometnega davka na alkoholne pijače, o davku za maloprodajo in pod.) sprejeti pozno, ker še ni družbenih planov za 1962? — Odlaganje programov in planov ima seveda tudi negativne posledice. Nekatere komune so kljub temu nekatere nove odloke te dni že sprejele, Odločili smo se, da bo v prvi polo-ci marca okrajni pro- TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED Borba, osrednje jugoslovansko glasilo Socialistične zveze, praznuje pomemben jubilej. Letos mineva 40 let, kar je izšla prva številka tega revolucionarnega glasnika. To je bilo 19. februarja 1923 v pritlični sobici v Kumičičevi ulici v Zagrebu, se pravi v času revolucionarnih vrenj v vsej Evropi, prav tedaj, ko je bila KPJ brutalno prepovedana. Borba je tudi danes — kot nekdaj — zvesta revolucionarni tradiciji in je na čelu prizadevanj, da bi postal tisk resničen oblikovalec najnaprednejših mnenj in stališč, tvorec socialistične zavesti, obveščevalec o vsem, kar delovni ljudje morajo vedeti da bi lahko uspešno upravljali. Borbi je za njen praznik čestital tudi tovariš Tito, ki je v pismu delovnemu kolektivu med drugim dejal: »Načela, po katerih se je razvijal naš tisk: resničnost in objektivnost; načelnost v obravnavanju vseh vprašanj; opora delovnih ljudi v vsakdanjem življenju in boju; vzgojitelj in organizator; glasilo boja za mir na svetu in enakopravno sodelovanje med narodi; tolmač solidarnosti naših narodov v boju, ki ga bijejo drugi narodi za boljše življenje in socializem. Ta načela naj bodo tista osnova, na kateri sloni delo vseh naših časopisov in njihovih sodelavcev. — V sedanjih razmerah se pred naš tisk postavljajo zapletene in odgovorne naloge: da si nepretrgoma prizadeva za razvijanje delavskega in družbenega samoupravljanja, da opozarja na slabosti i" pomanjkljivosti v gospodarstvu in družbenih odnosih, da spoznava in odpravlja lastne pomanjkljivosti, da bi krepil svoj vpliv, zlasti v idejno-političncm pogledu.« Q V Jugoslaviji ni nobenega primera črnih koz. Vse govorice o tem so torej izmišljene in zlonamerne. Sprva so mislili, da je zbolela za črnimi kozami učenka Anka Cirjeva iz Kranja. Skrbna preiskava, ki so jo izvedli znani zdravstveni strokovnjaki, pa je pokazala, da Cirjeva ni obolela za črnimi kozami, marveč za noricami. To so potrdile tudi laboratorijske analize v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu. Karanteno, ki so jo uvedli za 80 ljudi, so že ukinili. Čirjevo so prepeljali na ljubljansko infekcijsko kliniko, kjer se bo zdravila. 0 V Kopru so v soboto slovesno odprli sodobne naprave za desinsekcijo, dozorevanje in konzerviranje hitro pokvarljivega blaga. Za nove naprave se zlasti zanimajo tudi naši uvozniki sadja, limon, pomaranč in banan. Prav pri uvo- RESNIČNOST IN OBJEKTIVNOST - NAJVAŽNEJŠE NAČELO TISKA zu lega blaga imamo slabe izkušnje, ker se pri vsaki pošiljki pokvari kar precej blaga. — Koprskemu pristanišču se obeta še lep razvoj. Združenje tekstilne industrije namerava zgraditi skladišče za uvoženi bombaž, čedalje stvar-nejši so tudi načrti za zgraditev koprske železnice. Predstavniki koprske mladine so na VII. kongresu LMS v Kranju predlagali, naj bi železnico gradila jugoslovanska mladina, oziroma naj hi ta objekt predstavljal zvezno mladinsko delovno akcijo. 0 V gospodarskem odboru Zveznega zbora proizvajalcev, ki je nedolgo tega razpravljal o položaju premogovnikov, je govoril tudi ljudski poslanec inž. Anton Tribušon. Ta je med drugim dejal, da je treba pospeševati le najrentabilnejše rudnike. S sedanjimi instrumenti smo naredili vse rudnike nerentabilne, zlasti z uvedbo davka na izredni dohodek ki je v resnici danes na produktivnost. Renlabilnejšim rudnikom moramo pustiti več sredstev, seveda s tem, da potem sami finansirajo svoje potrebe. Davek na izredni dohodek je treba ukiniti. Tudi plafo-nirane cene niso več potrebne, ker je ponudba premoga že dovolj velika. 0 V Beogradu je bilo širše posvetovanje o šolstvu in telesni vzgoji, ki ga je organizirala Stalna konferenca mest. -Med drugim je bilo načeto vprašanje, ali bi lahko uporabili še druge instrumente, da bi zbrali za šolstvo. več sredstev. Problem finansiranja šolstva bi po mnenju strokovnjakov lahko uredili tako, da bi uvedli prispevek na bruto osebne dohodke, podobno ko^ v zdravstvenem in socialnem zavarovanju. 0 V januarju letos je bila proizvodnja slovenske industrije za 8,6 odstotka večja kot lani v tem mesecu. Največje povečanje so zabeležili v kemični industriji (26 «/•). v lesni industriji (23%) in v papirni industriji (10«/»). Pod lansko ravnijo v januarja pa se je gibala proizvodnja v industriji gradbenega materiala in v gumarski industriji. 0 Na vojvodinski!) poljih se bo letos prvič pojavila domača hibridna koruza »Ex-27-a«, ki jo je vzgojil Inštitut za kmetijstvo v Zagrebu. Lani, ko so delali poskuse, so pridelali 95 metrskih stotov domače hibridne koruze na hektar. Na poskusnem polju v Varaždinu so je pridelali 120, v Križevcih pa celo 139 metrskih stotov. Ta hibridna koruza zraste in dozori v 125 do 135 dneh. f Izvršni svet LR Slovenije je sklenil, da bo blejsko letališče odslej vključeno v stalni zračni promet, ker to dopuščajo vremenske razmere. Preko Bleda se bo odvijal zračni promet tudi za Ljubljano, kadar bo letalsko pristanišče v Ljubljani zaradi neugodnih vremenskih razmer zaprto za javni zračni promet. gram za 1962 sprejet, hkrati pa občine sproti pripravljajo vse potrebno za svoje letne družbene plane. Ta teden bo na OLO gradivo za program obdelano, prihodnji teden pa se bodo začele verjetno zelo živahne razprave na svetih OLO in v strokovnih zbornicah okraja. Tovariš predsednik, zdi se nam, da se spet pojavljajo nekatere pretirane zahteve po' povečanju proračunskih izdatkov in očitki,. da »ljudski odbori -nočejo razumeti« teh ali; onih , javnih potreb. — Zares je važno v takem položaju, ko so pred nami obsežne naloge, a omejena materialna sredstva, našim ljudem poštej no povedati, zakaj vse potrebujemo sredstva in kako jih delimo. Prepričan sem, da bodo delovni ljudje to razumeli, da bodo radi sodelovali in pomagali. Vedno so bile samo redke izjeme, ki niso hotele razumeti težav, s katerimi se je treba boriti! Pravilno moramo obrazložiti, kaj in koliko potrebujemo za zdravstvo, šolstvo, socialno skrbstvo in za gospodarske namene. Ne smemo se bati odkritih razprav. Zmagati mora načelo: samo z uresničenimi dohodki bo moč doseči tudi predvidene izdatke! Vsem tistim pa, ki vedno tarnajo in očitajo: »Ne dajo nam... ni razumevanja...« in podobno in ki najraje postavljajo tudi pretirane zahteve, pa je treba povedati še tole: razdelimo lahko samo toliko, kolikor ustvarimo! Pri tem pa ne smemo pozabiti še tele resnice: na našem področju še vedno manj ustvarimo kakor naredijo drugod! Če se ne bomo vsi resno trudili, da bi proizvedli in naredili več kot smo doslej, bomo težko kaj več tudi delili! Samo od storilnosti dela in večje proizvodnje so odvisni naši dohodki. Pri tem pa je seveda spet prav tako važno tudi to, kako pošteno razdeliti to, kar smo ustvarili! .• Tg. VODNA SKUPNOST IN KOMUNE , V Petek, 16. februarja, je zasedal upravni odbor Vodne upnosti Dolenjske. Na sejo so bili povabljeni tudi P eoru se je pre-Rtanovani!,,ra?[>rave vrtel okrog "jskih problemov ln poslovnih prostorov, ki jih je vsak dan manj. Oba kolektiva sta zahtevala, da je treba zgraditi prostore za podružnico Narodno banko in več stanovanj za uslužbence. Lani so v Narodni banki izvolili svet kolektiva. Na delovno storilnost že vplivajo uspehi nagrajevanja po delu. Naloga sindikata je, da razpravlja o se boljših načinih nagrajevanja. Razpravljali so tudi o tedenskem in letnem oddihu ter razvedrilu članov kolektiva, saj so temu do zdaj posvečali zelo malo skrbi. Možnosti za oddih je dovolj in so izletniške postojanke že v sami okolici, to je na Mirni gori, Vinici Itd. V prihodnje bodo skrbeli tudi za strokovno izpopolnjevanje ln v ta namen pripravili več preda- vanj. Tudi športna in kulturna dejavnost ne bi smela mimo sindikaln« podružnice, ker je dovolj mladine, ki se zanj zanima. Lojze Starilia je ljubeznivo pojasnil, da predstavljajo načrti objekt za drugi papirni stroj. Zanimalo nas je, kako potekajo gradbena dela na tem objektu. Zvedeli smo, da bo če bo vreme naklonjeno, objekt zgrajen že do 15. junija Tovariš tehnični direktor nam je odgovoril še na sledeča vprašanja: Na industrijskem tiru je zadnje čase opaziti vagone, naložene s stroji in strojnimi napravami. Ali bi nam hoteli pojasniti, kaj predstavljajo te pošiljke? — To so sestavni deli novega, velikega parnega kotla, ki ga že montiramo; upamo, da bomo z montažo končali do 1- oktobra. Nabava novega kotla je bila več kakor nujna. V naši tovarni je namreč vprašanje pare zelo kritično. Trenutno obratujejo trije par- 0B PRENOSU INVALIDSKEGA VARSTVA NA OBČINO Crnomrnska organizacija Zveze vojaških vojnih invalidov v cev- rii l(na na svojem območju 678 invalidskih upravičen-njeni u ya 219 osebnih vojnih invalidov, ki so v večini včla-jitn i« i11?'tčne organizacije. Med njimi je okoli 23 Izjem, ki 't SovorS- organizacije postranska stvar. Nimamo namena ne rJiL °. teh ljudeh, ki vidijo le svoje pravice, dolžnosti pa o naio?k> temveč o delu organizacije v preteklem letu in naln«.?, ,' k1 s« postavljajo pred njo spričo novega komu-N* \5~tema- bile v '['"fročju občine dela 8 osnovnih organizacij, ki so je hiia 'em delu precej uspešne. Ena med najaktivnejšimi budmk organizacija v Adlešičlh, ki Je bita mnogokrat po-sLavih .P^m^znih akcij, posebno pa se je izkazala pri pro- TJdv Počastitev 20-letnice vstaje. UTeditvimSemiSko organizacijo moramo pohvaliti. V zvezi z prispeval! asa ln odkritjem spomenika 147 padlim so člani svojcev vina<1 400 "r prostovoljnega dela. Vračunano ni delo Sariizaciiir^0 delaH namesto matere, očeta, ki sta člana or-članov t organizacija je skrbela tudi za razvedrilo svojih prireditev v organiziiTala dva izleta na Rog ter zabavno Oroan' ie dobro uspela, se tuđi i CIJe v Črnomlju, na Vinici in v Starem trgu so Sprif e In moramo izreči priznanje za delo. nizacii „, ? vnega delovanja skozi vse leto vodstvom orga-'nieli r>h-L 0 'ežko članstvu dati obračun dela. Tako 60 že Semiču n zbare v Adlešičih, na Vinici, v Starem trgu, v tušu pa' n ^miem vrhu, v Črnomlju ln Gribljah, v Draga-zborih ipv.n0*10 imeli konec meseca. Udeležba r.a teh občnih upoštevvL "a povprečno 60-odstotna, kar Je zadovoljivo, če slabo. ■ ^ so čl«ni že starejši ljudje in da je bilo vreme "a'oge z?ibCK1!? zboxih so si člani organizacije ZVVI zadali Treba je tC? če de!o. Ena najvažnejših je skrb za članstvo. Vedrii0 v^magaU drug drugemu ter poskrbeti tudi za raz-nizirau m„Samli1' lr. v Semiču so sklenili, da bodo orga-"deležtu t,,H- ne izlete na Rog in na morje. Izleta se bodo .v v zvezr«*1 081311 občani. ,~e odbori Ponosom invalidskega varstva na občinske ljud-*ogo. Skuni,mora organizacija ZVVI izpolniti še posebno na-wiJ?Udl S J Zvezo borcev je ta organizacija poklicana, ^al"o ln i oblastvenim organom, da bo delo potekalo no P°svet Z?7' ^stoja. Zaradi tega je bil 18. januarja na nj.'?? nristotn'J*., ^c Dila Se posebno poudarjena važnost pre-n« , if"eni na občine. Upamo, da bo ta pristojnost v bu oiajšano. su urejena; delo organizacije pa bo tako mno- lni,de'^zat^ewVJ'nvalidskih dodatkih bodo zahtevale mno-mV\"r| delu ,b0?° clani ZVVI oblastvenim organom poma-Dr'do ic-7. ™ ,lako hitro reševali zahteve upravičencev, da " Prlkralšani. Lojze Stariha Pomoč mladinskim aktivom Okrajni komite LMS je pred kratkim priredil dva seminarja za vodstva mladinskih aktivov. 16. febru arja je bilo posvetovanje za mladinske in pionirske organizacije na osemlet kah. Sodili so, da jim mora občinski komite bolj pomagati. 18. februarja pa je bil daljši sestanek z vodstvi tovarniških aktivov na področju novomeške občine. Predlagali so, naj predstavlja v večjem podjetju mladinski aktiv že ekonomska enota. Študentje na Bohorju 17. februarja je večja skupina študentov novomeškega oikraja, kj študirajo v Zagrebu obiskala turistični in partizanski Bohor. Pod pokroviteljstvom predstavnikov Kluba novomeških študentov so si gostje ogledali znano partizansko postojanko, nato pa je sledili program kulturne in zabavne vsebine. O XIV. diviziji, ki se je okrog Bohor j a mudila v najtežjih dneh naše revolucije, je govorila prof. Brna Muser. Razno iz Dol. Toplic Občnega zb'ora TVD 'Partizan* v Dolenjskih Toplicah ni bilo, ker je prišlo na določeni dan premalo ljudi. Videti je, da zanimanje za šport pada, kar ni pohvailno, zlasti ne za mlade ljudi. Sindikalne in druge organizacije v podjetjih naj bolj skrbijo, da se tudi telovadbi da mesto, ki ji pripada. Vsekakor bo treba mrtvilo odpraviti. D. G. Tehnični direktor tovarne celuloze in papirja inž. Vladimir šega: »Upamo, da bomo v maju prihodnjega leta že podvojili našo proizvodnjo!« ni kotli, toda z maksimalno obremenitvijo. Vsaka najmanjša okvara pri katerem koli parnem kotlu bi povzročila močan padec proizvodnje. Zato je razumljivo, da smo z nabavo in montažo parnega kotla pohiteli. Želeli bi zvedeti še kaj več o novem parnem stroju, o proizvodnji ln o povečanju števila zaposlenih. — Nabava novega stroja je bila povezana z investicijami, ki bodo trajale do 1. julija 1963. Investicije za nov objekt in stroj so bile prvotno predvidene v znesku 3 milijarde 200 milijonov dinarjev, pa so se zaradi spremenjenih deviznih cen in podražitve gradbenih del" povečale za 1 milijardo 82 milijonov dinarjev. Naš delavski svet je že odobril posojilo za navedeni znesek. Nov papirni stroj bo iste širine, bo pa seveda modernejši, predvidoma bo pričel obratovati 15. maja 19G3. Proizvodnjo bomo takrat podvojili ter bo znašala okrog 60 tisoč ton pa- dan. Lesa je v Sloveniji dovolj, največ bukev je na Dolenjskem, čeravno ga od tu dobivamo le majhno količino. Ne vem, zakaj nobeno lesno podjetje ali zadruga v našeim okraju noče dobavljati naši tovarni či-Sčenih bukev, ki jih nujno Naš obisk pri videmskih celulozarjih in papirničarjih pirja letno. Skupni bruto dohodek podjetja se bo povečal za 60 do 65 odst. Na novo bomo zaposlili 120, največ 150 ljudi. 2e pri sedanji proizvodnji ste bi.i v stiski s surovinami, kako bo potem v prihodnjem letu? — Surovine za naš proizvod so v glavnem topolov in bukov les. Na dan porabimo približno 700 kubičnih metrov lesa ali 30 vagonov. Ker imamo' v investicijah predvideno povečanje proizvodnje celuloze za okrog 15 odst., bomo že letos potrebovali okrog 900 kubičnih metrov lesa na potrebujemu. Lani je zares nastal zastoj pri nabavi surovin, predvsem zaradi komercialne politike odkupa lesa. Stanje se je nekoliko uredilo in upam. da se bo še izboljšalo. AH je prvi papirni stroj zares že izrabljen? — To ne drži. Res pa je, da prvi papirni stroj obratuje brez generalnega popravila z maksimalno brzino že od avgusta 1955. Spričo pretiranega dela so nekateri deli v stroju domala izrabljeni. Zato bomo s pogonom novega papirnega stroja vse izrabljene dele obnovili in s tem zopet usposobili stroj za več let. D. Kastelic TURISTOM: prijetno in ugodno! gradnjo, Turistom prijetno in ugodno, gostinstvu in trgovini pa promet! Tako meni upravni odbor Turistično-olepševalncga društva v Črnomlju. Na svoji zadnji seji so konstituirali odbor. Za predsednika upravnega odbora je bil ponovno izvoljen tov. Črne, kj ima, iah-ko rečemo, največ zaslug za plodno delo društva v preteklem letu. Za še uspešnejše delo v tem letu so na seji imenovali več komisij: komisijo za objekte in iz- za ureditev in olepšavo mesta, za propagando in reklamo ter komisijo za gostinstvo in trgovino. Na seji so razpravljali o načrtu dela društva za to leto, zlasti o turističnih postojankah na Vinici in Mirni gori. Ureditev slačilnic % garderobami, priključitev ceste s campingom in ureditev parka na Vinici ter gradnja na Mirni gori — to je le nekaj nalog društva v prihodnjem letu. J. S, V Semiču so ustanovili racfioklub 4. februarja je bil v Semiču ustanovni občni zbor radioklu-dali tovariši, zaposleni v oBra-tu »Kondenzatorji«. - Nad 40 mladih ljudi, ki želijo delati v radioamaterstvu, tej priljubljeni veji ljudske tehr.ike, je izvolilo upravni odbor, ki šteje 9 ljudi in 3-filanski nadzorni odbor. Zanimanje za klub jc res veliko. 2o pred občnim zborom se je začel tečaj o radijskem sprejemu in oddajanju. — Obiskuje ga GO ljudi, med katerimi je 20 učencev in 6 deklet. Tečaj je dvakrat na teden po dve url v prostorih osemletke. Razdeljen je na dva dela, trajal pa bo tri mesece. Na koncu bo treba opraviti izpit, nakar bo tečajnikom dovoljeno, da bodo preko klubske oddajne postaje vzpostavljali zveze z jugoslovanskimi in tujimi radioamaterji. Zveza radioamaterjev Slovenije je somiškemu klubu že podarila radioamaterski oddajnik, klub pa bo po-magala opremiti tudi »Iskra« iz Kranja. Ce upoštevamo, da imamo v okraju le dva podobna kluba, ir. sicer v Krškem in Cerkljah, je vest iz Semiča zelo razveseljiva. Vsekakor bo treba v prihodnje posvetiti več pozornosti tudi radioamaterstvu, saj je naš okraj, kakor je na ustanovnem občnem zboru v Semiču poudarit predsednik Zveze radioamaterjev Slovenije Oto Hudečck, na tem področju še zelo nerazvit. Skoda je le, da se ustanovnega občnega zbora nista udeležila predsednik občinskega in predsednik okr, odbora LT. tev" » (622) DOLENJSKI LIST Ogenj, kije pretresel srca pod Lisco £ »Imeii smo domočije. Dom, hrano, obleko. Imeli smo orodje, vozove, gospodarska poslopja in stroje, imeli smo svoj kot, svoj življenjski prostor. — Tu so bile štiri stanovanjske hiše. štiri strehe za družine. In koliko je bilo hrane: žita, slanine, vina, pšenice, krme, krompirja! Med vojno je bil tu dom partizanov. Nihče ni šel lačen od nas. # In kaj je ostalo? Kup oglja in zidu, pomešanega s pepelom in solzami...« £ Tako je pripovedovala Terezija Imperle štiri dni po požaru, ki je uničil zaselek v Pod-gorici. Zgodilo se je 13. februarja okrog pol devetih dopoldne, ko so bili Podgori-čani že vsak pri vsakodnevnem opravilu: otroci v Pomoč RK Okrajni odbor RK Novo mesto je vašča-nom Podgorice pod Lisco v občini Sevnica, ki jim je pretekli teden požar upepelil domove, nudil takojšnjo pomoč v blagu in denarju. Pogorclci so bili prijetno presenečeni, ko jih je obiskala delegacija OK RK in jim izročila hrano in obleko v vrednosti 100 tisoč din gotovine. bovja pod Lisco odjeknil krik: »Podgorica gori!« Najprej se je vžgal dimnik na strehi stanovanjske hiše, katere gospodar je Anton Imperle, nato je potegnil močan veter in več metrov dolgi ognjeni jeziki so v hipu prekrili slamnato streho. Veter, kakršnega Podgoričani ne pomnijo dolga desetletja, je z Im-perlove hiše trgal gorečo slamo in jo nosil na sosednja poslopja. »Ogenj se je širil kot po potoku bencina,« so pripovedovali ljudje, ki so prišli gasit. Na Iz tega dimnika se je razširil požar vzpenja strmo proti Pod-gorici, mimo katere se pride po bližnjici na izletniško Lisco. Tedaj je s hri- Kaj dela mladina na Grmu Kmetijska šola, ki je dala sodobnemu ltmetijstvu že toliko izobraženega kadra, je šele lani postala srednja šola. Letos ima 94 slušateljev, največ takih, ki se učijo o živinoreji in poljedelstvu. V prvem letniku so sadjarji in vinogradniki Med njimi je veliko Pri-morcev. Lahko se reče, d3 je zbrana mladina iz vse Slovenije. Mladinska organizacija ima na grmski šoli močan šolski aktiv. Dejavnost tega je prišla najbolj do izraza v časa tekmovanja »Mladina o revoluciji«, kjer je ekipa srednje kmetijske šcile na Grmu v okrajnem merilu zasedla prvo mesto. Razen tega imajo gojenci krožek esp-irantistov, ki ga vodi inž. Vrbinc. J. Kr. ske posode. Tudi prašičem ni prizanesel: štirje so zgoreli, tri pa smo morali zaklati,« je pripovedoval sosed pogorelcev — Franc Šmid iz sosednjega zaselka. Podgorica je pogorela. Do poznih večernih ur je trajal boj z ognjem, toda rešiti se ni dalo veliko. — Štirje gospodarji so bili uničeni. Njihovo premoženje se je spremenilo v oglje in ožgano zidovje. Ostala je pusta zemlja, zalita s solzami njenih lastnikov, ki se vsak dan vračajo na pogorišče. »Vso zahvalo smo dolžni ljudem, ki so nam tako hitro pomagali. Nosijo nam kruh, dajejo obleko, obutev, posodo, odejo, prenočišče. Ničesar nismo imeli, zdaj imamo vsaj nekaj: začasen dom.« Tako pripovedujejo Pavčnikovi, Im-perlovi in Gučkovi — po-gorelci. Vest o nesreči je odjeknila po vsej občini in okraju, še isti dan — 13. februarja — so v Sevnici osnovali štab za pomoč pone- njenih domačinov in ljudje že mislijo na obnovo vasi. »Sosedje bodo dali les, pa bomo začeli,« pravijo. Začeli in ostali na svoji zemlji, ki meri okrog 24 ha. Začeli znova, čeprav bi moral teči znoj v potokih in bi imeli polne roke žuljev. Tako so se odločili, medtem ko občina meni, naj bi se preselili v nižino. Dobili bi kredit iz stanovanjskega sklada in sklada podjetij, kjer so zaposleni člani njihovih družin. Kako bo, še ni jasno. Dejstvo pa je, da bi bilo življenje v nižini lažje. Podgorice ni več. Ta žalostna vest se je zajedla tudi v misli tistih ljudi, ki imajo podobne domove, kakor so jih imeli pogorel-ci: zidane ali lesene, z dimnikom na slamnati strehi, ki jo lahko vsak čas osmo-di jezik ognjenega petelina. šoli, delavci v sevniških tovarnah, ostali pa niso bili daleč zdoma. Zgodilo se je takrat, ko ni nihče pričakoval, ko je narava še spala pod snegom, dasiravno je sonce že nekajkrat zmehčalo ledeno pot, ki se Prišli so pogledat požgaiii dom ... hribu, kjer je gorelo, se je nagnetla množica, pripravljena na vse ... Ogenj pa se je širil in lizal sosednja poslopja. Ko so prišli gasilci, je gorelo že vsepovsod. Slišalo se je povelje: »Vode, vode, vode ...!« — in cevi so z dolgimi požirki srkale vodo iz vodnjakov in jo na drugem koncu bruhale v živordeč plamen. Veter pa ni ponehal pihati. Odnašal je ogorke vse do gozda. »Ni vode, rešimo gozd!« se je slišalo izza ognjenega zastora. »Veter je bil premočan, da bi se dalo kaj več napraviti. Gorela so že vsa poslopja v bližini: štiri stanovanjske hiše in pet gospodarskih poslopij, čez nekaj ur je bilo na mestu, kjer so že desetletja stale hiše, eno samo pogorišče. Nekaterim gospodarjem je ogenj uničil vse, od električnih strojev do kuhinj- Požgana hiša Jožeta Impcrla Tehtnica sodnika za prekrške srečencem. Začela se je akcija za prvo pomoč, kakršne v občini že dolgo ne pomnijo. V akciji so delale vse družbene in politične organizacije ter delovni kolektivi, zlasti Kopitarna. Nihče ni odrekal ničesar, ker je šlo za pogorelce. Pri komunalni banki je odprt tekoči račun za zbiranje sredstev za pomoč pogo-relcem, okrajni odbor RK v Novem mestu pa je takoj nakazal 100.000 dinarjev. Zbirajo hrano, obleke, obutev in odeje ... »Ne vemo, kako naj se zahvalimo za vse to,« je menila gospodinja, ki ji je požar uničil obnovljeni dom. »Hvaležni smo za vso pomoč, ki je že prispela in ki bo še prišla. Nismo izgubili zaupanja v družbo, ljudi, oblast. In tudi obupali nismo.« Podgorice ni več. Stisnila se je v boleč spomin g. Skupina Ciganov, . ki prebiva okrog šmihela pri Novem mestu, se je lani potepala po Ljubnu in z orožjem izsiljevala hrano in pijačo. Na Gorjancih pri Miklavžu so Cigani vdrli v turistično postojanko in od ženske, ki je nadomcstovala oskrbnika, izsilili pijačo, hrano in denar. V Ždinji vasi pa so obiskali nekega gospodarja in mu ovco tako prešpikali, da je poginila. Od lastnika so žival izsilili z orožjem. Ker je grožnja z orožjem kaznivo dejanje, je sodnik za prekrške proti storilcem najstrože ukrepal. Pri tem so Ciganom odvzeli 40 kosov različnega orožja. © Precej številni so bili pretepi delavcev, ki so prišli iz drugih republik. Cesto so ti delavci poškodovali gostinske lokale. Še preden jih je zasegla pravica, pa so se umaknili. Sodniku za prekrške ni bilo mogoče pravočasno rešiti zadev in so pregoni kršilcev zastarali. £. Sicer pa jc bilo največ takih prekrškov, s katerimi so storilci ogrožali javni red in notranjo ureditev. Na prvem mestu prekrškov v javnem redu so prestopki cestnega prometa. Prevladuje mnenje, da so kazni za take kršilce mnogo preblage. In Se veliko zadev pride na tehtnico sodnika za prekrške. Vsekakor jih en človek sam težko pravično razsodi. Samo lani jc tekla razprava o 3383 primerih! Toda kdo bi tolikšno število prekrškov natančno pretehtal! Tega ne zmore nitj sodnik za prekrške, še manj pa bi napravil kdo drug. Kar poglejmo! trni je dobil sodnik za prekrške v Novem mestu na mesec kar po 250 predlogov, po katerih naj bi uvedel postopek! Če naj bi bil dosežen namen kaznovanja, bi moral toti postopek hiter, kazen učinkovita. Spričo dejstva, da je prijav m seveda tudi postopkov preveč, pa ne moremo pričakovati, da bi bile vse zadeve realno rešene. Kazni, ki sledijo, niso dovolj ostre in torej ne učinkujejo. Po predlogu republiškega senata za prekrške bi en sodnik za prekrške lahko prevzel največ 140 zadev na mesec. To bi bilo tudi v skladi: z načelom, naj se vsak primer razsodi zakonito. Tega pa od sodnika, ki opravlja zdaj delo za dva. v nobenem primeru ne moremo zahtevati. Ker letos pričakujemo, da bo prekrškov še več (letne statistike to potrjujejo), bi bilo delo neznosno. ObLO je o tem vprašanju že razpravljal in se zavzel za to, da b; ime'a občina najmanj dvn sodnika za prekrške. Postopek se začne na predlog upravnega organa, pooblaščenega inšpektorja, javnega tožilca in po ovadbi oškodovanca. Predlog za postopek mora biti izpolnjen s točnimi podatki o storilcu in teži prestopka. Prav tu pa pride do številnih nesoglasij. Veliko predlogov je sicer na mestu, so pa pomanjkljivi. Nadalje se množijo prijave organov LM, ki predlagajo ŽO postopek tudi taka dejanja, ki bi jih lahko že sami rešili z mandatnimi ka~n ml. Se težje so nekatere zadeve, ko gre za šušmarstvo. Lani so pristojni organi zvedeli za več primerov, da so se ljudje bavili z občasn.m zaslužkarstvom. Ker je šlo največ za socialno ogrožene in bolne ljudi, ki redne obrti niso mogli sprejeti, se je bilo težko odločiti, kakšna kazen naj Se izbere. Vsekakor bi bilo pravilno, da bi v primerih, ko je šlo 70 manjše kršitve predpisov, ljudi za nedovoljeno zaslužikarstvo ramo opomnili in jim Izrekali ukore. Zal tega inšpektorji in drugi organi niso upoštevali. Delo sodnika za prekrške je težko in odgovorno, zato bi, prepuščen sam sebi, vedno teže opravlja! svojo dolžnost. Potrebna je pomoč orgrnov, ki predlagajo za kazenski postopek, nujno je sodelovanje z družini organi. Gotovo bi prišlo na sodnikovo tehtnico veliko manj prestopkov, če bi dodobra zaživelo de'o vseh organov, ki imajo opraviti s človekom, oziroma če bi sporne stvari reševali ljudje že med seboj. DOLENJSKI LIST v vsako hišo Bele krajine, Spod. Posavja in Dolenjske! Kako bomo preprečili požar Sklep ObLO v Novem mestu na seji lani novembra je bil, s povečano skrbjo obvarovati pred požari tudi podeželje. Pri krajevnih uradih so bile imenovane komisije, ki naj bi v januarju in februarju obšle teren in opozorile ljudi na nevarnost požara, ki lahko izbruhne na določenih objektih. Opozorile naj bi predvsem tiste lastnike stano. vanjskih hiš, gospodarskih poslopij in drugih objektov, ki nimajo požarnovarnostnih naprav in sploh ne upoštevajo predpisov. Hkrati naj bi se pregledala tista mesta, kjer lahko požar najprej izbruhne. Nekaj jih bomo našteli! PODSTREŠJA so navadno zakladnice neuporabnih reči iz gorljivega materiala, čeprav tja ne spada drugo kakor plast peska, zemlje in ostanki dogorelega premoga, s katerimi preprečimo, da bi se požar razširil v nižje prostore. DIMNIKI naj bodo zidani in ometani. Napačno je, če njihove odprtine obložimo z deskami ali celo s senom in slamo, kajti že najmanjša iskra lahko zaneti ogenj. STOPNICE na podstrešje so založene s predmeti, da je ob požaru silno težko priti s protipožarno napravo na podstrešje. Kjer ni stopnic, naj bo vedno pripravljena lestev. PEPELA ne odlagamo v kartonske škatle, lesene žabo-je, niti ni zanj primeren pro- stor v drvarnicah, šupah, lopah ali hlevih. Pravilno je, če pepel nasujemo v gnojnično jamo in polijemo z vodo. SUŠILNICE za meso naj bodo iz negorljive tvarine in zaprte. Velikokrat je izbruhnil požar zato, ker so ljudje v sušilnico napeljevali dim po lesenem koritu, ki je bilo vtaknjeno v dimnik. BFvZOPARILNIKI in kotli raznih vrst so razmeščeni v drvarnicah, šupah, lopah, hlevih in drugje, kamor ne spadajo. Dimne cevi so speljane po lesenih strehah, razen tega so sestavljene tako, da iz razpok uhajajo iskre. Petrolejke, ki jih ljudje obešajo v hlevih in v podstrešjih senikov, kjer visi pajčevina, slama ali seno, hitro vžgo okolje, zato pazimo, kam jo bomo postavili! DIMNIKAR je pri tem samo preprečevalni organ, vendar ni le dolžan čistiti dimnike, ampak mora opozoriti ljudi, naj uredijo mesta, kjer netijo ogenj. Dimnikarskega kadra je še vse premalo, da bi lahko docela izpolnjeval svojo dolžnost. Ni novih učencev. Nedvomno bo vajencev več takrat, ko bo imelo dimnikarstvo zadružno po. slovanje In se bodo s tem izboljšali pogoji. VODA je nepogrešljivo sredstvo za uspešno gašenje požarov. Seveda je važno, da je dostopna, da jo je moč črpati z brizgalno. Nikakor ni prav, da morajo gasilci v primeru požara potok najprej poglobiti; čas je dragocen in medtem ogenj lahko že opravi svoje. Ljudje naj bi na to mislili že prej In očiščevali me- sta, ki so primerna za gasilsko črpalko. GASILSKA DRUŠTVA se nenehno trudijo, da bi v prostem času izurila svoje člane za borbo proti požarom. V ta namen pripravljajo tudi strokovna predavanja. Nesebično delo gasilcev poznamo, saj ta ali oni član precejkrat stavlja v nevarnost svoje zdravje in življenje samo zato, da bi nevarnost ognja čimprej odstranili. Vendar pa ni dovolj, če pri gašenju požarov sodelujejo le gasilci. Akcije protipožarne varnosti bodo bolj uspešne, .če bodo pri gašenju vedno pomagali tudi negasilci! Na koncu pripominjamo, da je spodbudno, ker je o tem tako vestno razpravljal ObLO v Novem mestu, vendar pa ugotovitve in priporočila ne veljajo samo za novomeško občino, marveč za vse.; STANE ARKO BREŽIŠKE VESTI Skoraj že vsak šesti... Lani so v brežiški občini zapisali 475 nesreč pri delu, ki so terjale zdravniško pomoč, z njimi pa je šlo * izgubo tudi nad 5 milijonov din izgubljenih zaslužkov! — Bolezenskih dopustov je bilo v občini 49-432, kar spet predstavlja izgubo več kot 29 milijonov din — Skupno znašajo vse lanske izgube nad 100 milijonov dinarjev narodnega dohodka Številke, podatki in analize so, ' kakor pravimo, "nujno zlo«, vsekakor pa nujno potrebni pokazatelji dobrega in uspešnega potovanja. V mislih imamo analizo izostankov od dela. W so družbeni problem v občini Brežice. Nehote se vprašamo, ali so se / te Probleme poglobili pristojni orSani, kje so sprejemljive meJe in kako gledajo na to "aši kolektivi. » "a področju občine Bre-je zaposlenih nad 3090 delavcev in usluib—lcev v gospodarstvu socialističnega sektorja, v zavodih in uradih. Samo v preteklem letu je bilo registriranih 475 nesreč pri delu, in to takih, pri katerih je bila potrebna zdravniška pomoč. Ostane pa še precej lažjih poškodb, ki so povzročile krajše izostanke od dela in ki negativno vplivajo na delovni uspeh. Zaradi gornjih nezgod so izgubili 'mi 8.536 delovnih dni oziroma 68.288 delovnih ur, kar po- V Dečnih selih so najboljši Podružnica krajevnega odbora SZDL v Dečnem selu je najboljša v krajevnem odboru SZDL Artiče. Odbor Za-družnice ima redne sestanke, na katerih obravnavajo tekoča politična in gospodarska vprašanja. Odkar imajo nov odbor, so dosegli zavidljive uspehe: zgradili so nov vaški transformator. oopravlK -<•&- Iz Kapel KUD v Kapelah je v ne-ddJo, 18. februarja, priredil v gasilskem in prosvetnem domu v Kapelah uspel koncert mešanega in moškega Pevskega zbora, dueta in tria ter mladih kapelskih harmonikarjev in kitaristov, ki so na koncertu prvič nastopili. Vse glasbene točke Je Pripravil Ivan Pintarič. Nabito polna dvorana je bila največje priznanje KUD aa njegovo delo. Dramska skupina je kot vmesno točko uprizorila enodejanko iz študentskega življenja -Fejst fant«. Mladi harmonikarji in kitaristi, povečini gojenci brežišike glasbene šole. želijo ustanoviti svoj orkester m si bodo v ta namen v kratkem nabavili saksofon, trobento in bas. Upamo, da Jih bomo kmalu spet slišali. D. V. Spevoigra v Krški vasi Prosvetno društvo »Ivan Kobal« iz Krške vasi se Pndno pripravlja na premico spevoigre »Vaška komedija ali Jakec se ženi«. Upamo, da jih bomo kmalu vitJeli na odru! _ Kai se vsak tec'en zgodi Pri nas, vam pove DOLENJSKI UST! ške ceste in napeljali električno razsvetljavo. Ker je tretjerazredna cesta, ki pelje skozi Dečno selo, v zelo slabem stanju, so vaščani mnenja, da bi skupno z rudnikom Globoko cesto asfaltirali, sami pa bi prispevali s prostovoljnim delom in z dobičkom od raznih prireditev. V počastitev 8. marca bodo priredile žene proslavo v gasilskem domu, po proslavi pa bo prosta zabava. Tudi dobiček te zabave so žene namenile popravilu ceste. Tako kot v Dečnih selih bi bilo lahko še marsikje, saj ta primer dokazuje, da je uspeh vasi odvisen od dobrih odborov SZDL in od enotnosti vaščanov. Zal ponekod člani odborov SZDL ne čutijo odgovornosti do dela in se s tem odtujujejo svojim članom. M. Z. meni 5,121.000 din izgube. To se pravi, da se je pri delu poškodoval skoraj vsak šesti zaposleni. Izredno veliko teh nesreč se primeri na poti na delo in z dela. Temu so vsekakor kriva slaba pota, neprimerna prometna sredstva — predvsem kolesa, prometna nedisciplina, alkohol in slično. Zraven gornjega smo lani izgubili zaradi bolezenskih dopustov 49.432 dni ali 375.456 ur v vrednosti 29,660.000 din. Tudi pri tem se moramo zamisliti. Smo zato, da je sleherni resnični bolnik deležen vsestranske pomoči in zdravstvenih uslug, odločno pa se moramo upreti izkoriščanju družbenih sredstev. Izostanke na delovnih mestih spremlja niz stroškov, ki bremenijo organizacije in družbo. Z gornjimi podatki smo zajeli le glavni strošek podjetja in zavoda za socialno zavarovanje. Obvezno pa moramo vključiit še stroške prekinitve dela ostalih zaposlenih, ki pomagajo ponesrečencu, slabši učinek dela zaradi vpliva nezgode, izpad stalnega delavca in njegovega delovnega učinka, uvajanje drugega delavca in relativno slabši uspeh v času pri-učevanja in slično. Vse to zmanjšuje storilnost dela in celotni uspeh proizvodnje in uslug in povzroča izgubo narodnega dohodka. Tako je bilo lan; samo v brežiški občini izgubljenih nad 100 milijonov narodnega dohodka! Vzroke in škodo torej poznamo, manj pa se zavedamo posledic, ki vplivajo na gospodarstvo. Predvsem morajo te probleme razčistiti kolektivi v svojih organizacijah. Nadalje morajo o higiensko-tehnični zaščiti in uporabi družbenih sredstev razpravljati zbor proizvajalcev in drugi pristojni občinski organi. Pozitivna je ugotovitev, da število obolenj pada. kar je vsekakor uspeh novega sistema delitve dohodkov. Na drugi strani pa število nesreč rahlo narašča. Delavska univerza v Brežicah bo organizirala posebne HTV seminarje, ki naj bi jih obiskovali vsi odgovorni in vodilni uslužbenci, delovodje, mojstri in drugi. Na teh seminarjih, v katere bi se morala obvezno vključiti vsa podjetja in ustanove, bomo podrobno obravnavali probleme in zaščitne ukrepe za izboljšanje. —ek. CESTA NI IGRIŠČE! Frčanje kep, smeh, v gonji skok na cesto pred tovornjak! Zaškripale so zavore in pred tovornjakom je na tleh obležal mrtev deček. Zdi se, kot da še mrtvemu ni izginil nasmeh z obraza in da se še vedno igra s snegom. Zopet smo izgubili mladega človeka, starši pa so izgubili edinega sina, ki so mu dali vso svojo ljubezen. Z žalostjo v srcu so se sošolci poslovili od mrtvega tovariša, ko pa so se vračali s pogreba, so že pozabili na nesrečo. Polna cesta jih je, brezskrbno se pode in ovirajo promet na cesti. Ali je mogoče, da se tragedija tako kmalu pozabi? Ni junaško zavzeti celo cesto na poti v šolo in iz nje, čeprav tako hodijo tudi gimnazijci, ki bi morali biti mlajšim za vzgled! Večina otrok nosi v žepu izkaznice o opravljenih prometnih izpitih, svojega znanja in discipline pa na cesti prav nič ne kaže. Vsi, ki so na cesti nedisciplinirani, naj se spomnijo zadnje nesreče in še mnogih podobnih. Naj se prometnih predpisov ne samo uče, pač pa naj se po njih tudi ravnajo! Ali ni žalostno, da mora mlad človek izgubiti življenje zaradi neprevidnosti? M. Z. BIZEUSKO nihče ni odklonil pomoči za šolo Pred dnevi je bil na Bi-zeljskem zbor volivcev. V-deležilo se ga je 221 ljudi. Navzoči so bili tudi mladinci, zastopniki ObLO in precej žena. Najprej so Bi- V Krški vasi ne pašivajo Člani krajevnega odbora SZDL v Krški vasi so 9. februarja na seji kritično ocenili svoje delo. Poročali so o problemih v posameznih podružnicah, ugotovili pa so tudi. da članarina za preteklo leto ni bila v redu poslana na občinski odbor SZDL. • Iz poročila članov SZDL Skopice je bilo razvidno, da je organizacija prevzela akcijo za zgraditev novega transformatorja, kajti električna napetost je zaradi prevelike obremenitve v tem okolišu zelo majhna. V akciji složno sodelujejo vse organizacije in društva v vasi. Transformator bo veljal približno 500.000 din, sami vaščami pa so zbrali doslej že skoraj 400.000 din. Upajo, da jim bo želje pomagal uresničiti tudi ObLO Brežice. # O problemi/i v Krški vasi so poročali člani podružnice iz te vasi. Njihova orgamzacija je bila v preteklem letu zelo aktivna. V akciji za zgraditev spomenika padlim borcem so precej prispevali člani ZB. Vsa dela pri spomeniku še niso končana, saj je treba urediti tudi njegovo okolico. Upravni odbor podružnice si prizadeva, da bi opremil klubsko sobo s televizorjem in ima v ta namen prihranjenih že 150.000 dinarjev. • Regulacija potoka Glo-bočica, ureditev vaške ceste in obnova električnega omrežja so problemi, s ka- terimi se ukvarja podružnica SZDL v Velikih Ma-lencah. Tudi v Mrzlavi vasi imajo probleme, ki jih bodo skušali rešiti. V zaselku Kozolec pri Mrzlavi vasi jih najbolj skrbi napeljava vodovoda. Prebivalci so sami pripravljeni prispevati 500.000 din, venda- pa vsega ne bodo mogli sami narediti. Tudi za javno razsvetljavo, ki si jo v Mrzlavi vasi tako želijo, ima zbranih že nekaj sredstev. Zavzeli se bodo tudi za ureditev ceste Mrzlava vas-2ej-no. Na seji so člani KO Krška vas sklenili, da bodo o vseh nerešenih vprašanjih razpravljali na zboru volivcev. F. S. Telesna vzgoja, šport in... zeljčani poslušali dve poročili, s katerima sta predstavnika ObLO seznanila občane 's formiranjem sredstev v občini lani. Ljudje so zvedeli, da se je pri ObLO nabralo okrog 900 milijonov dinarjev, da pa je dejansko ostalo »čistega« ie 53 odstotkov od te vsote. 150 milijonov dinarjev je bilo porabljenih za šolstvo, od tega samo za šolstvo na področju bizeljskega krajevnega odbora okrog 14.6 milijona dinarjev. Za osebne izdatke je bilo od teh sredstev porabljenih 11,4 milijon dinarjev, medtem ko so za materialne stroške porabili 3 milijone. Kljub precejšnjim izdatkom za bizeljsko šolo pa se stanje v šolstvu ni bistveno spremenilo. Učiteljski kolektiv in ravnateljstvo šole na Bizeljskem sta bila primorana pojasniti zadevo občanom. Gre predvsem za dograditev šolskega vodovoda, ureditev večje šolske kuhinje, za kabinet, telovadnico in podobno. Neurejena so tudi stranišča. Nihče od volivcev ni bil proti samoprispevku, ki naj bi ga pobirali z namenom, da se šola čimprej uredi. Prispevek se bo pobiral na celotnem področju bizeljskega krajevnega odbora. Sredstva bodo prispevali kmetje, obrtniki, uslužbenci in upokojenci, akcija pa bo trajala vse leto. Vsekakor je pohvale \-redna odločnost ljudi, ki se zavzemajo za to, da bi njihovi otroci čimveč znali, pa tudi dejstvo, da pomoči ni nihče odklonil. Zatem je bilo govora o cesti iz Vitne vasi proti Dramlji. Ivan Urek iz Vitne vasi je volivcem povedal, s kakšno prizadevnostjo so ljudje iz teh dveh vasi zgradili 3 km ceste, na kateri so opravili nad 20 tisoč prostovoljnih ur. Daleč naokoli je to edini primer tako enotne in res delavne akcije. Prebivalci teh krajev želijo, da bi novo cesto vzdrževala občina. Zgraditi pa bo treba še cesto proti Podgorju. Načelnik oddelka za gospodarstvo pri ObLO je potem pojasnil, da bo za ceste, ki povezujejo področja dveh ali več krajevnih uradov, še naprej skrbel ObI.O, medtem ko bodo morali druge vzdrževati prebivalci sami. Rok KržVira *ežu in vela Pobočja na Ca-likor ri,vse leđene ploskve, ko-Ob ti> ^c Posredovala narava, ko i« Ki.ncnote pomislimo, ka-žicah t Prejšnje čase v Bre-đejstv.„ ugotovimo žalostno obdut™ đa smo v marsičem vzrok?0 L.naza<1«vali. - Kje so voh tti'i imamo vendar done rraSaS"*' m 10 zel° sposob- se lepih dožive-smuta,.Se ^e staro in mlado lpPih iT,' "nimivih tekmovanj, in holf»i PfUlunlJenrh drsalnih ški fan,fkin Prireditev. Breži-njeni 1*? s,° »'h uspešni in ce-PionJrH kejistI v republiški ligi, Prosu m'Iadinci pa so ves Ploskvi uf .P°rabili na ledeni **} seki ^ko naprej. Le za- Tun- tako? Ije. ji^Pfetnih športih škrlp-noson,«,J J* popolnoma zamrl a,'eUka „ Vemo, da se lahka ne oojJL* J>° "zvila, dokler ?e Wđr,,đ,°.blU »ekmovalne ste-. ""okomi. , "aprav. Edino ma- , "Para« *? sedaJ SPort št. 1 cklPa tnrti se bo brežiška ?u,e'J»vlSSl v oodoče uspešno šklh isbri* v aruzbl republikancev, tvd Partizan posveča vso pozornost telovadbi in le nekaterim sekcijam, kar je še vedno premalo za napredek in razširitev telesne vzgoje ter za boljše uspehe. Tudi tu se je stvar zataknila, ker imamo v Brežicah samo eno telovadnico za šolsko in društveno telovadbo. Telovadnica v I. osnovni šoU komaj zadostuje za njihove potrebe. Ko smo zaceli graditi brežiški stadion, mi je rekel pok. Stanko Bloudek: »Dobro ste začeli, pazite le, da bo stadion tudi dokončan. Manj govorite in filozofirajte, več delajte!« Prav je innel mož, ki so ga izkušnje naredile za velikega in zaslužnega športnega delavca. Zares pridno smo gradili, dokler smo dejansko delali na objektu, ko pa smo začeli brez posebnih potreb modrovati, je delo obtičalo, da še danes, po več kot 10 letih, stadion ni dograjen. Drži, da so finančna sredstva važna stvar, toda marsikaj bi lahko naredili z lastnimi močmi. Pri tem seveda ne mislim na svečane in hvali-save obljube na raznih zborih in sestankih, kaj vse bomo narediti s prostovoljnimi akcijami, saj smo doživeli bridko razočaranje pri gradnji prosvetnega domia. Zares škoda, da se ni že prej uveljavil predpis o gospodarjenju s športnimi objekti: Iz razgovora z bivšimi predstavniki hokejskega kluba KRKA posnemamo, da je ta šport zamrl, ker ni bilo finančnih sredstev in pravega razumevanja. V začetku so imeli vsestransko pomoč, celo vodo brezplačno, pozneje pa so jim vodo za polivanje ledene ploskve zaračunavaU po običajni tarifi, kar je onemogočilo delo. O lokaciji novega drsališča se je že veliko razpravljalo in bi bilo prav, da bi se dokončno odločili za prostor pri gostilni GUIC (Uršlč). Prostor je zelo primeren zaradi lege, okolica je porasla z iglavca in naravni breg bo kot nalašč za tribune. Bližina Krke bi omogočila dovolj cenene vode za polivanje drsalne ploskve. Ravno sedaj, ko se pripravljajo načrti za rekonstrukcijo hdše v sodoben gostinski obrat, se naj upošteva ta zamisel, ki bi poleg letnega kopališča bila stalna osnova za donosnost tega obrata. Skratka: čateški predel naj bi postal zimski športni center! Tudi ostale športne panoge bi lahko oživili, če bi zbrali kolektive z dobrim vodstvom. Ne smemo sicer podcenjevati finančnih sredstev, vendar jc glavno veselje do dela. Pri u-resničevanju načrtov se moramo dokončno otresti škodljivega razdiralnega dela nekaterih, ki morda vsled zavisti ovirajo ali celo preprečujejo uspešno delo. Predvsem pogrešamo v teh dejavnostih vodilnih političnih in gospodarskih delavcev, ki bi znali delo pravilno usmerjati. Med tako osnovno delo spada povezava z višjimi organi. Pri ocenjevanju mladine se moramo zavedati, da je mladina takšna, kakršno smo sami vzgojili. Tudi se moramo vprašati, kaj nudimo mladini za vključevanje v športne in druge družbene dejavnosti. Pozabiti moramo čase, ko smo se športniki sami vzdrževali. Danes so namreč drugačni družbeni odnosi, predvsem pa je drugačna miselnost ljudi. Nesporno je, da morata mladinska organizacija in občinska zveza za telesno vzgojo s sodelovanjem organov oblasti in političnih organizacij storiti vse, da se omogoči vsestransko delo naših mladih ljudi na športnem področju. Tako vključevanje in omasovljenje udeležbe v posameznih panogah bo rodilo pozitivne uspehe. -ek V nedeljo so v Kostanjevici gostovali člani prosvetnega društva iz Brezine pri Brežicah. Režiral je prof. Bogo Javornik. — Prisrčnost in neposrednost sta glavni odliki te prizadevne amaterske družine, ki je z uspehom uprizorila komedijo Marjana Marinca »Poročil se bom S svojo ženo« DOLENJSKI LIST 5 NOVICE ČRNOMALJSKE KOMUNE »Preveč poredko se sestajamo!« Pretekli teden je bil v Črnomlju zelo dobro obkikan zbor volivcev. Ob otvoritvi je predsednik ObLO Janez Žunič, ugotovil, da bo zborom volivcev potrebno posvečati več pozornosti in pogosteje razpravljati o vseh dogajanjih v obči- Skupna skrb za solo na Vinici Preteklo jesen so bili imenovani novi šoldku odbori. Čeprav ima šolski odbor vi-niške osemletke povečini nove člane, so ti takoj prijeli za delo, ki ga na šoli ne manjka. Razen drugih vprašanj je šolski odbor na eni izmed svojih sej obravnaval tudi vprašanje mlečne kuhinje. Otroci, ki obiskujejo našo šolo iz oddaljenih krajev (Sinji vrh, Preloka, Stara lipa), so potrebni toplega obroka. Ker ima šola še več kot polovico nedograjenih prostorov, je šolski pdbor sklenil, da enega izmed njih uredi v mlečno kuhinjo. 2 denarno podporo se je odzval ObLO Duga Resa, ker obiskuje našo šolo tudi 33 učencev iz sosednje republike. Ker pa ta pomoč ne bi zadostovala, je šolski odbor sklenil, da bo pritegnil tudi prebivalce šolskega okoliša Vinice. Akcija je zajela skoraj vse prebivalce. Prispevali so ves potrebni material za zidarska dela: pesek, mivko, apno, prevoz itd. Najaktivnejši pri tej akciji pa je bil šolski odbor. Tako je na primer predsednik namesto desk kupil hlode, jih brezplačno razža-gal in pri tem prihranil kar 33.000 din iz omenjene pomoči! Gostilna »Školnik« je prispevala 10.000 din, učiteljski zbor pa je organiziral dele in še sam prispeval 10.000 dinarjev. Večina staršev in ostalih Gasilci, šport in šah ob Kolpi 11. februarja je imela občni zbor gasilska čela v Prelesju ob Kolpi. Največ govora je bilo o gasilskem domu. ki bi ga bilo treba preurediti ln nadzidati, da bi na ta način dobili prostore rudi za nočitve turistov. V ta namen bi bilo treba nabaviti tudi pohištvo. - r»a bi bila četa močnejša, so gasilci sprejeli medse 19 pionirjev. Ti bodo dobili potrebno opremo in uniforme. Z nalogami, ki jih bodo morali opraviti, pa so se seznanili že pri sprejemu v četo. SPORT V POLJANSKI DOLINI V Poljanski dolini ni nobenega društva razen dveh šahovskih društev — v Starem trgu in Radencih. Ljudje pa se zanimajo tudi za druge veje Sporta in bi že radi imeli kakšen klub. Najboljši šahisti so tlonirji, zlasti Vinico Kobe, ušter, Sterbenc, Jurij Kobe in 2dravko Kobe. Ti tudi stalno tekmujejo na turnirjih. saj! v RADENCIH OB KOLPI 11. februarja je bil v Radencih ob Kolpi odigran šahovski turnir za mesec februar. Igralo je sedem šahistov. Nekateri niso bili disciplinirani in niso odigrali vseh kol. Vrstni red: 1. Vtnko Kobe 5,5 to6ke. 2. Jurij Kobe 4, 3. Jurij Suster 3.5. *. Zdrav ko Kobe 3. 5. Vinko Sterbenc 3. 6.-7. Peter Rade in Peter Sterbenc 1 točko. -ob- V kratkem se bo šesta! zbor proizvajalcev V drugi polovici tega meseca bo skJican občinski zbor proizvajalcev. Analiziral bo splošno gibanje o-sebnih dohodkov glede na uveljavljene nove pravilnike in ocenil dosedanje priprave za letošnjo turistično sezono. Prvi kadri iz administrativne šole Iz administrativne šole, ki jo vodi delavska univerza v Črnomlju, bodo v kratkem izšli prvi diplomanti. Zdaj potekajo diplomski izpiti. prebivalcev se zaveda, oa je šola tudi njihova skrb. Se vedno pa se- najdejo ljudje, ki trdno vztrajajo na tem, da je šola »občinska«, in so pri takih akcijah največkrat samo opazovalci aH pa kritiki. Tako imamo še vedno nerešeno vprašanje najemnine za Mizarsko delavnico, ki že več let uporablja šolske prostore, a šoli še ni odmerila najemnine. Edo Galc Ena izmed lanskih pridobitev v naši komuni: nova pošta v Črnomlju ni, pri čemer naj bi prišla močneje do izraza temeljna načela samoupravljanja in mehanizma v komuni. Predsednik ObLO je poročal o uspehih na področju gospodarskega razvoja črnomaljske občine nasploh, posebno pa Črnomlja samega. Po oceni bo znašala celokupna vrednost družbenega bruito proizvoda za leto 1961 nekaj nad 6,1 milijarde din, kar je za 1,5 odstotka manj od predvidenega družbenega plana ter za 38 odst. več od dohodka v letu 1960. V gospodarske investicije je bilo lani vloženih 446 milijonov din, in to za izgradnjo, rekonstrukcijo in opremo proizvodnih obratov ter za njihovo kanalizacijo in elektrifikacijo. Največ sredstev so povabili premogovnik Kanižarica 98 milijonov din), železoll-vanna in strojna tovarna BELT (49 milijonov), tovarna prehrambene industrije BELSAD (64 milijonov) in Kmetijska zadruga (153 milijonov). Za negospodarske investicije je bilo porabljeno skupaj 47 milijonov din, od tega 31 milijonov v Črnomlju. Obnovljeni oziroma rekonstruirani prostori za ObLO v gradu, za sodišče, zemljiško knjigo in katastrski urad v Komendi er stavba za Ljudsko mili-30, spomenik na Gričku ter urejena cestna razsvetljava v mestu. Vrednost krajevnega samoprispevka je znašala 3 milijone din; od tega je bilo porabljeno 1,1 milijona za ureditev cestne razsvetljave. Lani je bil dograjen 20-stanovainjski blok; sedaj pa gradijo nov 24-stanovanjski blok, pripravljajo pa se na zidavo še 29-stanovanjskega. Torej so bile lani na področju mesta Črnomelj precejšnje investicije, kar nenehno izboljšuje življenjske pogoje prebivalstva. Prav tako pa so dosedanji dosežki trdna osnova za nadaljni gospodarski razvoj okraja in komune. Osnutek družbenega plana za leto 1962 predvideva nadaljnjo porast družbenega bruito dohodka za 18 odstotkov, od tega v industriji za 28 odst., kmetijstvu za 10 in obrti za 25 odst. Dodatno bodo zaposlili 280 oseb. V gospodarske Investicije bodo letos investirali še nad 650 milijonov din. Na podlagi različnih predlogov, ki pa niso bili dovolj tehtno pripravljeni, se je razvila dolga razprava. Precej je bilo govora o zelo težkem položaju šolstva. Doslej smo premalo pozornosti posvečali vzgoji človeka. To pa ni bilo prav. Reorganizirano šolstvo pri dosedanjih pogojih namreč ne bi bilo sposobno vzgajati človeka — proizvajalca, ki naj bi bil po zaključenem šolanju sposoben vključili se v sodobni gospodarski ustroj. Zato se bo nujno motal povečati sMad za šostvo. To naj bi deloma dosegli tudi s tem, da bi dopolnilni proračunski prispevek od osebnih dohodkov povečali od 5 odst. na 15 odst. Tako zbrana sredstva bodo namenjena skladu za šolstvo. Tudi letos bo ostal v veljavi krajevni samoprispevek v višini 1 odst. neto osebnih dohodkov.. Ta sredstva bodo namenjena prvenstveno za ureditev delavske restavracije in zaj-trkovalnice v Črnomlju, poleg tega za nadaljnjo ureditev električne cestne razsvetljave. Tudi promete i davek ln trošarina na alkoholne pijače naj bi se povečala, in sicer od dosedanjih 10 odst. na 15 odst. Razlika naj bi se uporabljala za fizkul-turno dejavnost, za urejevanje igrišč in nabavo opreme. Zbor volivcev je sprejel vrsto zaključkov, o katerih so volivci temeljito razpravljali. Sedaj pa bo moral občinski ljudski odbor poskrbeti, da se bodo vsi predlogi in sklepi tudi reševali ter o tem poročati na prihodnjem zboru volivcev. — bp — Iz viniškega konca ■ Poravnalni svet pri krajevnem uradu na Vinici je pretresal v letu 1961 kar 103 sporne primere. Svet šteje vsega 4 člane, toda le dva se obravnav udeležujeta, ostale dvojice pa doslej še ni bilo blizu. Z dokajšnjo mero posluha, preudarnostjo in s pametnimi nasveti je uspelo članom poravnalnega sveta v 70 primerih med spornimi strankami doseči poravnavo, v 33 primerih pa so se stranke zatekle naprej na sodišče. ■ Odbor krajevne organizacije SZDL Vinica je na zadnji seji pretresal vrsto krajevnih gospodarskih problemov. Sklenil je, da mora krajevni odbor do 1. maja dokončno urediti novo mrtvašnico na pokopališču ter poiskati sredstva za popravilo pokopališkega zidu. Viniški camping, ki bo letos sprejel prve goite, obeta, da se bo lahko Vinica razvila v privlačno turistično točko, zato je bil precejšen del razprave posvečen problemom zunanje ureditve Vinice: cesto skoznjo bo treba asfaltirati; s pomočjo podjetja za ceste in sodelovanjem prebivalcev bi se to dalo urediti. H Na zboru volivcev 18. februarja so na Vinici razpravljali o družbenem planu in proračunu za preteklo leto ter o predlogu obeh za leto 1962. Lani so prebivalci krajevnih odborov Vini- ca, Učakovci, Hrast in Stara lipa s krajevnim samoprispevkom zbrali za gradnjo mrtvašnice na Vinici 129.200 din sredstev, opravili 62 prostovoljnih delovnih dni, darovali in pripeljali 14 m3 peska, 1 mi apna, 23 kosov lesa, 5 voz kamna in opravili 6 prevozov gradbenega materiala. Mrtvašnica bo dograjena do 1. maja 1962. Občinska knjižnica bo kmalu odprta Dela pri urejevanju prostorov za novo občinsko knjižnico v Črnomlju potekajo uspešno. Kot svetovalec pri teh delih sodeluje znani strokovnjak za knjižničarstvo prof. Pregelj iz Ljubljane. »GREM NA OBČINO!...« »Kaj želite?« — »Prošnjo za gradbeno dovoljenje bi oddal... Potrdilo bi rad ... Davke bi plačal... Nekaj bi vprašal,« in kdo ve še kaj. »Od kod pa ste?« »Iz Starega trga, iz Marindola, s Sinjega vrha ...« Koliko nepotrebnih potovanj iz tako oddaljenih krajev imajo mnoge stranke! Marsikatero pot bi si ljudje prihranili, čc bi napisali prošnjo doma in jo poslali po pošti aH nakazali denar po poštni nakaznici. Upravni organi, ki rešujejo podobne zadeve, morajo imeti pismeno vlogo, to je zahtevek, predlog, prijavo, pritožbo. To pa lahko napišemo doma. Seveda mora biti vloga napisana tako, da je razumljiva, da tisti, ki vlogo sprejme, ve, za kaj gre. Iz vsake vloge mora biti razvidno, kaj hočemo, podpisana pa mora biti od stranke ali njenega zakonitega zastopnika. V vlogi naj bo le to, kar je potrebno, da se vloga pravilno reši. Seveda mora biti vloga tudi primerno kolkovana. Stranke naj bi prihajale na občino le ob uradnih dnevih. Na naši občini so uradni dnevi za stranke ob torkih, četrtkih in sobotah od 8. do 12. ure, ob četrkih pa celo od 8. do 16. ure. S tem je omogočeno občanom, ki so zaposleni, da lahko opravijo vse zadeve na občini, ne da bi izostajali od dela, podjetjem pa, da ne bo toliko izostankov na račun službenih opravkov delavcev. — S prenašanjem pristojnosti na občinske organe imajo uslužbenci občine vse večje in odgovornejše naloge, zato bodo v bodoče prisiljeni odklanjati stranke na neuradne dneve, če bodo hoteli opraviti svoje naloge v službenem času. Več krme s travnikov! Občinski ljudski odbor Črnomelj je sprejel odlok o minimalnih agrotehničnih ukrepih za pridelovanje krme na travnatih površinah. Po tem odloku mora vsak kmetovalec, lastnik travnika ali košenice na območju, ki ga zajema ta odlok, uporabiti najmanj 400 kilogramov umetnih gnojil . na hektar košenice, to je travnate površine z enkratno košnjo. Gnojenje mora biti opravljeno najpozneje do konca marca. Na travnikih z dvakratno košnjo pa mara uporabiti 600 kilogramov umetnih gnojil na hektar. Ta ukrop je bil nujen, čc hočemo izkoriščali travnate površine tako, kot to predvideva zakon o izkoriščanju kmetijskega zemljišča. Gnojilni poskusi rta najslabših košenicah, zlasti pa poskus pri kmetovalcu Francu BENCU v Pod klan - cu, so dokazali, da se gnojenje izplača tudi na najslabših košenicah v Bell krajini. Ekonomski račun je pokazal, da je stal vsak kilogram povečanega prirastka sena pet dinarjev. Seno se tudi izboljša, je bolj rctlilno. Dobrega sena pa še kako primanjkuje pri nas! Prav to tudi odloča, koliko govedi bomo redili. Čc sami sena ne bomo potrebovali, ga lahko prodamo zadrugi, z njim plačamo gnojila in nam še vedno precej ostane. Cena senu je dokaj primerna. Torej nI denar vzrok, da ne bi gnojili travnikov, saj nam da zadruga gnojila na kredit, če sklenemo z njo pogodbo, da bomo dali za protivrednost seno, prašiča, tele aH podobno. V občinskem odloku je sicer določeno, da se lahko odvzame košenlca aH travnik za dobo od 1—5 let ti- stim kmetovalcem, ki nc bodo gnojili teh površin tako, kot je določeno, vendar bo vsak dober kmetovalec gnojil tako, kot je predvideno z omenjenim odlokom. Z več tisoč poskusi v Nemčiji je dokazano, da umetna gnojila na travnatih površinah veliko bolj učinkujejo kot na njivah. Tako se je povečal pridelek z uporabo istih količin umetnih gnojil pri žitih za 31 odstotkov, krompirju za 52 odstotkov in travnikih za 68 odstotkov. Seveda moramo gnojiti travnike z različnimi količinami posameznih vrst gnojil. Pri nas priporočamo tako razmerje: za pridelek 50 stolov sena na hektar, kjer je bil dosedaj pridelek sena 25 stolov, naj bi gnojili s 400 kilogrami su-perfosfala aH Thomasove žlindre v jeseni ali zgodaj spomladi, 200 kilogrami kalijeve soli — spomladi ali pa s 100 kilogrami nitrofo-skala 4:20:20 — v jeseni aH zgodaj spomladi ter 150 kilogrami nitromoncala — spomladi. V takšnih odnosih naj bi bila gnojila tudi pri manjših dozah. Torej nt odlašajmo z gnojenjem travnikov ln koše-nlc! Pogovorimo se s kmetijsko zadrugo o nakupu gnojil, pognojimo travnike ln košenice in prepričali se bomo o uspehu! Nc samo to, travnate površine moramo spomladi dobro očistiti, razgrcbstl krtine, s travniškimi branami iztrgati mah ln ga odstraniti. — Uspeh ne bo izostal. Moramo ga doseči, če hočemo s časom pametno naprej! Jože Skof Debelušasti bikci na kmetijskem obratu na Lokvah pri Črnomlju se prav dobro počutijo. Imajo dovolj dobre krme in obrat pitane mlade živine prav lepo uspeva 6 DOLENJSKI LIST ZAPISKI Z ZBOROV VOLIVCEV V nedeljo so bili končani zadnji zbori občanov v naši občini. Na teh zborih, ki so bili v petnajstih krajih, so obravnavali predlog družbenega plana za letošnje leto in ostalo problematiko. Lani je znašal družbeni bruto proizvod 3366 milijonov dinarjev, a narodni dohodek 1.395,862.000 dinarjev; za letošnje leto je Predvideno povečanje bruto proizvoda za 23 odstotkov. Za povečani obseg proizvodnje bodo potrebna tudi večja investicijska vlaganja. V okviru letošnjih možnosti se bodo reševali problemi gospodarskih in negospodarskih dejavnosti. Predvidena je razširitev tovarne Beti. Družbeni bruto proizvod te gospodarske organizacije se bo po planu dvignil od 560 milijonov dinarjev v lanskem letu na 1 milijardo in 30 milijonov v letošnjem letu. Za to bo potrebno vložiti znatna sredstva. Tudi obstoječo obrt bo potrebno še nadalje razvijati. Tako je predvidena nadaljnja graditev pekarne, razširitev Pečarije v Gradcu, razširitev in nabava opreme v Lesno predelovalnem podjetju na Suhor-ju in v Gradcu. — V kmetijstvu naj bi se začela letošnjo jesen obnova vinogradništva v okolici Dra-šič. Obnova 83 ha vinogradov bi bila končana šele NA SUHORJU NE SPIMO / Na pobudo članov odbora sindikalne podružnice in uprave kolektiva LPP so v kolektivu sprejeli sklep, da vsak člai opravi en dan prostovoljnega dela, sredstva pa bodo podarili ponesrečencem v Makarski. Ta sklep so uresničili. Prejšnjo nedeljo je vsak član, razen nekaj majhnih izjem, opravil šest ur prostovoljnega dela. Na ta način so zbrali 36.000 dinarjev. Naj omenimo še to, da je bila akcija dvakrat koristna: za Prizadete v Makarski in za Podjetje, ker so opravili nekaj takih del, ki jih v rednem času niso mogli Opraviti. Naj omenimo še to, da se le kolektiv v zadnjem času zelo resno oprijel svojih nalog, v obratu LPP na Suhorju je zaposlenih preko 90 ljudi. Dobili so že ne-*aJ novih strojev, nekaj J'h nameravajo še nabaviti. Ravnokar urejajo nove Prostore. V nedeljo, 11. februarja, je bil dopoldne na Suhorju. popoldne pa na Jugorju zbor volivcev. Na obeh je bil obravnavan osnutek družbenega plana za leto 1962. Poleg tega so obravnavali še druge manjše probleme. Udeležba je bila zelo dobra, saj so bili prostori polni. Tudi razprava je bila zelo živahna. Lahko rečemo, da so bili zbori dobro pripravljeni. Takšni zbori ali podobna zborovanja bi bili še potrebni, saj na njih občani marsikaj zvedo, kar jih zanima. Za ta predel občine je predvsem važno vprašanje reorganizacije kmetijske proizvodnje, ker je sedanji način kmetijske proizvodnje nedonosen. Zato bo v bodoče nujno potrebno kmetijstvo preusmeriti v tiste panoge, ki so za to področje primerne. Na obeh zborih so precej razpravljali o prosvetnem domu na Suhorju, ki ga že C V metliški občini je bilo, prej' le osem krajevnih odborov, zdaj jih je 13. grade. Te dni gozdarji od-kazujejo les, ki ga bodo prebivalci podarili za prosvetni dom. 10. februarja je bil občni zbor gasilskega društva v Dragomlji vasi. Udeležil se ga je tudi zastopnik občinske gasilske zveze tovariš Pezdirc. Na občnem zboru so razpravljali o raznih problemih društva. Izvolili so novo vodstvo društva. Ker je stari odbor svojo nalogo uspešno opravljal, je bilo celotno vodstvo ponovno izvoljeno. Med drugim so razpravljali tudi o proslavljanju štiridesetlet-nice društva. Sklenili so, naj bi bila ta proslava v jeseni. Sk v štirih letih. Za celotno obnovo bo potrebno 160 milijonov dinarjev. Tudi gostinstvu in turizmu je v letošnjem družbenem planu posvečeno precej pozornosti. Nadaljevala naj bi se začeta dela za metliški hotel in dogradila turistična točka na Veselici. Tudi vprašanje vodovoda, ki je za prebivalstvo In industrijo zelo pomemben, bo treba v letošnjem letu začeti reševati. Samo za prvo fazo gradnje bi bilo potrebno okoli 40 milijonov. Treba pa bo zgraditi tudi nova stanovanja, ker je precej velika stanovanjska stiska. Že lani so na zborih volivcev sprejeli sklepe za krajevne samoprispevke v Metliki, Gradcu in Podzemlju. Tudi letos so prebivalci pripravljeni s svojimi prispevki sodelovati pri urejanju krajevnih problemov. O vsem tem je tekla beseda na 15 zborih volivcev. METLIŠKI TEDNIK Žene in dekleta: za vas! Zavod za zaposlovanje delavcev v Črnomlju, izpostava Metlika, organizira s sodelovanjem Zavoda za zaposlovanje invalidov krojaško-šiviljski tečaj. Namen tečaja je, usposobiti žensko delovno silo, po kateri je veliko povpraševanje. V Zavodu za zaposlovanje invalidov In v tovarni »Beti« bi tečajnice kot priučene ali kvalificirane delavke lahko dobile ustrezajoče mesto. Obenem bi bil to tečaj za gospodinje, ki bi ostale doma in uporabile veščine krojenja in šivanja za svoje potrebe. Lansko leto je podoben tečaj obiskovalo 78 deklet in žena, od katerih se je velika večina zaposlila v podjetjih, le malo jih je ostalo doma. Zavod je za tehnično vodstvo tečaja v dogovoru z zastopstvom »SINGER« iz Ljubljane. Začetni tečaj bi trajal predvidoma dva meseca; tu bi se kandidatke učile kroje; nja in delno šivanja in spoznavanja stroja. Ce bi bile tečajnice zainteresirane, bi se vpisale še v nadaljevalni tečaj, kjer bi izpopolnile svoje znanje. Vsaka kandidatinja bi prispevala približno 2000 din. Z delom bi začeli 1. marca. Prijave sprejema Zavod za zaposlovanje delavcev, izpostava Metlika, kjer boste dobili še nadaljnja navodila. Cestni delavci - samoupravljavci 10. februarja so imeli cestni delavci občine Metlika svoj praznik. V lepo okrašenem klubu družbenih organizacij so ob 7. uri zjutraj odprli volišče, kjer je 26 cestnih delavcev volilo STARŠI, PUZITE Nil OTROKE! NAS OBISK STARŠ IN NOVI ZDRAVSTVENI DOM Dr. Albin Pečavar. Posebej vam ga ni treba pozdravljati,- saj ga poznate. v naši komuni je kot mlad zdravnik zaoral ledino sodobne zdravstvene službe. Prisluhnite, naj vam sam Vove to, kar je pripovedoval nam: — Metlika je moje prvo delovno mesto po stažu in 0dsluiitvi obveznega voja-Skera roka v JLA. Semkaj sem prišel iz kaj enostavnega vzroka: dobil sem stanovanje... Področje je bilo v zdravstvenem smislu, tako kot gledamo dan?s, ne obdelano, *aj je bil pred menoj tukaj samo zdravnik z zasebno prakso. Ambulante, lahko bi rekel, ni bilo ker prostori, kjer je bila, ntso bili vredni tega naziva. V kmečki kuhinji s štedilnikom čakalnica, v eni-se-01 pisarna z rentgenskim aparatom, v drugi ordinata: jaz in £Ve sestri... fieSiljiega avtomobila ni bilo, delokrog je bil večji kot danes, naše prevozno sred-stvo pa je bil vprežni voz ali dvokolo ali pa noge ... 1 Bil sem tu edini zdravnik. Nato smo usposobili star rešilni avto, da smo vsaj za silo lahko reševali življenja. V enem letu je bilo 10 smrtnih primerov, ker je pomoč prišla prepozno. Poškodovance smo z »Vnimo-gomu< edinim motornim vozilom daleč naolwll> vozili v bolnišnico. Vsak dan sem do dveh popoldne delal v Metliki, nato pa se odpeljal s kolesom ne glede na vreme, v semiško ambulanto. Kolektiv je bil majhen, toda prizadeven in požrtvovalen. Čeprav ni bilo sredstev, smo ves teren obvladali, še posebno v patro-nažnem delu; slednje je še danes velik problem. Pred dvema letoma smo dobili nov zdravstveni dom. Sezidali smo ga pod zelo težkimi pogoji, z majhnimi sredstvi v času, ko so bile negospodarske investicije prepovedane. 25 milijonov je veljal, precej sta prispeva1 a republika in okraj. Naš zdravstveni dom ni delo posameznika, ampak uspeh družbenega upravljanja v zdravstvu. Z gradnjo smo se zevzemali zdravstveni ■ delavci, še bolj pa družbeni organi na občini' svet, ljudski odbor in Zavod za socialno zavarovanje. Dve ambulati in še zobna v zdravstvenem domu ter ambulanti na Suhorju in v Gradcu pomenijo za naše prebivalce ueli-ko. To je neprecenljiv korak od prve povojne ambulante, ki je »obratovala« v nem štedilniku ... Po vojni je bilo veliko nesreč z orožjem in razstrelivom, ki je vsepovsod ležalo razmetano. Največ nesreč je bilo med otroki, ki so neutrudno brskali za orožjem in razstrelivom, da so streljali in »pokali«. Danes ne berete več poročil o nesrečah z orožjem, kakor svoje čase, vendar so še vedno primeri, da se otroci poškodujejo s starimi naboji in drugim. Naj omenim dva primera iz zadnjega časa! Štirinajstletni učenec metliške osnovne šole se je 6. februarja poškodoval z vži-galno kapico, ko jo je pripravljal za naboje za vojaško puško. Ali: desetletni učenec 3. razreda osemletke v Metliki se jc poškodoval z razstrelivom. 7. febr urja, malo pred dvanajsto uro, ko je mislil iti v šolo, je nabijal ključ z glavicami vžigalic, da bi potem vtaknil v odprtino ključa žebelj in udaril po njem. Pii tem je ključ razneslo, a otroku jc odstrelilo palec, polovico kazalca in konec sredinca. Otrok bo Po tej nesreči imel za vse življenje poškodovano roko. Ali jc otrok kriv sam? Ali niso krivi za take In podobne nesreče tisti, ki otroka vzgajajo in mu dopuščajo, da se i^ra brez nadzorstva? Starši, pazite na otroke, s čim in na kakšen način se igrajo! Ne dovolite, da bi vaši otroci že v mladosti postali invalidi! delegata za centralni delavski svet cestnega podjetja v Novem mestu in dva delegata v obratni delavski svet v Črnomlju. V zvezi z zakonom o decentralizaciji uprave in prenosu oskrbe cest na manjše samostojne enote, ki se bo začel izvajati 1. marca, smo povprašali tovariša Jožeta Kraševca, kako bo sedaj z upravo. »Podjetje za ceste ima sedež v Novem mestu,« je iz- Mladi dramatiki nastopajo Poleg drugih sekcij deluje pri prosvetnem društvu v Gradcu tudi pionirja dramska sekcija. Se v .preteklem letu so pionirji višjih razredov osnovne šole, ki so člani te sekcije, na-študirali mladinsko igro »Kekec«. Z njo so nastopili na graHaškem odru. Ghdal-ci so bili z njihovim nas'o-pom nadvse zadovoljni. Z uspehom so pred krati.im gostovali v Semiču in Gr/b-Ijha; v obeh krajih jih je toplo pozdravila polna dvorana ljudi in se jim ob koncu za njihov trud zahvalila z dolgim in pr/irj-niV aplauzom. Pionirji te sekcije so zelo pridni, saj so z veseljem žrtvovali veliko večerov za vaje. Uspeh ni izostal. Igra mladili je bila prisrčna; pokazala je resničen talent nekater.h. Posebno prezrii-Ijivo. sla zaigrala Janez Skabar v vlogi Kekca in Alkohol je smrtni sovražnik reda in varnosti na cestah! Marija Knez v vlogi Be-danca. Nastopili bodo še v Črnomlju, Metliki in v nekaterih okoliških vaseh. Z denarjem, ki ga bodo dobili od nastopov, bodo pomagali prosvetnemu društvu pri urejanju dvzrane in nzbavi kulis. P. M. ZA STITUT OBČINE Komisija za sestavo občinskega statuta se jc pred dnevi sestala. Zaradi obsežnega dela so člani menili, da je bolje, če osnujeja še podkomisije, ki bodo proučevale določena področja in pripravljale material za statut. Izvolili sa pet delovnih enot: za družbeno-eko-nomska vprašanja, za družbene službe, za družbeno politične organizacije, za občinsko skupščino in organe ter delovno enoto za krajevne skupnosti, zbore občanov in druge oblike ne- javii tovariš Kraševec, *v Črnomlju bo obrat, a v Metliki samo delovišče.« Na vprašanje, kako misij o dosedanjem nagrajevanju po učinku tudi pri njih, je tovariš Kraševec odgovorih da je tak način boljši, ker kdor bo delal, bo za to tudi primerno nagrajen. Poleg tega je ta način stimulativen, ker prisili vsakega, da svoj posel res temeljito opravlja. Tudi tovarišu Francu Je-niču smo zastavili isto vprašanje, vendar ima ta pomisleke, češ da vsled starosti ne bo mogej doseči norm, saj je 31 let na cesti. Take primere bodo pravilniki o nagrajevanju po vsej verjetnosti upoštevali. Pod oskrbo metliškega delovišča, tako so nam povedali cestni delavci, spadajo: odsek od Kolpe in naprej preko vrha Gorjancev do Badovinca, cesta na Drašiče, Božakovo, Radovi-co in od Jugorja preko Štrekljevca do križišča »Štiri roke«. In še rezultati volitev, ki so bile obiskane stoodstotno: za centralni delavski svet je bil izvoljen tovariš Franc Jenič, za obratni delavski svet pa Jože Rezek in Jože Prhne. Ll posredne demokracije. Tako je že v priprave za statut vključeno večje število ljudi, zato lahko pričakujemo, da bo komisija s svojimi delovnimi enotami dobro pripravila občinski statut, ki bo poleg drugega zagotovil tudi vse pravice proizvajalcu. Leto telesne kulture mladih Pionirski odred in mladinski aktiv osnovne šole v Metliki sta izpolnila prijavo za Jugoslovanske pionirske igre 1M2 in se s tem vključila v najširšo akcijo telesne kulture v svojem kraju. Stopili so v korak z mladimi tovariši po vsej državi, ki se udeležujejo te akcije, posvečeno njim samim. Napra-vilr'so si naslednji okvirni program dela in tekmovanj: Pomoč pri gradnji prostorov za igre in tekmovanja: 1. Pomagali bodo pri razširitvi in ureditvi igrišča pri domu TVD Partizan. - 2. Naredili si bodo malo šolsko igrišče, kjer se bodo zadrževali med odmori in katero bo služilo za pouk telesne vzgoje v nižjih razredih. — J. Pomagali bodo urediti otroško izrišeš pri šoli za najmlajše predšolske otroke. Prvo obdobje dela in tekmovanj: do 1. aprila: 1. Ustanovili bodo šolsko športno društvo z naslednjimi sekcijami: atletsko, strelsko, kolesarsko (s taborniki), na-miznoteniško, šahovsko in za mali nogomet. — 2.Na športnem dnevu bodo imeli tekmovanje v orientacijskem krosu. — 3. Organizirali bodo tekmovanje za šolskega prvaka v šahu, namiznem tenisu in atletiki. — 4. Uredili si bodo šport, kotiček, kjer bodo rezultati tekmovanj in slike naših najboljših športnikov. — 5. Imeli bodo zdravniški pregled. Drugo obdobje: do 1. junija: 1. Organizirali bodo spomladanski kros, katerega se bodo udeležili vsi. - 2. Imeli bodo športno srečanje z učenci osnovne šole v Zakanju na Hr- vatskem. — 3. Udeležili se bodo z dvema ekipama spominskega tekmovanja »Ob žici okupirane Ljubljane«. - 4. Na dan mladosti bodo z društvom TVL' Partizan priredili telovadno akademijo In športno srečanje z osnovnimi šolami v občini. Tretje obdobje: do 1. septembra: 1. Organizirali bodo partizanski mar* v kraje, kjer so bile velike borbe z okupatorjem. — 2. Organizirali bodo plavalni tečaj za neplavalce. — 3. Priredili bodo eno- In večdnevna taborjenja ob Kolpi, kjer bodo vključeni tudi predšolski otroci. Četrto obdobje: do 23. novembra: 1. Organizirali bodo akcije za nabiranje šy>ka, kostanja in lipovega čaja. — 2. Vsi se bodo čast občinskega praznika. — 3. udeležili jesenskega krosa v Udeležili se bodo v čimvečjeim številu tekmovanja za prvake v občini: v atletiki, streljanju, šahu in namiznem tenisu. — 4. 26. septembra bo zaključek tekmovanj, podelitev pohval in nagrad. Naj navedemo še to, da program predvideva udeležbo na raznih tekmovanjih v občini v čimvečjem številu. Posebno skrb bodo posvetili higieni prostorov v šoli in na telovađlđću. Z delom so resno začeli. Ustanovili so' že športno društvo s sekcijami, ki so bile predvidene. Vsi eo dobili tudi značke JPI. Posamezne sekcije že delajo. Izvolili so si tudi odbor društva, ki šteje devet članov. Prav tako so uredili športni kotiček, kamor prispevajo slike sami Zdravstveni pregled poteka redno in temeljito. — Vse kaže, da hočejo pionirji odreda metliške osnovno, šole in mladinski aktiv vložiti vse moči in v tem letu postaviti zdravo osnovo za nadaljnje te-lesnovzgojno delo. t* NIKOLAJ VfiSILJEViČ GOGOLJ: ~WT s ~M K ' Kako sta se sprla R Ivan Ivanovič in Ivan TSikiforovič »Človek bi dejal, da je železna,« je pripomnila ženska. »Hm! Železna? Zakaj pa železna?« je sam zase zagodel Ivan Ivanovič. »Jo gospod že dolgo ima?« »Dolgo, najbrž.« »Krasna stvarca!« je nadaljeval Ivan Ivanovič. »Poprosim ga, naj mi tole puškico prepusti. Kaj pa bo on z njo? Ali pa bova za kako reč menjala. Povej, ženska, so gospod doma?« »Doma.« »Kaj delajo? Morda ležijo?« »Ležijo.« »Aha, prav. Stopim k njim!« • Ivan Ivanovič se je oblekel, vzel debelo gorjačo, da se ubrani psov, saj jih je v Mirgorodu na ulici zmeraj veliko več kakor ljudi, in šel. Čeprav je dvorišče Ivana Ivanoviča mejilo z dvoriščem Ivana Nikiforoviča in bi Ivan Ivanovič lahko preplezal sosedov plot, je vendar stopil na cesto. S ceste je pa moral zaviti v stransko uličico, tako ozko, 'da se dva voza s po enim konjem sploh nista mogla ogniti, če sta se po naključju srečala. Obtičala sta v uličici tako dolgo, dokler niso oba voza ritensko potegnili vsakega v svojo ulico. Na pešca pa se je kakor cvetje obešal repincelj, ki je bujno rastel na obeh straneh ob plotu. Na to uličico je gledal z ene strani skedenj Ivana Ivanoviča, z druge pa kašča, dvoriščna vrata in golobnjak Ivana Nikiforoviča. Ivan Ivanovič je stopil k vratom in poropotal s kljuko. Na dvorišču so zalajali psi, ko pa je pisani trop spoznal znano osebo, je pomahljal z repi in se umaknil. Ivan Ivanovič je prešel dvorišče, šarasto od indijskih golobov — Ivan Nikiforovič jih je zmeraj sam krmil — posuto z olupki melon in buč, ponekod poraslo s travo. Nekje se je valjalo potrto kolo voza, drugje sodov obroč ali pa frkolin o umazani srajčki: prizor, kakršen ugaja slikarjem! Senca razobešenih oblačil je pokrivala malone vse dvorišče in ga kolikor toliko hladila. Starka je pozdravila Ivana Ivanoviča s poklonom, se nekam zazijala in ostala na mestu. Pred hišo se je ščeperil vhod s strešico na dveh hrastovih stebrih — slaba zaščita pred soncem, ki v Ukrajini v poletnem času ne pozna šale in poliva pešca od glave do nog z vročim znojem. Kako nepopisno je Ivan Ivanovič zahrepenel po puški, dovolj zgovorno priča to, da je ob taki uri šel z doma in se- izneveril svoji stari navadi samo večernega sprehoda. Soba, v katero je stopil Ivan Ivanovič, je bila popolnoma zamračena. Skozi izrez v zaprtih naoknicah je sijal sončni žarek, se spreminjal v mavrične barve, se odbijal na nasprotni steni in slikal nanjo pestro pokrajino z obrisi trstikovih streh, drevja in na dvorišču razobešenih oblek — toda vse postavljeno narobe! Soba je bila potopljena v skrivnostni somrak. »Dober dan!« je pozdravil Ivan Ivanovič. »O, pozdravljeni, sosed!« je vrnil glas iz kota. Sele sedaj je Ivan Ivanovič opazil Ivana Nikiforoviča, ki je ležal na preprogi. »Oprostite, da sem pred vami kar takole po paradiško.« Ivan Nikiforovič je ležal nag, niti srajce ni imel. »Nič hudega! Ste počivali danes, Ivan Nikiforovič?« »Sem. Pa vi, Ivan Ivanovič, ste počivali?« »Torej ste pravkar vstali?« »Pravkar vstal?! Za božjo voljo, Ivan Nikiforovič, kako bi mogel spati do te ure? Malo prej sem se vrnil s pristave. 2ito prekrasno raste! Čudovito! Pa trava — visoka je, mehka, sočna!« »Gorpina!« je poklical Ivan Nikiforovič. »Prinesi gostu žganja in pirogov s smetano.« »Lep dan imamo.« »Nikar ga ne hvalite, Ivan Ivanovič. Hudič ga vzemi! Saj je vroče, da se človek kar kuha!« »Ali morate res omeniti peklenščka? Eh, Ivan Nikiforovič, spomnili se boste mojih besed, ali prepozno. Na onem svetu boste trpeli zavoljo svojih bogokletnih besed.« »S čim sem vas užalil, Ivan Ivanovič? Nisem omenil ne vaše matere ne očeta. Res ne vem, s čim sem vas užalil.« »Nehajte no, nehajte, Ivan Nikiforovič!« »Bog mi je priča, da vas nisem užalil, Ivan Ivanovič!« »Čudno — prepelic še zmeraj ne privabiš s piščalko.« »Govorite, kar hočete, mislite, kar vam v glavo pade, jaz vem, da vas z ničimer nisem užalil.« »Ne vem, zakaj jih pisk ne privabi,« je nadaljeval Ivan Ivanovič, kakor da je preslišal besede Ivana Nikiforoviča. »Ali še ni njihov čas? ... Vendar mislim, da je čas ravno pravšen.« »Rekli ste, da žito dobro obeta?« »Čudovito, res čudovito!« Zdaj sta utihnila. »Zakaj pa razobešate svoja oblačiia, Ivan Nikiforovič?« je slednjič vprašal Ivan Ivanovič. »Eh, ta prekleta staruha mi je zanemarila te krasne, skoraj nove obleke, zato jih sedaj zračim. Blago je tanko, izvrstno, treba ga bo le obrniti, pa bo spet kakor novo.« rmosnjice ■ nas skriti zaklad Kadarkoli hodim po Dolenjski, me s svojimi pre-lestnimi čari vedno znova notranje bogati. Ali se zavedamo teh skritih zakladov, ki bi nam lahko večali dohodek in preganjali revščino? Te zaklade si je treba samo vzeti in jih narediti dostopne. Večkrat sem v bližini večjih mest opazil skupino izletnikov, ki so si našli prostor za počitek in zabavo med skromnim oskube- Stori in novi graditelji Pred osmim leti so arhitekti zgradili v Rimu nov most Flamina, da bi z njim razbremenili nad 2000 let star most Milvio. Novi most so sedaj zaprli za promet, ker je že dotrajal. Po 2000 let starem se promet nemoteno razvija! nim grmičevjem. Tem ljudem bi bilo treba samo pokazati pot, pa bi Kjerkoli na Dolenjskem odkrili lepote, o kakršnih še sanjali niso. Najti pa jih ni težko, saj je Dolenjska prepredena že s kar dobrimi cestami. Potrebno je le malo več propagande, za katero zdaj premalo skrbimo. V soboto, 10. t. m. sem tak skrit smučarski zaklad našel na Crmošnjicah. Tam smo se zbrali gozdarji na tradicionalno smučarsko tekmovanje za »Fricov pokal«. Snežne razmere resda niso bile tako ugodne, kot smo si želeli, a nekaj snega za smuk pa je bilo. Takrat sem se spomnil ljuoitelie*' smučarskega športa, k i marsikje zaman iščejo bele planjave. Kako to, da jih ne zvabimo na Crmošnjice, ki jih je muhasta zima obdarila s snegom? Kamorkoli se človek ozre, povsod idealna smučišča! Res je škoda, da tu ne uredimo smučarskega središča, ki bi se lahko kosalo s katerimkoli na Gorenjskem. , Crmošnjice so tudi sicer bogate naravnih lepot, kot nalašč za zimski oddih in razvedrilo. Zelo lepa smučišča so obrobljena s čudovitimi gozdovi, polnimi divjadi. Ko se človek sprehaja med smrekami, se mu vitke srne kar same postavljajo na pot, ne da bi se ga bale. Raz veje se kdaj pa kdaj usiplje sneg ali pa zmoti gozdno tišino oddaljeno kruljenje divjih svinj. Od daleč vabi tudi Mirna gora s svojo dobro oskrbovano planinsko kočo. 2e pred vojno ni manjkalo predlogov Novomešćanov da bi Crmošnjice spremenili v dolenjsko smučarsko središče. Vse kaže, da je tak predlog še vedno zelo pameten! Franc Kopic JUNAK, KI JE REŠIL 70 RUDARČK0V Alojz Serini (desno) je zmagal na letošnjem smučarskem tekmovanju gozdarjev za »Fricov pokal« Pri i,^..avni katastrofi v , rudniku "Luisenthal« v Zahodni Nemčiji, so od 484 rudarjev, kolikor jih je bilo ob eksploziji v rudniku, rešili le 129, pa še od teh sta jih dve tretjini dobili hude poškodbe. Med rešenimi je tudi 70 dečkov, rudarskih učencev, v starosti od 14 do 16 let. Ti se morajo zahvaliti za življenje svojemu nadzorniku in inštruktorju VViliju Massionu, ki je za ceno lastnega življenja rešil vseh 70 mladih rudarč-kov. — Nesreča, o kateri smo poročali zadnji teden, je terjala torej 355 mrtvih rudarjev in ne le 311. Nadzornik Massion je že deset let poučeval rudarske učence, jih kontroliral in uvajal v delo pod zemljo. Na dan nesreče so mu pomagali trije inšpektorji. Ko je zagrmela eksplozija, je Massion zavpil: »Dečki, ven!« Sam pa je ostal, da bi preprečil paniko in usmeril svoje učence skozi pravi hodnik do izhoda iz rova. Vse dečke je spravil na varno, ko pa je hotel oditi za njimi še sam, so mu plameni zaprli pot in je ostal v gorečem rudniku. Požrtvovalni in hrabri Massion, ki je toliko materam in očetom vrnil žive in zdrave, sinove, je delal v rudniku že trideset M, od svojega štirinajstega leta. Devet otrok je umrlo v ognju V mestu Kankankee v ameriški državi Illinois je v nekem stanovanju izbruhnil požar, v katerem je zgorelo sedem otrok. Mati šestih otrok je bila ta čas na obisku pri prijateljih, medtem pa je v njenem stanovanju začelo goreti. V ognju je umrlo šest njenih in en sosedov otrok. Podobna nesreča v italijanski pokrajini Faviji pa je terjala življenji dveh otrok. Medtem ko sta'bila oče in mati odsotna, so se otroci na skednju igrali z vžigalicami. Nenadoma se je slama na skednju vžgala in otrok ni bilo več mogoče rešiti. Kovoč-zobor Kovač Svetislav Stojilko-vič iz vasi Gradska (Srbija) se je razen za svoj kovaški posel »specializiral« še za puljenje zob. Primerne klešče je naredil kar sam. Nedavno je prišel k njemu 62-letni sovaščan Haralaimpije Golubovič, ki ga je bolel zob. Kovač mu ga je izpulil, toda prišlo je do zastrupitve iri Golubovič je umrl. StojMkovič se bo moral zagovarjati pred sodščem zaradi mazaštva. SMRT JE VDRLA Z MORJ/rt Do? Italijan Vigralki ManJi Goleč so se odprla vrata tudi s«cm filmu. Ima več ponudb za snemanje v Rimu Proti koncu prejšnjega tedna je ves svet pretresla vest o katastrofi, ki jo je povzročilo strahovito neurje nad severno Evropo. Orkan in morje sta vdrla v notranjost severnoevrop-skih dežel, med katerimi sta občutili najhujše udarce obe Nemčiji. Po več metrov visoki valovi so preplavili mesta, strahovit veter, ki je pihal s hitrostjo nad 200 km na uro, je odnašal strehe stanovanjskih in drugih zgradb, ru-val drevesa in telegrafske ter električne drogove. Od večjih mest je najbolj prizadet ena in pol milijonski Hamburg. Petina mesta je pod vodo, okrog 100.000 Hamburžanov brez strehe, nad 100 ljudi tega severno-nemškega pristanišča pa je mrtvih. Voda v Hamburgu je bila 4 metre nad nor-malo, oziroma celo 34 cm više kot leta 1825. Po prvih podatkih je v neurju in povodnji, kakršne ne pomnijo že 300 let, [zgubilo življenje nad 300 ljudi. Smrt pa še vedno grozi. Kljub pomoči, ki jo prejemajo prizadeti, grozi namreč epidemija tifusa in paratifusa. V Hamburgu se je že začelo množično cepljenje proti tem boleznim. »Vasovanje je bilo nevarno« iruarja je minilo ~e 4- Mkar se je rodil Va-90 l^Jjorišek.. Doma je z \ei^"m Loki in. pravi, da Brefl1, prebira DolenJs!:< red« list- > Jlosti sem hodil-na iraško ptuorarno, *šff»V lomili led. Dobil kjC j krajcarje« za 12 ur-scfl1 ami cttS- Takrat so ni đ'Jjagracu pri Laškem v '"ali PoTtland-Roman \z&e. ki je slovel po d°" ccnyiteti...« btfn0 je hodit valcnt'-n ^.u: le tri ali štiri lcta GoJ%vžu, kjer se je na-v S1 ranja in računal' je potreboval za ž'fjakom nisem šel za-»$ta mi manjka'a dva to. ^avstrijska naborna :ob% pa je bila *«'•«> k^'sKasneje sem vseeno strtf'U i. svetovno voj-mot$ Pravi, da je bilo takrat, ko se je priženil na Breg, drugače. Hiše so bile pokrite s slamo, žlebovi so bili :i leseni, tramovje pa povezano s.srebotjem. »Tudi vozove smo imeli lesene :'n z leseno osjo*. 'Kako ste pa takrat fantje živeli?' »Ej, vasovanje je bilo nevarno, ker so fantje straži-li! Tisti, ki so ,7a zasadli pri dekletu, je meral k župniku, kjer je dobil ,pridigo' o morali. Včasih pa so celo dekle prisilili, da se je vo-ročilo s fantom, ki ga sploh ni poznalo. Lahko si mislite kasen je bil tak zakon...* . . Možakar se je sam izn:il za mizarja in kolarja. Pri hiši imajo še sedaj voz, ki ga je sam napravil. Spominja se, kako so med prvo svetovno vojno hodili kopat srebrno rudo na Gornji hokavec nad Rimskimi Toplicami. »■Štiri mesece smo kopali zaman, saj rude nismo nikjer našli.« Jubilant je še dokaj čil, le sliši bolj slabo, pri bra-nju pa si pomaga z naočniki. Pred kratkim sta Valentina Goriška počastili organizacija SZDL in RK, ki sta mu poklonili lepo darilo, pionirji osnovne šole pa so še recitirali in zapeli nekaj pesmi. Jubilanta je prisrčen nastop pionirjev ganil, ko sti m"i no 45. Zdaj je bil naš volk sam. Bil je res izredno velik in močno razvit. Tudi trda šola življenja ga je naučila mnogočesa, česar ostali mladi volkovi nc vedo. Posebni pogoji, v katerih je dorastel, so mu v mnogočem pomagali, da je postal med volkovi nekaj posebnega. Ker je bil spreten lovec, mu tudi hrane ni manjkalo — tako da je lahko rastel in se krepil še naprej. Razen težkih izkušenj pa je imel tudi dobro razvita čutila — predvsem nos, katerega ga je mati tako zgodaj naučila uporabljati. 46. V volčjem kraljestvu velja moč več kot pravica. Močnejši volkovi so si vedno znali priboriti boljša lovišča. Tako so tudi mladega volka brez matere pregnali s Slražnega hriba starejši volkovi, ko se je skušal vrniti na svoje nekdanje domovanje. Čeprav je bil že zelo velik in spreten, so ga starejši volkovi vendar še lahko pregnali, ker še ni bil dovolj spreten, da bi lahko premagal vse svoje starejše vrstnike. Toda vedno znova se je vračal nazaj in poskušal... Ko pa je bil star osemnajst mesecev, je že premagal vse ostale volkove in postal edini gospodar na Stražnem hribu. 47. Tako je zagospodoval nad vsem loviščem in vsa pokrajina mu je morala dajati krvni davek. Kadar mu je pretila nevarnost, pa se je lahko zatekel v varno skalovje, kamor lovci niso mogli za njim, psi pa se niso .upali. Lovec King Ryder ga je kmalu dobro poznal — že po njegovi skoro trinajst centimetrov dolgi sledi. Ker računajo lovci na dva centimetra sledi približno deset kilogramov teže in dvanajst centimetrov višine pri plečih, je moral naš volk tehtati petinšestdeset kilogramov ter meriti v višino vsaj osemdeset centimetrov. Torej orjak, ki ga je redko videti.. i . ? niogj ~ 11 48. Zaradi njegove velikost"■ 1 j„ • znanja pri / lovu in spretnosti pri izoSj Mora biu n°stim je V King nekoč o njem dejal: to illu*"'avi vo1- I kodlak!« Od takrat se je PLf* hrjba ,e vel>kcga \ temnogrivega orjaka s Stremljenje s- . kadar / je slišal King njegovo aate^Jlte besneJev *^al> » da je to gotovo zopet nda" ,aradi velike .'Clce' ki jo je na kanjo ujel v X>&# Je pričel ■ ki jo je volk delal farma«', Pri pripov£r* Pozorno zasledovati njegovo v jfl znova eav anJu svojih dogodivščin pa i« Va »StareL °™. 0 volku, katerega je sam V* s VolkO- dlaka«. Moški pletejo V nekaterih bosenskih vaseh v okolici Kotor-Varoši moški prav spretno sučejo pletilke. Zlasti so pri tem delu pridni pastirji na paši. Kot so ugotovili etnologi, je to v tamošnjih krajih prastar običaj, kakor so prebivalci ostali zvesti tudi svoji starinski noši, ki je podobna dalmatinski. Moški pa ne samo pletejo, temveč se ukvarjajo tudi s predenjem in barvanjem volne. Pri tem poslu radi tekmujejo z ženskami jm nemalokrat zmagajo v v kombinaciji barv na jopicah in nogavicah. Diamantni slap Reka Orange v Južni Afriki ima slap Augrabe, visok 189 metrov. Ta slap je pa razen svoje mogočne lepote slaven še po nečem drugem: po diamantih, ki se verjetno skrivajo pod njim. Reka Orange namreč včasih odlaga na svoje obale diamante in sodijo, da se je v teku stoletij nakopičilo v skalovju pod slapom veliko diamantov. 90-letnl Valentin Gorišck z Brega nad Loko še redno prebira naš domači tednik saj je povedal, da ni pričakoval tolikšne pozornosti. Tudi mi mu iskreno želimo, da bi mu bila pozna starost kar najlepša in brez skrbi! S. Skočir O katastrofah poročajo tudi iz držav srednje Evrope, Poljske in od drugod. Skratka, orkan, morje in neurje so nekatere obsežne predele povsem izmali-čili in povzročili ogromno škodo. Samo izgube v Nemčiji so ocenili na več milijard mark. »ALPE - ADRIA« Vsako leto so prijateljske vezi med nami ter sosedama Italijo in Avstrijo trdnejše. Sodelujemo na političnem, gospodarskem, kulturnem, znanstvenem in drugih področjih. Sodelovanje na gospodarskem polju se odraža v vedno ugodnejši blagovni izmenjavi, ki pa bi bila lahko še večja. Trgovinska zbornica Slovenije je prišla do zaključka, da priredi letos prvi mednarodni sejem obmejne blagovne izmenjave pod naslovom »Alpe—Adria.« Ta mednarodna prireditev bo v prostorih Gospodarskega razstavišča v Ljubljani od 11. do 20. maja. Planinska kavka - naša najredkejša ptica Rdečekljuna planinska kavka (alpske vrana) spada med najredkejše ptice v Jugoslaviji in verjetno v vsej Evropi. Ker je razen tega tudi izredno lepa, se naravoslovci zanjo zelo zanimajo. Ptica je nekoliko večja od navadne kavke, ima bleščeče črno perje, dolg koralno rdeč kljun in rdeče noge. Pri nas živi predvsem na Sari v Makedoniji. NEPOTREBEN STRAH PRED ČRNIMI KOZAMI Anka Čirjak iz Zadra, ki je učenka mlekarske šole v Kranju, je pred dnevi obolela za čudno boleznijo. Vsi znaki so kazali, da gre za črne koze, zato so zdravstveni organi spremenili internat, v katerem je stanovala Anka, v karanteno. Primer so začeli proučevati zdravniki - specialisti za kužne bolezni v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu. Njihovo mnenje je, da nc gre za črne koze, kar so ovrgli tudi na osnovi laboratorijskih izvidov, ampak za norice. Pohvalili pa so zdravstvene organe v Kranju, ki so tako hitro ukrepali, čeprav je šlo le za sum. Karanteno nad 80 ljudmi so v Kranju pred dnevi odpravili. Strah pred črnimi kozami je bil odveč. Razveselite znance in svojce v tujini z DOLENJSKIM LISTOM! Nova darila za žrebanje, v katerem bodo sodelovali vsi naši naročniki Nadaljujemo s spiskom daril za naše tradicionalno žrebanje, v katerem bodo sodelovali vsi stari in novi naročniki Dolenjskega lista: ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE V NOVEM MESTU je prispevalo stropno električno svetilko. HOTEL METROPOL V NOVEM MESTU: 3 steklenice alkoholnih pijač. SPLOŠNO MIZARSTVO DVOR pri Žužemberku: 1 stol. Trgovsko podjetje »LJUDSKA POTROŠNJA« v Brežicah bo podarilo enemu izmed izžrebancev blago v vrednosti 5.000 dinarjev. »BELT«, belokranjska železolivarna in strojna tovarna v Črnomlju, se je letos spet izkazala s svojimi znanimi prvovrstnimi izdelki: za naše nagradno žrebanje je prispevala 2 pans svetilki in 5 potopnih gospodinjskih grelcev. NE POZABITE: pogoj za udeležbo v letošnjem žrebanju je, da nimate zaostankov za lansko naročnino in da boste do roka poravnali polletno naročnino za 1962! Letošnjo naročnino bodo začeli pobirati pismonoše prve dni prihodnjega meseca. Groza me je, ko pomislim, koliko sem v nekaj dneh že videl tu in molče vzel na znanje. Ne upam si misliti, kaj vse bom moral še molče gledati, preden se bo tudi moje življenje nasilno zaključilo. Zdaj, ko sem spoznal toliko skrivnosti Auschwitza, niti najmanj ne dvomim več, da sem živ mrtvec. Vedno znova se sprašujem, če sem prav ravnal, da sem se prostovoljno oglasil za to delo, toda odgovora ne najdem. Vse etične in moralne smernice, ki so doslej določale moje življenje, so postale dvomljive. Veljale so za človeka, ki-je mogel svobodno odločati o svojem delu in nehanju. Kakšen pa je etični zakon za človeka, ki so mu vzeli svobodno odločanje? Zanj ostane v vsakem primeru le ena izbira: smrt. Počasi se večeri. Mengele je že davno izginil. Sam sem s svojimi obupanimi mislimi. Mehanično polagam instrumente na svoja mesta, umijem si roke in grem v delovno sobo. TJsedem se v naslonjač in si prižgem cigareto. Strahotno presunljiv krik se oglasi. Takoj nato pok. Slišim, kako je padlo telo na tla. Spet krik, spet pok, spet se zvrne truplo. Sedemdeset krikov, sedemdeset strelov... potem se oddaljijo težki koraki... Prostor zraven obdukcijske sobe je prizorišče strahotne tragedije. Vanj se pride skozi poseben vhod. Prazna soba je to, s podom iz betona. Samo samcato okno, močno zamreženo, je obrnjeno na notranje dvorišče. Tu leže trupla, preden pridejo na secirno mizo. Po obdukciji jih spravijo nazaj v sobo in nato odneso v krematorij. Pred vhodom leže zamazana, raztrgana ženska oblačila, revne cokle, očala in skorje kruha. Vstopim. Slika, ki se mi nudi, presega vse, kar si človek more , naslikati strahotnega. Gola, krvava trupla sedemdesetih mladih žensk leže na tleh. Ko stopim bliže, z grozo opazim, da niso vse mrtve. Nekatere dvigajo roke ali noge in poskušajo dvigniti krvave glave. Njihove oči so široko odprte. Preiščem prvo žensko, ki se še giblje, drugo, tretjo... Razen plina cvelona, injekcij, kloroforma ter smrti zaradi lakote in bolezni — kajti tudi tiste, ki umro, ne da bi jim k temu pomagali, štejem med umorjene — je tu torej še en način moritve: strel v tilnik. Po majhnih odprtinah, kjer je vstopila krogla, sodim da gre za malokalibrsko puško 6 mm. Izstopne odprtine ni. Najbrž so uporabili svinčene krogle. Ker so mehke, ne prodro lobanjske kosti, ampak se ob njih sploščijo. žal sem strokovnjak. Tako po nekaj minutah razumem situacijo v vsej njeni grozotnosti. Popolnoma jasno mi je, zakaj ni pri vsaki ženski takoj nastopila smrt. Kakor vidim po sledovih smodnika na koži, so bili streli oddani iz oddaljenosti treh ali štirih centimetrov, direktno v smeri podaljška hrbtnega mozga. Pri tistih, ki niso bile takoj mrtve, je krogla zgrešila cilj za en do dva milimetra. Zgrabim se za glavo, ker se bojim, da se mi bo raz-počila, bojim se, da bom zblaznel. Nekaj me sili, da bi začel kričati, na vso moč kričati. Bežim ven na dvorišče in vprašam moža od »Posebne komande«, od kod so nesrečne ženske. »To so selektiranke iz taborišča C. Vsak večer jih kamion pripelje sedemdeset. Vse prejmejo strel v tilnik,« se glasi odgovor. Kakor omamljen stopam med gredicami, po poteh, nasutih z belim peskom. Obstojim pri večernem apelu »Posebne komande«. Ker krematorij I danes ne deluje več, ni nočne izmene. Ozrem se proti krematoriju II, III in IV. Njihovi dimniki bruhajo bliskajoče se plamene. Prezgodaj je še za večerjo, zato je na vrsti nogometna tekma. Moštvi se postavita drugo proti drugemu: SS proti PK (Posebna komanda). Publika, šesto ječa iz esesovcev in članov »Posebne komande«, je z vso dušo pri stvari. Navdušuje igralce, ploska, navija na vse pretege in žvižga — kakor počne pač publika na športnem igrišču kakega prijaznega nemškega mesteca... — Ne čakam konca igre. V svoji sobi vzamem dve močni tableti luminala. Nujno ju potrebujem, kajti čutim, da sem na koncu s svojimi močmi, tik pred živčnim zlomom. Spanje po luminalu je najboljše sredstvo proti temu. Ko se naslednjega jutra prebudim, sem še ves omamljen. V kopalnico grem pod prho in pustim teči mrzlo vodo pol ure na telo. To dobro dene živcem in prežene posledice luminala. V »Posebni komandi« ima po deset mož skupaj eno prho. Kdor ima opravka s trupli, se mora stalno snažiti. Dvakrat dnevno se kopati je dolžnost — dolžnost, ki jo vsakdo rad izpolni. Posežem po svoji elegantni zdravniški torbici. Mož od »Posebne komande« jo je prinesel iz slačilnice. Ostala je zraven obleke kolega, ki je umrl v plinski dvorani. V torbici je merilec krvnega pritiska, stetoskop, brizgalka in injekcijska sredstva za prvo pomoč. Za zunanjo prakso mi pride vse prav. Moja »zunanja praksa« so štirje krematoriji. Začnem z dolžnostno vizito v bivališču SS krematorija I in preiščem vse, ki se javijo. Tri ali štiri dni vsakdo rad boleha, da se nekoliko odpočije od naporne službe. Seveda so vmes tudi resnejši primeri. Zdravljenje ne dela posebnih težav. Z zdravili smo tako dobro založeni, da bi mogli konkurirati najboljši lekarni sredi Berlina. Del komande ima nalogo, pregledati vso ročno prtljago in obleke v plinskih celicah poginulih in mi izročiti vse medikamente, ki jih najdejo. Jaz jih nato sortiram. To je dolgotrajna in težavna zadeva, posebno zato, ker so medikamenti iz skoro vse Evrope. Zavojčki imajo napise v vseh mogočih jezikih, ki jih seveda ne obvladam vseh. Končno pa vendar vedno znova ugotavljam, da gre večidel za pomirjujoča sredstva — značilno za stanje evropskih Judov, preganjanih do smrti. Premalo razprave o programu perspektivnega razvoja občine ■ 18. januarja smo že poročali o predlogu programa perspektivnega razvoja občine Sevnica za razdobje 1961—1965. Zbor volivcev v Sevnici je takrat glasoval za program brez razprave. V članku smo se upravičeno spraševali, kaj je temu vzrok. 17. februarja sta tudi oba zbora občinskega ljudskega odbora v Sevnici sklepala o tem programu. Program predvideva skladen razvoj gospodarstva, industrije ter kmetijske proizvodnje. Investicijskih vlaganj je predvidenih okoli 5 milijard dinarjev. S tem bo mogoče povečati število zaposlenih za 54,1 odstotka. Delovna storilnost v družbenem sektorju gospodarstva naj bi se povečala za 36,1 odstotka. Poleg porasta družbenega standarda predvideva program tudi povečanje industrijske proizvodnje za 125 odstotkov, izvoza industrijskih in kmetijskih proizvodov pa za 110 odstotkov. Velik napredek je zlasti predviden v kmetijstvu. Osnovna smer kmetijske proizvodnje naj bi bila živinoreja, hkrati pa naj bi se razvijala ostala poljedelska proizvodnja. Kmetijska proizvodnja naj bi se do konca 1965 povečala za 195,5 odstotka. Predvideni kmetijski zadrugi naj bi zajemali 13,4 odstotka vseh obdelovalnih površin. Nadalje naj bi se povečala proizvodnja: v vinogradništvu za 121 odstotkov, v sadjarstvu za 216 odstotkov in v živinoreji za 233,7 odstotkov. Dan Partizanove mladine Članstvo TVD Partizan v Sevnici je imelo v soboto, 17. t. m., zvečer svoj občni zbor in družabni večer, a v nedeljo je povabil upravni odbor vso svo. jo mladino, ki redno telovadi, na čajanko. Stopetdeset parov oči se je iskrilo v veselem pričakovanju, ko je stopil prednje neutrudni predsednik tov. Bizjak. Pozdravil jih je v imenu društva, jim obrazložil, da jih je odbor za pridnost nagradil z zabavo, in jim zaželel veliko veselja. Tako) zatem je stekla serija štirih risanih barvnih filmov. Dvorana je odmevala od ploskanja, smeha in vriska. Ko je posvetila zopet luč, so članice in vodnice postregle mladini z izdatno malico. Potem je stekla še druga serija barvnih risank, ki so sprožile enako navdušenje. Nato je ob veselih zvokih godbe mladina še zaplesala in zarajala. Tudi ta prireditev Je dokaz, da je bila dosedanja uprava TVD Partizan na pravi poti. -ost. Prav tako je predvideno povečanje družbenega bruto proizvoda povprečno za 13,7 odstotka in narodnega dohodka za 12,6 odstotka. Napredek kraja je odvisen predvsem od realizacije programa perspektivnega razvoja občine. Zato je razumljivo, da ni vseeno, kako je ta plan sestavljen. Ker zbor volivcev ni imel pripomb k planu, je bilo pričakovati, da ga bodo vsaj občinski odborniki na seji temeljiteje obdelali. Občinski zbor je ta pričakovanja vsaj deloma uresničil, razočarali pa so odborniki zbora proizvajalcev! Samo dva odbornika zbora proizvajalcev sta namreč sodelovala v razpravi o planu. Prenatrpan dnevni red seje Ce že nismo mogli ugotoviti, zakaj se na zboru volivcev v Sevnici ni razvila razprava o perspektivnem programu, lahko danes za gotovo trdimo, da se na seji občinskega ljudskega odbora ni razvila deloma iz utemeljenih razlogov. Dnevni red seje ObLO, ki je vseboval 27 točk, tako rekoč ni dovoljeval razprave. Ce pa bi bila ta razprava takšna, kot bi morala biti, bi se seja ObLO prav gotovo ne končala istega dne! Premisliti je treba, kaj in koliko naj bi se vneslo v dnevni red, nujno pa je računati tudi na razpravo! Sobotna seja se je pričela ob 8. uri in končala ob 15. uri, izčrpa-nih pa je bilo le 11 točk dnevnega reda. Preostalih 16 točk so obravnavali odborniki na včerajšnji seji. Podpredsednik okrajnega ljudskega odbora tov. Silvo Gorenc je v razpravi poudaril, da je velika vrednost osnutka programa perspektivnega razvoja v tem, ker je sestavljen na dokaj realni osnovi in rešuje širše gospodarske probleme. Po mišljenju tov. podpredsednika bi plan nujno morali prilagoditi z ozirom na nastalo gospodarsko stanje v krmelj-skem rudniku. V planu bi bilo treba bolj upoštevati Konfekcijo »Lisca«, saj bo to podjetje prej ali slej največje v občini. Odborniki so v skopi razpravi ugotovili sledeče: Perspektivni plan premalo vključuje razvoj šolstva. V občini je velik problem učitelj stvo, saj manjka še 34 učnih moči, pa tudi gradnja nove šole v Sevnici je neodložljiva. Trenutno je v Sevnici aktualna ustanovitev glasbene šole, vendar bo do ustanovitve težko prišlo, ker je bilo zbranih le 50 tisočakov, potrebovali pa bi jih vsaj 300 tisoč. Predlagano je bilo, naj bi sredstva, predvidena za gradnjo hotela, raje namenili šolstvu. Program je sprejet Čutiti je tudi potrebo po izdelavi urbanističnega načrta za celotno občino. Nadalje je več nege in pozornosti posvetiti gozdovom, ki so bili med vojno precej uničeni. Zato s pogozdovanjem ne bi smeli odlašati. Predlagano je bilo, naj bi kmetijska zadruga ustanovila pitališče za živino, ker bi s tem ljudi spodbujala k reji živine. Predstavnik Jugotanina je odbornike seznanil z gospodarskimi problemi v podjetju. Zvezno investicijsko banko je podjetje zaprosilo za posojilo, ki bi ga uporabilo za zgraditev obrata za izdelavo lesonitnih plošč. Tako bo problem Jugotarvina dokončno rešen. Odborniki so se tudi zavzeli za razširitev mizarske delavnice. Z ozirom na razvoj industrije v Sevnici je bilo načeto tudi vprašanje nosilnosti mostu preko Save. Potem ko so se odborniki še zavzeli za zaposlitve krmeljskih rudarjev, sta oba zbora enoglasno sprejela program perspektivnega razvoja občine za razdobje 1961— 1965. Novi davki na alkohol in malo prodajo Odborniki so nadalje sprejeli več važnih sklepov. Tako se s 1. marcem uvede davek na malo prodajo v višini 6 odstotkov, prometni davek od alkoholnih pijač pa se bo povišal na okrog 20 odstotkov. Predstavniki gostinskih podjetij so se na seji odločno upirali povišanju davka na alkoholne pijače. Svoje stališče so zagovarjali s tem, da se bo v gostilnah zmanjšal promet, hkrati pa bodo črnotoči lahko dvignili cene vinu in še več zaslužili kot do sedaj. Oba zbora sta zato naročila sodniku za prekrške, naj v takih primerih zaostri kriterij kaznovanja. Zbora občinskega ljudskega odbora sta še pristala na garancijo k najetju kredita za Jugotanin v znesku 830 milijonov dinarjev. Drago Kastelic SEVNIŠKI VESTNI K ŠAHISTI: »Razgibajmo dejavnost!« Šahovsko življenje se jc pred lcU v okviru šahovske sekcije pri Svobodi močno razgibalo. Sekcija je redno in sistematično delovala, vso skrb pa je posvetila vzgoji pionirjev in mlajših šahistov. Največ zaslug za uspešno delo ima vsekakor vodja sekcije tov. Janko Blas. Konec lanskega leta pa Je nastalo mrtvilo. Vzroke je IskaU v pomanjkanju sredstev, ▼ zmanjšanem zanimanju članov za šali in v nedisciplini, pa tuđi v preobremenjenosti nekaterih tovarišev z dragim delom. 31. januarja je bil na sestanku Članov šahovske sekcije izvoljen nov odbor, ki Je le na prvi seji sklenil delo sekcije poživiti. Redni mesečni brao-tumlr bo vsako prvo nedeljo v mesecu ob ». uri v kolodvorski restavraciji. Na ta način bo vsakokratno obveščanje članov odpadlo. 1. marca se bo pričel turnir brzokategornikov, na katerem bo opravljen izbor šahistov, ki se bodo udeležili turnirja za prvenstvo Sevnice. Cc bo prijavljencev dovolj, jih bodo razdelili v dve ali v tri skupine. Ta turnir naj bi se končal najpozneje do IS. tnsirca, ker se bo 20. marca pričel turnir za prvenstvo' Sevnice. Odbor Je sklenil, da je treba za prva tri mesta razpisati nagrade, kajti tako se bo povečalo zanimanje za turnir, pa tudi disciplina bo večja. Odbor je mnenja, da bi bilo dobro v bodoče prirediti več medobčinskih dvobojev in manjših tekmovanj v okviru komlune. Največji problem je pomanjkanje sredstev. Ker jih tudi Svoboda nima, bo treba sredstva najti v okviru komune, saj je šahovska vzgoja naloga celotne družbe. —ih Vajence še izkoriščajo! V navadi je, da za izobraževanje mladine, ki konča osemletko, poskrbimo, mladino, ki te šole ne konča, pa največkrat prepustimo samo sebi. To so vajenci, ki bi se hoteli izobraževati, vendar jih od tega odvrača občutek nesposobnosti'ali celo občutek, da jih nekdo podcenjuje. Zavedati pa se je treba, da bo le izobražena mladina sposobna napraviti več in boljše, kar je tudi smoter dobrega gospodarjenja. Mlade ljudi poskušamo izobraziti v specialnih delovnih brigadah, v katerih razen delovišč obiskujejo traktorske tečaje, tečaje za kombajniste, vinograd- Pismo prebivalcem Tržišča V nedeljo vam je skupnost priredila v šolskih prostorih predavanje o živinoreji, ki bi vas moralo zanimati. Zakaj vas ni bilo? Zakaj ste tisti, ki ste prišli, zamudili polovico predavanja? Kljub slabemu zanimanju, ki ste ga pokazali, se je kmetijski referent iz Sevnice odločil predavati, čeprav je bila dvorana na pol prazna. Vemo, da ne prihajate na sestanke Društva prijateljev mladine, kjer bi se seznanili z mnogimi novostmi o vzgoji in varstvu svo- Partizan v Sevnici le m pravi poli 17. februarja se je preko 150 članov TVD Partizan iz Sevnice zbralo na letnem občnem zboru, mlajši člani društva pa so se zbrali v nedeljo dopoldne. Zbor je najprej pozdravil predsednik društva Drago Bizjak, nato pa sta bila obdarovana dolgoletna delavca Bogomir Milost in Lojzka Avščeva. Na občnem zboru, ki so ga obiskali tudi predsednik občine Sevnica, predstavniki okrajne zveze za telesno kulturo, sekretar občinskega odbora SZDL in drugi, so razpravljali predvsem o delu društva v preteklem letu ter o bodočih nalogah. Ugotovili so, da je upravni odbor posvečal preveč časa urejanju doma In kino dvorane, pri čemer je pozabljal na športno dejavnost. Kljub temu pa so bili precej aktivni, predvsem člani. Letos imajo namen, urediti letno igrišče in pripraviti vse potrebno za gradnjo bazena in stadiona. Pri volitvah novega odbora pa se je na občnem zboru zataknilo. Nekateri so bili za to, da bi v bodoče prevzeli vodstvo mlajši ljudje, ti pa so sami odklanjali funkcije. Prav je, da mladino že zgodaj pripravljamo na odgovorno delo v društvih in organizacijah, ni pa prav, da bi brez vzroka odklanjali starejše ljudi, ki imajo mnogo veselja in volje do dela. Problem, ki tare TVD Partizan v Sevnici, je tudi njihov dom. Odkar je lepo urejen in so člani društva vzeli celo posojilo za njegovo obnovo, za hišnikovo stanovanje in novo aparaturo, je povsem neupravičena kampanja za odvzem doma upravi TVD. Zdaj, ko ima društvo precej dolgov in je na lastno odgovornost najelo posojilo za ureditev doma, je treba njegovo delo predvsem pohvaliti, ne pa mu jemati voljo do dela. Pohvaliti je treba tudi nekatera podjetja in občinski ljudski odbor, ki je društvu znatno pomagal. Ne smemo pa pozabiti na vestnega in požrtvovalnega predsednika tovariša Bizjaka, ki že 15 let neutrudno vodi društvo, šf. jih otrok. Vemo, da vas ni bilo na proslavo Prešernovega dne, na kateri bi spoznali delo in trud svojih otrok. S prisrčnim sodrskim nastopom, ki so ga otroci pripravili, .bi vas razvedrili v vašem sicer enoličnem življenju. Nerazumevanje, ki ste ga pokazali v obeh primerih, lahko vsaj navidezno opravičimo s tem, da morda ne čutite potrebe in vrednosti takšnih prireditev. Toda zakaj vas ni bilo na predavanje o živinoreji, ki bi koristilo samo vam? Povejte nam, kaj vas sploh zanima?! Vse še čaka, čaka, čaka . . . Pod tem naslovom je bil v zadnji številki »Dol. lista« (8. 2. 1962) priobčen članek, v katerem neznani pisec trdi, da je dobil upravni odbor TVD Partizan v Sevnici sklep občinske konference za družbeno aktivnost žena, naj uvede v kinu nedeljske matineje za mladino. Upravni odbor »Partizana* izjavlja, da ni dobil ne sam, ne uprava njegova kino, ne kak funkcionar takega sklepa ali opozorila. Radi bi vedeli, kdaj, komu in na kak način je bil ta sklep izročen. Verjetno res leži v mapi - ali v čigavi? B. milost Tri nove vrste domače sladkorne pese Jugoslovanski selekcioni-sti (strokovnjaki za izbor rastlin in živali) so vzgojili tri nove vrste sladkorne pese, ki bolj kot dosedanje ustrezajo našim pogojem pridelovanja. nike, sadjarje, zidarje, upravljavce lažjih gradbenih strojev, betonirce, as-falterje, vodne instalaterje, avtoelektričarje, električar-je in pod. Vendar tem ljudem podjetja vse premalo zaupajo, niti jim ne dajo možnosti, da bi se izobraževali na drugih šolah. Razen tega v obrti nepravilno postopajo z vajenci. Čuden odnos do mladih delavcev imajo zlasti nekateri zasebni mojstri na podeželju. Zgodi se, da vajenec, ki je že končal triletno vajensko dobo, ne more delati pomočniškega izpita zaradi tega, ker ga mojster za uk sploh ni prijavil. V občinskem središču je ta problem sicer manj pereč — pomagala ga je urediti mladinska organizacija — še vedno pa prihajajo pritožbe o nepravilnih postopkih proti vajencem s podeželja. V teh krajih je do ugodnih zaključkov teže priti zlasti zato, ker se vajenci boje povedati za nepravilnosti, da ne bi bili sami oškodovani. Nič čudnega ni, če se tak vajenec potem v drugem podjetju ne znajde pred nalogo, ki mu jo naloži, in se mora ponovno učiti — na stroške podjetja. V prihodnje naj. bi že vajenske šole pazile, da do podobnih nevšečnosti ne bi prišlo. Jojze Jančič Športniki na sevniški osemletki V zvezi z Jugoslovanskimi pionirskimi igrami, ki so letos usmerjene na športno dejavnost, emo tudi na sevniški osemletki ustanovili športno društvo. Društvo ima sekcije za atletiko, igre z žogo, badminton in namizni tenis, priključila pa se bo še strelska sekcija. Na ustanovni konferenci smo izvolili 19-članski uspravni odbor, ki bo moral kar krepko prijeti za delo, če bo hotel, da bomo program uresničili. Jani Kozmus AMD: k še večjim uspehom! V nedeljo, 11. februarja, so se zbrali člani Avto-moto društva Sevnica na občnem zboru. Med gosti smo razen podpredsednika AMZ Slovenije opazili še predstavnike občine in SZDL ter AMD Radeče. V poročilu so bili prikazani uspehi vsega društva in posameznih sekcij. Precej kritik je bilo izrečenih na račun AMZ Slovenije, ki ni niti razpravljala o več dobrih predlogih poslanih od AMD Sevnica. V želji, sodelovati s sosednimi društvi, so uspeli le delno, saj ni bilo s strani AMD Videm-Krško nobenega odziva. V poročilih in v razpravi so vsi poudarili, -Resa~. Koliko škode bi bilo, ko bi se bencin vnel! Na seji sveta za splošno upravo in notranje zadeve ObLO so že razpravljali, da bi pre- Likvidocija »MODE" na Vidmu Na Vidmu je cd 1. 10. 1957 samostojno obrtno podjetje »Moda«. Vse do danes podjetje ni pokazalo napredka, temveč je komaj životarilo. Zaradi tega je občinski ljudski odbor predlagal lani decembra, da omenjeno podjetje preneha delovati. Okrožno gospodarsko sodišče v Ljubljani je 24. januarja predlog ObLO tudi potrdilo. Obrtna šiviljska delavnica »Moda« na Vidmu mora prenehati z delom 28. februarja. VEDNO VEČ ŠOFERJEV Viidmu-Krškem je organiziralo lan; v decembru enomesečni tečaj za voznike aimateirje A in B kategorije. Tečaj je obiskovalo 48 te-čajniikov, od tega 5 žensk. 6. in 8. februarja pa je 39 tečajnikov uspešno opravilo izpite. Avlo-fnoto društvo je tudi za mopediste zaostrilo kriterij opravljanja izpitov. 3. februarja so mopedisti prvič opravljati izpite po sistemu izpolnjevanja obrazcev. Tečaj je vseboval 15 ur teoretičnega pouka. povedali uporabo čruall.fc in točenja bencina. Znano pa je, da je v mestu veliko število registriranih vozil, ki bi se potem morala oskrbovati z gorivom v Brežicah in še dlje. Trenutno je aktualna zamisel o gradnji nove moderne bencinske črpalke, kjer bi bili hkrati prostori za trgovino in delavnica za manjša popravila vozil. Podjetje »■Slovcnijaavto« je pripravljeno to gradnjo sofinansi-rati, toda mnogi se ne strinjajo z lokacijo poleg nove stavbe v Dalmatinovi ul. 6. Bencinska črpalka bi bila zares najprimernejša poleg stadiona, toda v tem Tudi dimnikarsko službo je treba urediti Vso dimnikarsko službo v občini Videm - Krško opravljajo zasebni mojstri. Usluge so včasih zadovoljive, velikokrat pa tudi ne. Ze večkrat je bilo zaradi tega predlagano, da bi sc turi, dimnikarska služba \ključi!n v družbeni sektor. Morda bi lahko postala nov servis pri stanovanjski skupnosti? Na področju občine so trije dimnikarski okoliši. Problematičen je kostanje-viškj sektor, ki sega na območje novomeške občine. Slab kruh zaradi zastarelih pekarn Na področju občine Videm-Krško je kar 7 pekarn zasebnega sektorja, ki ne ustrezajo niti osnovnim pogojem zveznih predpisov. Nagel razvoj živilske industrije zahteva Izboljšanje kruha, spričo slabe urejenosti pekarn pa se s kvaliteto kruha prav gotovo ne more nihče pohvaliti. Zasebni obrati so v glavnem stari, poč; ali' ostali prostori pa neprimerni za peko oziroma shrambo kruha nli moke. S skorajšnjo dograditvijo sodobne pekarne na Senovem bo problem oskrbe z dobrim kruhom na Senovem in v Brestanici rešen. primeru bi »Slovcnijaavto* odstopilo od sofinanciranja. Vsekakor bo treba čimprej sporazumeti sc b gradnji nove črpalke, kajti sedanji način točenja bencina zares ogroža varnost prometa, ljudi in pivmožc-nja! Pet gasilskih središč v občini V občina Videm-Krško deluje kar 19 gasilskih društev ter 2 industrijski gasilski društvi. Večina članov je marljiva in prizadevna, toda društva kljub temu le životarijo. Gasilska oprema je v večini primerov zastarela in v slabem stanju. Tudi motorne bri-zgplke so potrebne popravila, nekatere bi celo kazalo zamenjati z novim;. Društva imajo kar 7 gasilskih avtomobilov, toda samo dva sta registrirana. Društva pa se spoprijemajo še z drugimi problem!. Predvideno je, da bi se ustanovijo v občini 5 gasilskih srcd'šč, kl jih bo laže materialno podpreti. Preprečujmo nesreče z redom in delovno disciplino! Mesto Videm-Krško zalaga s primernim kruhom pekama tovarne čokolade in drobnega peciva »Imperi-al«. V Kostanjevici pa je problem preskrbe s kruhom nedvomno najbolj pereč. Oba zbora občinskega ljudskega odbora Videm-Krško sti na zadnji seji sprejela odlok o določitvi roka, do katerega momjo pekarne na območju občine Vidom - Krško prilagodit: svoje prostore in opremo En sicer v Brestanici in nn Senovem do 31. 12. 19G2. na področju Videm-Krško, Kostanjevica in Lc-kovec pa do 31. 12. 1963. Takole lepijo zadnje čase lepake po Vidmu-Krškcm: kamor kdo hoče. Tudi sem sodita red in lep zunanji videz mesta! »Čeprav je šlo težko, smo uspeli I« Uspešno delo centra za izobraževanje odraslih pri rudniku Kanižarica — 36 bivših borcev NOB je dobilo Kvalifikacij; za jamske kopače ;....tako so se pretekli teden pogovarjali kanižar-flki rudarji. Po zaslugi centra za izobraževanje odraslih pri rudniku je namreč zelo dobro uspela akcija 2a prekvalifikacijo bivših borcev in aktivistov NOV. Zato smo po opravljenih zaključnih izpitih obiskali marljivega vodjo centra tov. Lojzeta Hudeljo in ga pobarali o tem in onem. Vaš center za izobraževanje odraslih se je odzval pozivu Glavnega Odbora Zveze borcev NOV ln pokazal vsestransko razumevanje v akciji za pridobitev kvalifikacije na delovnem mestu za bivše borce in aktiviste NOV. Zanima nas, kako ste se lotili dela. 2 akcijo smo pričeli, brž bo smo dobili na posvetovanju, ki ga je sklical občinski odbor Zveze borcev ©rnomelj, splošna navodila. y podjetju smo takoj povabili na sestanke, ki smo jih pripravili po posameznih izmenah, vse prizadete člane ZB. Ob tej priliki sva direktor rudnika in jaz seznanila navzoče z akcijo o prekvalifikaciji. To akcijo SO borci sprejeli z velikim Odobravanjem in v nekaj iđneh je bilo vloženih že 46 prijav (16 % članov kolektiva) za različne stroke. Rrecej težav je bilo z zbiranjem potrebnih dokumentov, vendar je šlo, saj |e pri tem nudil vsestransko pomoč Odsek za delo pri OLO Novo mesto. V katerih strokah so želeli bivši borci opraviti Izpite? Največ je bilo seveda zanimanja za prekvalifikacijo V rudarstvu, saj je to naša osnovna dejavnost. Prijavili so se za opravljanje izpitov za kvalificirane in visoko kvalificirane jamske kopače ter upravljavce rudarskih strojnih naprav, le po eden ali dva pa sta se prijavila za tesarja, stru-garja, električarja in kovača. Kako ste Izvršili priprave za izpite? V centru smo organizirali tečaj za kvalificirane in visoko kvalificirane jamske kopače. Splošni del predavanj so obiskovali tudi kandidati, ki so se prijavili iz ostalih poklicov. Tečaj je trajal tri mesece, predavanja pa so bila trikrat tedensko. Snov so tolmačili domači strokovnjaki, t. j. inženir in tehniki. Vsako predavanje je obiskalo povprečno 21 tečajnikov. Ostali kandidati so se vsJed večje oddaljenosti od rudnika ter slabih prometnih zvez pripravljali kar doma. To smo jim omogočili na ta način, da se je sleherni predavatelj potrudil ter izdelal za svoj predmet skripta, ki so bila prirejena starosti in stopnji splošne Izobrazbe kandidatov. Predavatelji so bili diciplinirani in so se močno Okrajni center klubov OZN 25. februarja bo v Novem mestu ustanovna skupščina okrajnega centra klubov OZN. Vabljeni so po trije delegati iz občinskih klubov. Namen skupščine je, da bi vskla-dili delo klubov OZN po programu, ki je predpisan za delovanje klubov te vrste. trudili, da so podajali učno snov na primeren in zanimiv način, kajti vedeti je treba, da so mnogi tečajniki prihajali k pouku po opravljenem delu v jami oziroma po neprespani noči. Koliko tečajnikov je opravilo izpite In s kakšnim uspehom? Nekaj borcev je med tečajem odstopilo vsled odhoda iz podjetja, bolezni in razmer doma. Izpite je u-spešno zaključilo 36 kandidatov, od tega 9 za kvalificirane in 27 za visoko kvalificirane delavce. Znanje je bilo dobro, saj je znašala povprečna ocema 3,5. Kaj pričakujejo sedaj ti, ki so uspešno opravili izpite, In kaj pričakujete od njih vi? Borci pričakujejo, da bodo lahko ob povečanju števila kvalificiranih in visoko kvalificiranih delovnih mest, ki se bodo odprla vzporedno z večanjem proizvodnje ter uvajanjem vedno nove mehanizacije, zasedli ta mesta in tako prišli do večjih osebnih do-kodkov, poleg tega pa se zavedajo, da so si zagotovili povoljnejše pogoje za pokojnino. Prepričan sem, da se bo pridobljeno teoretično znanje občutilo pri delu in se bo marsikdo laže znašel na delovnem mestu. Največ pa pričakujem od povečanja varnosti pri delu, kar je pri nas v rudarstvu zelo pomembno. Prav tako sem mnenja, da se bo marsikdo udeležil še tega ali onega dodatnega tečaja oziroma seminarja, ki jih naš center organizira za usposobitev na določenih zahtevnejših delovnih mestih, zlasti v pogledu preddelavcev in pri posebnih rudarskih strojnih napravah. - bp - Za preureditev odra in dvorane i pred V. republiško dramsko revijo Organizatorji V. republiške dramske revije v Novem mestu so te dni pričeli akcijo za zbiranje sredstev, g katerimi bodo preuredili in tehnično izpopolnili dvorano in oder v Domu ljudske prosvete, kjer bo revija. Za najnujnejša dela je potrebno nekaj več kot 5 milijonov dinarjev. Vsa sredstva, ki se bodo investirala za ureditev dvorane in odra, pa ne bodo samo omogočila izvedbo revije, ampak bodo koristno služila Novemu mestu tudi za ostale kulturne prireditve. S priporočilom občinskega odbora SZDL Novo mesto, ki z največjo pozornostjo spremlja priprave za veliko kulturno manifestacijo v Novem mestu, je rajni svet Svobod in prosvetnih društev poslal delovnim kolektivom našega mesta prošnjo, naj podpro akcijo in prispevajo del sredstev, ki bodo Omogočila nujne investicije v kulturni objekt v Novem mestu. Predstavniki nekaterih kolektivov, n. pr. Novo-feksa, Kmetijsko-gozdarskega predelovalnega kombi-pata, SGP »Pionir«, tovarne zdravil »Krka« so že izra-glil pripravljenost, da njihovi kolektivi dajo del sred-jtev. O tem bodo v prihodnjih dneh odločali organi delavskega samoupravljanja. Okrajni svet Svobod in občinski odbor SZDL pričakujeta, da se bodo vsi kolektivi odzvali prošnji. Naš list bo javnost o uspehu akcije in o odločitvah kolektivov sproti seznanjal. * Viktor Povše: KRAŠKA HIŠA (1961! Vlado Lamut: TO POTEH GORJANSKEGA BATALJONA — Ruševine stare žage pod Gorjanci (1961) Tako delamo v„Krki" Te dni bo v »Krki«, novomeški tovarni zdravil, zaključen seminar, ki ga je obiskovalo 19 farmacevtskih in kemijskih delavcev. Na seminarju — ali bolje rečeno šoli —, ki je trajala 2 leti, so se praktično in teoretično usposabljali tisti, ki so na svojih delovnih mestih vsaj tri leta in imajo že nekaj izkušenj. Tako so se razen strokovnega znanja spoznali še z osnovami naše družbene ureditve in z ostalim, kar mora vedeti dober proizvajalec. Po izidu Resolucije o strokovnem izobraževanju, je delavski svet tovarne takoj ukrenil vse potrebno za ustanovitev izobraževalnega središča. Kaj je pravzaprav namen takega »internega« izobraževanja? Črpati iz lastnega kolektiva tiste kadre, ki jih tovarna potrebuje. Znano je, da nimamo še poklicnih šol, ki bi usposabljale kadre za tako različna delovna mesta v tovarni. Zato mora tovarna sama usposobiti ljudi, ki jih potrebuje. Razvoj industrije naglo napreduje, vzporedno z njim pa raste potreba po sposobnih delavcih, zato moramo čas za izobraževanje dobro izkoristiti. Treba je vzgojiti ljudi, ki ne bodo samo proizvajalci, ampak tudi upravljavci; teh sposobnosti pa si ne bodo pridobili le v šoli, temveč predvsem sredi dela in z delom! V »Krki« imamo tudi oddelek osnovne šole za odrasle II. stopnje, ki jo obiskujejo tisti, ki želijo postati farmacevtski ali kemijski delavci. Ko si pridobijo znanje popolne osemletke, se lahko vpišejo v šolo za dosego kvalifikacije. Izjemoma je dovoljeno, da delavci obiskujejo to šolo hkrati z osnovno šolo. Osnovna šola ima pouk v lastni učilnici, ki je opremljena s poterebniml pripomočki za pouk. Včasih si kaj izpo- Ljubljanska drama v Črnomlju Za praznik črnomaljske občine je gostovalo v Črnomlju Slovensko narodno gledališče iz LJubljane. Vsled obolelosti v ansamblu ni nastopilo s prvotno napovedano Zupančičevo »Hišo na robu mesta«, temveč z Molierovo komedijo »Tarluffc«. Pri obeh predstavah je bil Prosvetni dom zaseden do zadnjega kotička. Gledalci so bili slovenskim gledališčnikom hvaležni za izredni umetniški užitek. sodijo tudi pri drugih šolah v mestu. Za one, ki jim je potrebno znanje tujega jezika, so organizirani tečaji za nemščino, angleščino in italijanščino. Te seminarje obiskuje 20 kandidatov, poučujejo pa strokovnjaki s sodobnimi pripomočki. Tisti, ki redno sledijo predavanjem, so dosegli že lepe uspehe. Nadalje organizira izobraževalno središče tudi 10—12 urne seminarje za prvo pomoč, novi delavci pa obiskujejo uvajalne seminarje, na katerih se seznanjajo z najnujnejšim, kar morajo vede ti, ko pridejo v kolektiv. Prirejamo tudi poučne izlete v sorodne ali druge tovarne, v katerih se naši delavci seznanjajo z drugimi načini proizvodnje. Spominjam se, kaj je dejala naša tovarišica, ko smo bili lani v celjski cinkarni: »Odslej se ne bom nikoli več pritoževala, da delam v težkih pogojih! Naše delo je igračkanje v primerjavi s tem, kar sem videla tu!« To je bilo zares koristno spoznanje. Tudi za srednje in visoko kvalificirani kader je poskrb-' ljeno; ta odhaja na specializacijo na domače pa tudi tuje inštitute. Strokovno izobraževanje pa seveda nI samo sebi namen, ampak raste iz potreb podjetja. Prav bi bilo, ko bi tudi v ostalih novomeških podjetjih imeli toliko razumevanja za strokovno izobraževanje, kot ga imajo v tovarni zdravil KRKA. Bogomil Lilija Koncert v Šentjerneju Moški pevski zbor DPD Svobode iz Radeč je gostoval v nedeljo, 18. februarja, v Šentjerneju s koncertom umetnih, narodnih m partizanskih pesmi. V dvorani, kjer se je zbralo precej ljubiteljev lepega petja, so imeli poslušalci priliko slišati dela naših znanih skladateljev. Sentjernejčani so bili s koncertom zadovoljni, motilo je le to, da dvorana ni bila dovolj ogrevana, resne poslušalce pa so motili nekateri, ki so v zadnjih vrstah iz« dolgega časa z neumeistmiiimi pripombami in smehom motili poslušalce in nastopajoče. Bolje bi hiilo, da drugič ostanejo doma ali pa da se vedejo take, kot se med ljudmi spodobi! Na spisku honorarjev ga ni... ■ Vaščani so se razhajali in dvorana je bila spet prazna. »Lepo je bilo. Kar še enkrat bi šla gledat!« »Res, dobro so igrali!« »Janez je bil pa od sile. Nak, ne bom ga pozabil.«' Tako so modrovali vaščani in ocenjevali igro, ki so jo pravkar videli na skromnem domačem odru. Razvedrili so se, za nekaj časa pozabili na vsakdanje skrbi in bili so zadovoljni. Da, Štefka, Janez, Gašper, pa še ta in oni so bili prvič na odru. Kar dobro so se odrezali. Tudi oblečeni so bili lepo, prav kot v tistih časih. Kje neki so staknili te obleke? Toda, nihče ne vpraša: KDO je tisti, ki je pripravil ta prijetni večer v vaški dvorani? '.•*'■ ■ Na policah stoje knjige.. Lepo so ovite, vse v enak ovojni papir, na hrbtni strani pa imajo številke. Pravzaprav nič posebnega — ovite so in številke imajo. Pač mora biti tako. Pravzaprav je mraz in ko polje počiva, najde tudi kmet ne- kaj časa za branje. Pa šolarji! Po dvakrat ali trikrat na teden se jih nabere v majhnem prostoru vaške knjižnice vse polno. Branje je zanimivo in kdo ne bi rad segal po njem? Med policami hiti sem in tja človek. Izbira, išče zapisuje. Vsem bi rad ustregel... Ubogi človek! Te je že kdo vprašal: KDO si, ki si drzneš brezplačno garati? Mar ne živiš v dvajsetem stoletju in ne veš, da je zdaj vsepovsod v modi HONORAR, plačilo ali plačilce za vsako najmanjše dejanje? Kar delaj, saj ti nihče ne bo verjel, da delaš že toliko let in da za to delo nisi prejel še nikoli najmanjšega dinarja! Ne bo verjel? O, še kako ti verjamem! Niti truditi se mi ni treba za to. Tudi vem, da nisi sam. Tako je pač, v modi so HONORARJI in ti nimaš denarja, da bi se po modi ravnal. Dovolj je drugih, ki za to skrbijo. Tudi vem, da nikoli .nisi prosil zanj. čemu bi prosil? živiš z vsem srcem v svoji knjiž-njici, rad delaš na odru. pripravil si že toliko in toliko iger, v šoli te imajo radi in nekoč so te celo pohvalili, da si vesten delavec. Pomagal si v odboru SZDL, da je vas dobila elektriko. Na koliko vrat je bilo treba potrkati, da je oder v vaški dvorani dobil skromne zavese! Vodil si tečaje, pa še preneka-tero reč si naredil, ki ni nikjer zapisana ... Plačilo? Nikoli nisi pomislil nanj! Saj tudi ne bi pomagalo, ko bi pomislil. Pravzaprav plačila tudi nisi pričakoval. Nisi delal zanj, nisi se »gnal« za denarjem, ko je bilo treba sprejeti to ali ono nalogo. Dela, ki ga je vesela vsa vas z bližnjo in daljnjo okolico vred, si se lotil z resničnim veseljem, vanj si dal celo srce. Veselja, srca in volje nisi meril s honorarjem. Na spisku honorarjev morda res ni tvojega imena. Vsi pa vedo, da si PROSVETNI DELAVEC. Hvaležnost v srcih stoterih znanih in neznanih ljudi za ves tvoj trud pa je vendarle plačilo, ki ga ne odtehta noben honorar! Z drugimi amaterji vred si člen močne, zanesljive in dolge vrste skromnih, vztrajnih nosilcev in graditeljev resnično ljudske prosvete in kulture! -db DOM - DRUŽINA GOSPODINJSTVO ■ DOM lz stare kmečke sobe-nova! Mar ne bi kmečki gospodar in vsa njegova družina že z večjim veseljem delali na polju ali v gozdu, ko bi vedeli, da jih čaka doma svetla in prijazna izba, kjer bodo po truda polnem delu Prebrali časopise in spili Polič dobre kapljice? Vsaka podeželska gospodinja lahko začne urejevati Prav tako sobo, kot je na sliki, in naj se ne boji stroškov — ne bodo veliki. Najprej naj sobo prebeli 0 črnih nogavicah Precej mladih deklet srečujemo na ulici s črnimi nogavicami in mnogi ugibajo, ali so v žalosti ali je to »zadnja moda«. Pred leti so v Italiji prišle v modo črne nogavice, ki so jih prikazale manekenke najlepših postav z najlepšimi nogami. Tudi vsa njihova oblačila so bila v ustrezajočih skladnih hairvah in izdelana iz posebnih debelejših materialov. Dekleta so jih začela takoj posnemati in že lani smo tudi pri nas opaziti tako »modo-":, ki pa je v Italiji že davno ni več. Komur so všeč črne nogavice, naj jih le nosi! Prav Eotovo so praktične, ker se ne mažejo, če pa hočejo z njimi poudariti svoje noge dekleta majhne rasti ali take, ki imajo tanke in nele-Pe noge, se osmešijo. Njiho-ve napake bi v navadnih nogavicah ostale prikrite, tako pa jih vsak vidi. Zatorej: 1. Crne nogavice so le za precej močne noge in za visoke i postave! 2. Bacva nogavic se mora Pri cstalilh oblačil'ih vsaj 6n.krat ponovili! 3. Temne nogavice niso ^a vse -priložnosti! Sodijo k športnim modelom! 4. Zapomnimo pa si: vse, kar je »moderno«, še ni za vsakogar! Morda vas zanima? H da" ostane kruh dalj časa svež, če ga zavijemo v krpo ln jpena in Društvo prijateljev ^iadine še kdaj omogočila ta-Ko lep izlet. Slavko Splihal — posebno važen je strop — nato pa prepleska, da bodo stene čiste. Ni treba slikati šopkov, črtic ali drugih okraskov, temveč pustite stene enobarvne. Če je izba bolj temna, naj bo zid precej živo rumen. Z lesom ali plastično maso obijemo zid vsaj 1 m visoko, da bomo lahko odtise otroških rok sproti umili. Stari postelji odrežemo stranici in noge, da je nižja, nato jo kjer boste shranjevali časopise, koledarje in otroške šolske knjige, lahko gospodar sam naredi. Zavesa na tej omarici naj bo iz enakega blaga, kot so ostale; ščitila bo knjige pred prahom. Za parket v boljši izbi se bodo odločili le tam, kjer na novo zidajo, v stairih hišah pa lahko pod izstružijo, nato pa vsaj del sobe prekrijejo s polivinilnim tekačem, ki se lopo umiva, Mi- prekrijemo z rožastim pregrinjalom, ki ima spodaj volano. Iz enakega blaga (to je važno!) naj bodo kratke okenske zavese. Tudi preprosto nizko omarico. zo in stole postavimo v kot; če bosta na mizi še prt ln šopek poljskih rož, bo vsak obiskovalec nad izpremem-bo presenečen obstal. Ra. Palačinke na več načinov Palačinke z jabolki: 14 kg moke, 2 do 3 jajca, pol litra mleka. Testo stepite, potem pa dodajte žlico olja ali 50 g raztopljenega masla, sol, ter šilce ruma ali konjaka. V testo zre-žite na tenke rezine narezana jabolka in specite debelejše palačinke. Ne zvijajte jih, temveč samo potresite s sladkorjem. Palačinke na poljski način: specite 12 palačink brez sladkorja. Na masti dušite zreza-no čebulo in 30 dkg sesekljane govedine. Ko je meso mehko in ohlajeno, dodajte rumenjak, sol in poper ter s tem nadevom napolnite palačinke. Konce podvijte in specite palačinke na olju ali masti. Servirajte s solato. Palačinke s kvasom: raztopite 1 dkg kvasa v 2 žlicah mlačnega mleka, potem vlijte to zmes v sredo 1/1 kg moke, ki ste jo pripravili v drugi posodi. Pustite, naj vzhaja do 15 minut na toplem, nato dodajte sol, 3 rumenjake, 5 dkg sladkorja, 3 del mleka, 1 del smetane in 2 žlici raztopljenega masla. Dobro pomešajte in pustite stati še pol ure. Preden začnete peči, dodajte še sneg 3 beljakov. Predpustne dobrote Flancati pol kg segrete moke, 20 dkg surovega masla, 4 rumenjaki, malo soli, 2 žlici sladkorja, 2 žlici kisle smetane, 3 žlice vina. Iz vsega tega ugnetemo testo in pustimo četrt ure počivati. Nato testo razva-ljjmo za nožev rob debelo ter s kolesom zrežemo na 4 prste dolge in prav tako široke krpice, v katere napravimo 3 do 4 zareze. Potem vtaknemo gornja ogla vsake krpice skozi spodnji dve zarezi ter ocvre-mo. Ocvrte potresemo s sladkorjem. Morda še ne veste... ® Tla iz nepobarvanega lesa po večkratnem pranju počrnijo, če jih preveč močimo. Zato moramo najprej očistiti madeže s smirko-vim papirjem in vodo, v katero smo dali nekaj kapljic amonijaka. Šele nato lahko tla poribamo in pri tem uporabljamo milo ali detergent. Les pa bo postal še bolj bel, če ga takoj po pranju obrišemo s suho krpo. x % Vsaka dobra gospodinja ve, da parket ne sme namazati z loščilom, dokler z njega ne očisti vseh madežev. Če so madeži samo od vode ie dovolj, če jih* podrg.i.mo s sirkovim papirjem ali z žičnato šče>tko. Mastne madeže je treba očistiti s terpentinom ali triklor-etilenom in jih potem posuti s pudrom, ki posrka vase še zadnjo maščobo. Večje mastne madeže na debelo posujte z vročim pepelom in počakajte tako vsaj tri ure, nato pa jih podignite še s šeetko, namočeno V vroč detergent. % Vročo polno steklenico ohladimo, četudi nimamo hladilnika: ovijmo jo z mokro frotirko ter jo pustimo na zraku, najbolje na prepihu. Seminar za šahovske sodnike in organizatorje V nadaljevanju novomeškega prvenstva se je dvignil na prvo mesto z največ upanja, da bo tam tudi ostal, Aleksandar Ra-dovanovtč, ki Je z remijem proti Skerlju in zmago nad Sitarjem edini neporaženi igralec na turnirju. Skerlj Je namreč izgubil prekinjeno partijo s Kranjcem. V ostalih važnejših srečanjih sta Sitar in Penko remizirala, BartoU pa je premagal Kranjca.. Tisu in Adamič sta z nadaljnlmi zmagami odločno posegla v borbo za peto mesto, tako da bo Bar-tolj le s težavo to mesto obdržal. Vrstni red pred zadnjim kolom in nekaj odloženimi partijami: Eadovanovič 12, Skerlj 11 (1), Sitar 9.5 (2), Penko 9.5 (1): Adamič 9, Tisu 8.5 (1). BartolJ 8 (l), Kranjc 6.5, lic in Malne-rič po 5.5. Cujnik 4.5 (3), Hro-vatič 4.5. Matjaševič 4, Jenko 3 (1), Potrč 3, Istenič 2 (2). V soboto in nedeljo je bil v Novem mestu seminar za šahovske sodnike In organizatorje, ki ga je za funkcionarje šahovskih društev, klubov in sekcij našega okraja priredila komisija za šah pri OZTK Novo mesto, vodila pa sekretar Šahovske zveze Slovenije tov. Kapus in predsednik Zveze republiških sodnikov tov. prof. Vagaja. Na seminarju so bila obdelana Igralna pravila, pravila za kategorizacijo in določbe o registraciji. Zlasl; slednje so zelo važne, ker je v našem okraju število registriranih šahistov in osnovnih šahovskih organizacij zelo skromno in ne odgovarja dejanskemu stanju. Nadalje so bili obravnavani tudi organizacijski prijemi ln poudarjen pomen dela v povezavi z občinskimi zvezami za telesno kulturo. F RATA - šola tabornikov Frata je za dolenjske tabornike poseben pojem, lahko bi rekli; Frata je kovačnica taborniških vodnikov. Ze peto leto se v domu ZB na Frati zbirajo ob zimskem šolskem odmoru novi vodniki, da v teoriji- in praksi izpopolnijo svoje znanje. V enajstih tečajih je doslej preko 150 mladih tabornikov in tabornic preživelo tam 3 aH 4 dni trdega dela od jutra do poznega večera. Pri prirejanju vodniških tečajev je okrajna Zveza tabornikov v NoVem mestu našla polno razumevanje in podporo pri Zvezi borcev, k] je dala za tečaje brezplačno na razpolago Dom na Frati in pri okrajnem odboru RK, ki je s podporo v živilih omogočil izdatno prehrano. Letošnji tečaj za vodnike je finančno podprl tudi občinski odbor SZDL v Novem mestu. ■ Gojenje partizanskih tradicij je ena Izmed glavnih nalog taborniške organizacije. Partizanske igre, pohodi v neznano, orientacija s kompasom in po prirodnih znakih, ocenjevanje višine in razdalje in razne opazovalne igre so zavzeli velite del programa na teh tečajih. Stari partizani med taborniki Posebno so tečajniki prisluhnili besedam tovariša Riharda Romiha, ki je zimo 1941-42 preživel na Frati in njeni okolici. Koliko taborniškega znanja j« izzvenelo pri obujanju spominov na tiste dni! Kako so si na primer napravili v gozdu ležišče preko noči, kako so kurili ogenj brez dima, kako so s-j z znanjem smučanja rešili življenje, ko so nenadoma naleteli na italijansko kolono in še marsikaj! Prepričljiv dokaz pravega tovarištva, ko Je borec v nabito polni koči žrtvoval sebe ln se vrgel na vžgano bombo, da je rešil ostale borce — je za trenutek vsem zadržal dih. Ni si nam treba izposojati indijanskih in kavbojskih dogodivščin. NOB nam nudi dovolj gradiva, ki lahko zadovolji fantazijo mladega človeka, željnega dogodivščin. Program na vodniških tečajih je zgoščen. Izkoriščena je vsaka ura. Da delo ni enolično, se menjavajo predavanja s praktičnim delom v naravi. Štirikrat rta dan gredo tečajniki nn svež zrak. Najprej ob Jutranji gimnastiki, potem dopoldne dve url pred obedom, nato spet popoldan dve uri in še zvečer pri nočnih vajah. Šaljiv tečajnik ie pripomnil: »Navadil sem se hitro obuvati in sezuvali čevlje, čeprav to ni omenieno v programu tečnia.« »Navadili smo se hitro nlsati,- je pripomnil drugi. P-Mavatelii skušajo v kratkem GfcPU veliko povedati in marljivi tcčninlki bi si radi vse zapisali. Vreme ni bilo vedno naklo-.njeno. Na programu je bilo kurjenje ognjev. Zunaj je snežilo ln veter je zanašal sneg tudi tja, kjer je prejšnja let? bilo mirno zavetje sredi' gozda. Pa Je vseeno uspel6 vsem delovnim skupinam, da so pripravile ogenj in ga zakurile z eno vžigalico. »Tako se mi dobro zdi, kot da sem napravil važen izpit,« sem slišal pripombo vodnika' skupine, ko je zagorela ob prvi vžigalici skrbno postavljena piramida. »Štirinajst medvedov in.. .<• »Nahajate se sredi bogatega lovišča,« je razlagal lovski strokovnjak. .»Štirinajst medvedov imamo v evidenci, mnogo je divjih prašičev, srnjadi in zajcev. Lovci se trudimo, da bi ohranili dobro ln zdravo divjačino.« Tečajniki so prisluhnili - torej lovci niso uničevalci divjadi! .»Najlepše je na lovskih opazovalnicah ponoči in zgodaj zjutraj,« je dodal drugI lovec. »Na njih lahko opazujemo navade divjačine in njeno sproščeno gibanje«. Tabornik se izpopolnjuje v ročnih spretnostih. Tečajniki so pod vodstvom strokovnjaka izdelali ovojke proti snegu - dali so jim ime »glcžnjakl«. Iz prirodnega materiala so nekateri napravili prav lične okraske In spominske znake. Po predavanju »Telesni In duševni razvoj mladega človeka« Je bil živahen razgovor. »Zdaj mi je razumljivo, zakaj sem imel težave pri delu; prihodnjič bom skušal najti pravi prijem in upam, da mi bo šlo laže,« je pripomnil mlad vodnik. Mladi: vodniki še mlajšim! Načrt za vodov sestanek! Nekateri že izvežbani vodniki so imeli hitro popisano celo stran. Začetniki pa so se lovili. -Vaja napravi mojstra,« jih je vzpodbujal predavatelj. »Po enem letu vam bo igrača sestaviti načrt za vodov sestanek. Samo vztrajni bodite in ne odnehajte!« »Težave imamo z disciplino v vodu«, so se pritoževali skoro vsi udeleženci tečaja. -Zelo učinkovit recept za disciplino vam bom povedal, dobro si ga zapomnite,- ie odgovoril vodja tečaia. -Vodnik, ki je sam dosledno discipliniran, ne bo imel težav z disciplino v vodu. Vodnik pa. ki zamudi sestanek ali sploh ne pride na do*">vr>vtono mslo, le na'večji uničevalec discipline.« Igre in petje so poživljali program. Vsak tečainik s. Je zabeležil besedilo po deset partizanskih, taborniških in na- rodnih pesmi. Igre so prevzele sodelujoče, da je prehitro minil določen čas. Posebno so zgrabile inteligenčne igre,' pri katerih so se vodi kosali med seboj v bistrosti'in hitrih kombinacijah: ' Preizkušnja' V: -znanju signalizacije je bila posebno napeta. Tretji vod je dosegel skoro še enkrat boljši čas kot prvi vod in je že veljal zn favorita. Pa je presenetil peti vod tabornic s hitro oddajo in tudj sprejem je bil brezhiben. Res si je z nekaj sekundami naskoka priboril prvo mesto. Koči in teme se ne bojijo ••Nočne vaje« so ml bile posebno všeč«, je v zaključni anketi pripomnilo več udeležencev vodniškega tečaja. Začetek je bil težak. Pri prvih nočnih vajah je zašla prva skupina in za njo vse ostale. Inštruktor Bojan, ki je vaje pripravil, je pri analizi grajal nepazljivost vodnikov. Pri povratku je šel na čelu kolone in v razgovoru pozabil na pravo smer ter je 6am zašel. Bilo je seveda veliko šaljivih pripomb na ta račun. Živahna razprava je bila zaključena s pripombo: »Kadar vodiš, zberi vse svoje misli na pravo smer, pa bodi vodnik ali načelnik čete! Sicer se ti nepazljivost hitro maščuje.« Ob tabornem ognju so se raz-živeli, čeprav je pihal hladen sever. »Mi gradimo ceste, proge,« Je znova in znova odmevalo po gozdu. Sneg okoli ognja je bil popolnoma steptan, ko so tečajniki zapustili prostor. »Skoda, da zjutraj že odide-mo; komaj smo se dobro spoznali. Lepo bi bilo ostali tu še teden dni,« je glasno razlagala svoje misli udeleženka iz Brežic. »Napraviti morate prostor za drugi tečaj. SIcer pa boste vsak v svoji enoti lahko nadaljevali s taborniškim programom,- je bil odgovor. Tri komisije so ob zaključku preskušale znanje udeležencev. Nekateri so pokazali veliko prisebnost in rutino, drugi še začetniško nebogljenost, v vseh pa je bilo čutili voljo za delo v vodu. delovni enoti tnborni-štva. »Srečno in na svidenje!« Kolona 31 mladih ljudi se je vila oo sveže zapadlem snegu proti Brezovi rebri. Načelniki čet imajo že težje delo Nedolgo zatem so začele prihajati proti Frati skupine drugih tabornikov. Sedemnaist načelnikov čet in namestnikov se je zbralo, da v treh dneh izmenjajo svoje misli ln načneto probleme, ki se pojavljajo pri Načelniki čet z inštruktorjem prof. jožetom Glonarjem na terenski vaji na Ostrem vrhu nad Globodolom vodenju dela v taborniških četah. Organizacija in porazdelitev dela v četnem svetu, priprava in izvedba čelnih izletov ln raznih drugih akcij, izdelava letnega načrta, priprave ln Izvedba četnih taborjenj, taborniškega mnogoboja - res nl lahko vse to delo! Potrebno Je mnogo volje, znanja in organizacijskih sposobnosti. »Družba opazuje delo v taborniških enotah. Zavedajte se, da si boste z vztrajnim in resnim delom zagotovili ugled in podpro pri ostalih družbenih organizacijah. Vsaka napaka, ki jo boste zagrešili, pa vam bo škodovala desetkrat več, kot bi bilo treba truda, da bi to napako preprečili. Ta zavest naj vas spremlja pri važnem in odgovornem delu, ki ga opravljate v skupno korist.« Tako nekako so izzvenele besede Samotnega hrasta, pionirja tabornlštva na Dolenjskem, ki je v nedeljo obiskal tečaj načelnikov.. . — Letos čaka taborniške enote na Dolenjskem mnogo odgovornih nalog. Z vnetim sodelovanjem vodniškega .kadra, načelnikov čet in ostalih funkcionarjev ter z izdatno podporo SZDL in ZB bo uspelo uresničiti naloge kot pred leti; ko so dolenjski-taborniki bili med nrviml v Sloveniji. •S. J. športna nedelja v Straži 11. febri&rja je-imel Parti/an Straža—Vavta vas pionirsko' društveno prvenstvo- v -talni in orodni telovadbi. - V tekmovanju slaroišil: pionirjev je zasedel -prvo mesto I.eon kavšek z *>r..cfl točkami pred Mjirjancim Ravharjem s 59 70 točke. Med mlajšimi pionirji si delita prvo mesto Mar- jan. Barblč in Metod Pire s 55,00 točkami od 60 možnih — Popoldne je bila meddruštvena košarkarska tekma med TVD Straža in TVD Dolenjske Toplice. Zmagala Je Straža s 96:55 (36:16). Na dopoldanskem tekmovanju je bilo opaziti precej mladih talentov, ki se bodo z rednim treningom lahko razvili v dobre telovadce. Nekateri so prejeli diplome. Na popoldanskem tekmovanju skupin je bilo predvsem pri premagani ekipi čutiti, da je imela premalo treninga. D. U. Tekmovanje strelcev SD 13. maj (ONZ) : SD Milan Majcen 2:0 - 1469:1224, SD Celuloza : SD Novoles 2:0 — 1714:1516, SD Pionir : SD Železničar 2:0 - «34:1476, SD Metlika : SD Trebnje 0:2 - 1545:1620, SD Svoboda : SD Boris Kidrič 2:0 - -1460:0. Vrstni red po odigranem tretjem kolu: 1. SD Pionir 5318 točk, 2. SD Celuloza 5117, 3. SD 13. maj (ONZ) 4435, 4. SD Svoboda Ka-nižarica 4411. 5. SD Metlika 4210, 6. SD Železničar 4436, 7. SD Novoles 4188. 8. SL' Trebnje 2773, 9. SD Boris Kidrič 1401. 10. SD Milan Majcen 1224. . M. S. šport v Črnomlju V počastitev občinskega pravnika v Črnomlju je TVD Par-.' tizan organiziralo turnir v na-', miznem tenisu in odbojki. Tekmovanje v namiznem tenisu-tćaja že nekaj dni ln še ni zaključeno, v odbojki pa so bili doseženi naslednji rezultati: Partizan : Gimnazija 2:1. Car-. nl7on"JLA : Bclt 2:0. Partizan t Garnizon JLA 2:0. Gimnazija :: ■ Bclt - 2:0. Partizan :' Bclt 2:0; Garnizon .TLA : Gimna/.iin 2:1. Vrstni red: Partizan. Garnizon .TLA. Gimnazija. B»lt V TEM TEDNU VAS ZANIMA Četrtek, 22. febr.: Marjeta Petek, 23. febr.: Marta Sobota, 24. febr.: Matija Nedelja, 25. febr.: SaSa Ponedeljek, 26. febr.: Andrej Torek, 27. febr.: Gabrijel Sreda, 28. febr.: Leander mmm Ob Izgubi naše drage mame TEREZIJE SASEK iz Metlike se najlepše zahvaljujemo vsem, ki so Jo spremili na njeni zadnji poti. Posebno pa se zahvaljujemo političnim in družbenim organizacijam, osemletki v Metliki ter vsem ostalim za darovane vence, kakor tudi godbi, pevskemu zboru in tovarišu za poslovilne besede. Hvala tudi vsem, ki so nam Izrekli sožaljel Saškovi PRODAM PO UGODNI ceni 2 m» suhega češnjevega lesa, razžaganega na 8.3 cm. Naslov v upravi lista (241-62). PREKLICI mar GOSPODINJSKA POMOČNICO, stalno, iščem. Dr. Cvetko, Ljubljana - Nazorjeva 4. PRODAM DOBRO ohranjeno 24-basno harmoniko. Naslov v upravi lista (237-62). PRODAM KOMPLETNO posteljo in skrinjo. Adamičeva D — Grm, p. Novo mesto. PRODAM večjo, količino suhih bukovih drv. Makse, Mirna peč 33. Preklicujem izgubljeno zdravstveno izkaznico št. 307333, Alojz Jordan, Jurka vas 14, p. Straža. Preklicujem izgubljeno zdravstveno Izkaznico štev. 300081, Anton Malenšek, Gubčeva 2, Novo mesto. Črnomelj: 24. in 25. febr. ameriški barv. film. »Prijatelj Jo-ey«, 27. in 28. febr. sovj. film »Leningrajska simfonija«. Dol. Toplice; 24. in 25. febr. ital. film »Človek v kratkih hlačah«. Kostanjevica: 25. februarja amer. kriminalni film »Deveti krog«. Metlika: 21. ln 25. febr. ameriški film »Neznanec je prišel«, 28. febr. jugoslovanski film »Ni malih bogov«. Novo mesto »Krka«: od 23. do 26. febr. ital. film »Kam s truplom«,, od 27. febr. do 1. marca Jugoslov. film »Partizanski dokumenti«. Novo mesto — Dom JLA: od 23. do 25. fubr. jugoslov. film »Reka smrti«, od 26. do 28. februarja. zapadnonemški film »Zvezda Ria«. Trebnje: 24. in 25. febr. franc. barvni silm »Nesrečneži«, I. del. Predstava v soboto ob 19 in V nedeljo ob 14, 16 in 18.30. 28. febr. ital. film »Zdravniki«. Predstava v sredo ob 19. uri. • NOVOMEŠKI MATIČNI URAD SPOROČA Od 12. do 19. februarja Je bilo rojenih 16 dečkov in 17 deklic. Porodili so se: Franc Muhič, kmetovalec z Vel. Kala, in Justina Campa, hči kmetovalca iz Prečne; Vid Struna, delavec s Potovrha, in Hedvika Ovnlček, delavka iz Vel. Orehka; Gabrijel Barkopec. parketar iz Ru-manje vasi, in Jožefa Bačar, delavka iz Gor. Straže; Jože Prime, kmetovalec iz Koroške M in Marija Cimermančič, poSjedelka iz Vlnje vasi; Franc Kinv delavec, in Marija Zlvec, poljedelka, oba s Pangerčgrma; Širne Culina, delavec iz Žabje vasi, in Marija Kavšek, delavka iz Vavte vasi. Umrli so: Franc Kralj, kmetovalec iz Zaloga, star 59 let; Anton Sabljak, upokojenec iz iOoprivnlka. star 54 let; KrLsti-ha Briški, socialna podpiranka K Dolenje 2age, 6tara 59 let; Prane Slajkovec, užitkar z Dol-Kamenc, star BO let. ČRNOMALJSKI MATIČNI URAD SPOROČA V januarju je bilo rojenih I deklic in 2 dečka. Poročili so se: Vinko Welss, Skladiščnik iz Črnomlja, in Kata Vuljanič, gospodinja iz Kočevja pri Črnomlju; Stanislav WdES, mizar ,in Katarina Mi-kotlč, delavka, oba iz Črnomlja/; Vladimir Magovac, kovač iz Ljubljane, ln Hermina Ba-iuk, uslužbenka iz Črnomlja; rt Jančar, uslužbenec iz Br-prl Kranju, its Nada Vld-tnarv kuharica iz Rožičvrha; rvan Blažlič .rudar, in Marija Gospar, gospodinja, oba iz Črnomlja; Alojz KJepec, delavec 1 lz Klaslnca, in Marija Jakša, kmečka delavka iz Zajčjega vrha. Umrli so: Jože Kukar, upokojenec iz Gribelj, star 63 let; Relnnold Storžič, delavec iz Dobličke gore, star 42 let; Jožef Rupčič, kmet iz Črnomlja, star 90 let; Ivana Rajmer, gospodinja iz Črnomlja, stara 74 let; Frančiška Rcndulič, zasebnica iz Črnomlja, stara 90 let; Katarina Stonič, gospodinja iz Črnomlja, stara 58 let; Stanka Ja-kofčič iz Gribelj, stara 9 mesecev. Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Pavla Barborič iz Regerče vasi — dečka, Katarina Weiss iz Črnomlja — dečka, Marija Zupančič iz Črnomlja — deklico, Marta Ko-lenc iz Velike Loke — dečka, Vida Brodarič iz Metlike — deklico, Marija RadeJ z Blance — dečka, Marija Kobše iz Dola — dečka, Marija Božič iz Dol. Stt-hadola — deklico, Rozalija Drčar iz Gomile — dečka, Ivana Gašperšič iz Medvedjega sela — deklico, Frančiška Tramte iz Zloganja — dečka, Hiba Seho-vlč iz Črnomlja — deklico, Marija Pavlic iz Vratnega — deklico, Justina Troha lz Šmarjeških Toplic — dečka, Ana Be-čaj iz Bistrice — dečka, Rozalija Stukelj lz Moverne vasi -deklico, Ljudmila Macele iz Bu-šinje vasi - dečka, Anica Klobučar z Uršnlh sel — dečka, Fanika Vlntar iz Regerče vasi — deklico, Marija Gognjevec iz Dol. Ponikev — deklico, Terezija Mlakar lz Dolenje vasi - dečka, Marija Godlar iz Malega Cerovca — deklico, Marija Ba-juk iz Križevske vasi — dečka, Anica Kavčič Iz S alke vasi — deklico, Terezija Berkopec iz Metlike - deklico, Majda Kun-tarič iz Kostanjevice — dečka, Anica Zupančič iz Ljubljane -dečka, Marija Malešič iz Bor-šta — dečka. Marija Premelč z Broda — dečka, Marija Drenik z Jablana — deklico, Jožica Tome iz Bušinje vasi - dečka, Ana Novak iz Sahovca — deklico, Terezija Mežan iz Karanega potoka — dečka, Marija Jarc iz Vel. Lipovca — deklico, Marija Povše z Dol. Podbor-šta — deklico, Marija Hrastar z Vrha pri Pahl — deklico, Jožica Osolnik iz Bršlina - dve deklici. Alojzija Kovačič lz Biča — deklico. Iz brežiške porodnišnice Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Marija Umek iz Sretnica - dečka, Marjana Brajdič iz Gmajne — deklico, Marija Cvetkovič iz Dcdnje vasi — dečka, Pepca Grame iz Zakota — deklico, Jožefa Zagmejster z Bizeljskega — deklico, Ema Jamnik z Libne — dečka, Božena Radovanovič iz Brežic — dečka. Marija Oštir iz Krške vasi — dečka, Fanika Bogovič iz Zg. Pljavškega -dečka, Zofija Cvetkovič iz Ml-halovca — dečka, Marija Bajs iz Brezja — dečka. Marija Fe-renčak iz Cerine — dečka. Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v novomeški bolnišnici: Ivan Skrbiš, konjar iz Oneka pri Kočevju, je padel z voza in si poškodoval desno nogo. Feliks Anžel, kmetijski zavarovanec iz Blata pri Trebnjem, Je padel z motorja in si poškodoval levo nogo. — Drago Pinoza, 6ln elek-tričarja iz Videm-Krškega se Je opekel po obrazu z vrelo vodo. Ivanu Hovorju, sinu kmetijskega zavarovanca lz Smarjete, Je hlod padel na levo nogo in mu jo poškodoval. Na Janeza Krevsa, posestnika iz Hrastja, se je prevrnil voz in mu poškodoval obe ključnici, rebra, desno roko in medenico. Brežiška kronika nesreč Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Jože Sever, električar iz Klanjca, je padel z lestve in si zlomil levo nogo; Alojza Pavloviča, sina kmetovalca iz Velike vasi, je brcnila krava, pri čemer je dobil poškodbe na glavi; Pavel Pompc, ključavničar iz Trške gore, si je pri padcu poškodoval desno koleno; Ana Cukac, kmetovalka lz Klanjca, je padla po stopnicah ter si zlomila desno nogo; OBJAVE - RAZPISI Razpis delovnih mest Kmetijska zadruga Brestanica razpisuje delovni mesti: 1. finančnega knjigovodje, 2. obratnega knjigovodje. Pogoj za obe delovni mesti je vsaj dveletna praksa v knjigovodstvu, po možnosti v kmetijski stroki. — Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Samski stanovanji zagotovljeni. Razpis ostane v veljavi do izpolnitve razpisanih delovnih mest. Pismene ali osebne ponudbe sprejema uprava Kmetijske zadruge z o. j., Brestanica. Javna dražba v Brestanici Kmetijska zadruga Brestanica bo 3. marca 1962 ob 9. url dopoldne prodala na javni dražbi, ki bo na sedežu zadružnega posestva, naslednja osnovna sredstva: 2 mlatilnlci, dizel motor »Aran«, več ročnih prevoznih škropilnic, portable, pisalni stroj in nekaj vprežnih kmetijskih strojev. Pri nakupu imajo prednost gospodarske organizacije družbenega sektorja. Razpis delovnega mesta upravnika Komisija za razpis mest direktorjev ln upravnikov pri ObLO Brežice razpisuje na podlagi 21. člena Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov mesto UPRAVNIKA kino podjetja Brežice Pogoj za sprejem v službo na razpisano mesto je, da ima kandidat ustrezno srednjo strokovno izobrazbo in potrebno prakso. Razpis ostane v veljavi do izpolnitve razpisanega delovnega mesta. Prejemki se določijo po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Pravilno kolkovane prošnje z opisom dosedanjega službovanja in z navedbo šolske izobrazbe pošljite ObLO Brežice! Komisija za razpis mest direktorjev in upravnikov, ObLO Brežice. Razpis delovnega mesta Upraviteljstvo osnovne šole »Katje Rupcna« v Novem mestu razpisuje delovno mesto gospodarja stavbe. Prošnje, kolkovane s 50 din, vložite do 1. marca 1962 pri upravi-teljstvu šole. Plača po dogovoru oziroma pravilniku šole. RAZPIS DELOVNEGA MESTA Samostojnega finančnega knjigovodjo sprejme PODJETJE ZA PREDELAVO LESA »Lipa«, Prekopa pri Kostanjevici na Krki. — Nastop zaželen 1. marca 1962. — Po potrebi opremljeno samsko stanovanje zagotovljeno. — Prijave pošljite na gornji naslov podjetja »LIPA- - Prekopa pri Kostanjevici. Objava SPLOŠNE BOLNIŠNICE v Novem mestu Splošna bolnica v Novem mestu obvešča obiskovalce bolnikov, da bolnikom ni dovoljeno prinašati alkoholnih pijač in ne hrane. Obenem sporoča, da mladini izpod 14. leta starosti ni dovoljen obisk bolnikov. Prodaja strojev in inventarja Kmetijska zadruga Trebnje bo prodala na javni dražbi v UPRAVNI ODBOR HOTELA »METROPOL« — NOVO MESTO razpisuje prosto delovno mesto računovodje Pogoj: višja ali srednja strokovna izobrazba z najmanj petletno prakso v računovodski službi. Plača po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. — Nastop službe takoj ali po dogovoru. Ponudbe na UPRAVO HOTELA »METROPOL«, NOVO MESTO. STANOVANJSKA SKUPNOST K ANDI J A razpisuje na podlagi 75. člena pravil Otroškega vrtca in sklepa izvršnega odbora delovno mesto upravnika otroškega vrtca v Kandiji Pogoji: popolna srednja izobrazba v prosvetni stroki z najmanj 5- letno prakso. Nastop službe takoj. Plača po pravilniku vrtca, vse ostalo po dogovoru. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Prošnje je treba poslati na Stanovanjsko skupnost Kantlija, p. Novo mesto. torek, 27. februarja 1902, s pri-četkom ob 9. uri dopoldne, na p. o. Mokronog, Sentrupert, Mirna, Trebnje, Dobrnič in Sentlovrenc večje število mla-tilnic, sejalnir, škropilnic, elektromotorjev, bencinskih motorjev, plugov, vozov, krožnih žag in drugega inventarja. Pravico dražiti imajo kupci iz družbenega sektorja, v nedeljo, 4. marca 1962,' ob isti uri in na istem mestu pa tudi vsi ostali iz privatnega sektorja. Razprodaja inventarja Okrajna zveza kmetijskih zadrug Novo mesto razproda več pisalnih miz, omar in 4 pisalne stroje. Ogled predmetov je v prostorih OZKZ Novo mesto. Prednost pri nakupu imajo kmetijske zadruge. NESREČE Deček podlegel poškodbam 6. februarja se je v Crncu ob cesti I. reda med Brežicami in Brezino pripetila prometna nesreča, v kateri Je izgubil življenje 12-letni Slavko sušin. Tega dne sta se vračala iz Za- greba s tovornjakom, naloženim s praznimi steklenicami, voznik Bogdan Korunlč in sopotnik Rudolf Klobasa. Ko jc šofer v Crncu pri h. št. 6 zavijal na dvorišče, je pred avto pritekel Slavko Sušin in se močno zaletel v desni blatnik. Tovornjak se je sicer v hipu ustavil, vendar je bil sunek tako močan, da je dečka vrglo v cestni jarek. Zaradi težkih poškodb jc deček kasneje umrl. Z alkoholom in polnim kamionom v potok! voznik Jože Hrovat je 24. januarja upravljal z gramozom naloženi tovornjak znamke Czepel po cesti iz Brusnic proti Mokremu polju. Zaradi prevelike hitrosti in ker je vozit vinjen, mu je v Velikih Brusnicah najprej zaneslo vozilo na levo stran ceste, kjer je po-drl ograjo. Nato je izgubil oblast nad krmilom iu po 30 metrih vožnje zdrsnil z desnega cestnega roba v 2,5 metra globok jarek v potok, kjer je vozilo obležalo . prevrnjeno s kolesi navzgor. Voznik ln dva delavca so se rešili iz kabine tako, da so razbili šipe. Škode jc za okoli 500.000 din. Prekršek je toliko hujši, ker ga je zagrešil poklicni voznik. • BREZ DENARJA NI LIGE! Čeprav se je novomeška na-miznoteniška ekipa na kvalifikacijah za vstop v II. zvezno namiznoteniško ligo uvrstila na 2. mesto in si tako pridobila pravico igrati v ligi. V Ravne ni mogla odpotovati! Ker društvo Partizan nI moglo zagotoviti 20.000 dinarjev, kolikor bi bilo potrebno za potovanje na Ravne in Za dvodnevno bivanje šestčlanske ekipe, so novomeško ekipo črtali in mesto nje uvrstili v ligo ekipo Maribora, ki je bila v Novem mestu na kvalifikacijah —tretja. Spet je neizkoriščena lepa priložnost za nastop v močni konkurenci. Trud na kvalifikacijah je bU zaman. Vsem ljubiteljem namiznega tenisa smo še dolžni rezultate kvalifikacijskega tekmovanja za vstop v zvezno' ligo, ki je bilo v Novem mestu. Udeležilo se ga je 5 ekip, in sicer iz Maribora, Kranja, Kopra, Kočevja ln Novega mesta. Le dve sta si mogli priboriti vstop v ligo; to se je posrečilo Mladosti iz Kranja, ki je imela zelo močno moško ekipo (Frelih, Bevk, Brenk), poleg tega pa novomeški mladinski ekipi (Turk, Berger, Somrak, Gunde, Mikčeva in Turkova), ki jc v odločilnem srečanju premagala Mariborčane z 9:5! Novomeška ekipa je premagala še Koper z 9:2 in Kočevje z 9:0, z Mladostjo iz Kranja pa je izgubila s 6:9. »PIONIR« na 10. mestu! SPORED RADIO LJUBLJANA Vsak dan: poročila ob 5.05, 6.00, 7.00. 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 13.00, 17.00. 19.30, 22.00. 23.00 ta 21.00. Pisan glasbeni spored od S.00 dO 8.00 PETEK, 23. FEBRUARJA: 8.30 Glasba ob delu — 8.55 Pionirski tednik — 9.25 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe — 11.15 Nas podlistek: Slavko Mendaš: Moja pot v Španijo - 12.05 Sekstet bratov Flesko s triom Bardorfer — 12.15 Radijska kmečka univerza: inž. Jelka Hočevar: Izkus-nje pri ugotavljanju virotičnih obolenj na krompirju — 13.30 »Kvartet z o^Jsonancami« — 14.05 Radijska šola 2a nižjo stopnjo: Brane Dolinar: Pustite kontrabas v radio! — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Portreti iz stare italijanske glasbe — 19.05 Italijanske, španske in latinskoameri-ške popevke — 20.00 Vesela godala — 20.30 »Sončeoe, sij t«, ciklus pesmi za sopran in klavir — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 23.30 Nočni akordi. SOBOTA, 24. FEBRUARJA: (S.30 Napotki za turiste - 8.05 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji - 8.35 Od polke do Sambe — 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo (ponovitev) — 10.15 Od tod in od ondod - 11.00 Klavir v ritmu — 12.05 Slovenske narodne poje Branka Str-gar — 12.15 Kmetijski nasveti: inž. Mirko Petornel: Kako ka- že prodaja klavne in plemenske živine? - 13.45 Orglice, kitara in citre — 15.20 Napotki za turiste — 15.25 Naši stari mojstri — 15.40 Planinski oktet iz Maribora — lfi.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 17.50 Ansambel Jožeta Privška — 18.45 Naši popotniki na tujem — 19.05 V ritmu domačih polk ln valčkov — 20.00 Dunajski valčki - 20.20 dr. Walter Gerteis: Vozli inšpektorja Brei-na — 22.15 Oddaja za naše Izseljence. NEDELJA, 25. FEBRUARJA: 6.00 Nedeljski Jutranji pozdrav — 6.30 Napotki za turiste — 6.35 Polke ta valčki v izvedbi zabavnih ansamblov — 8.00 Majhna ko makovo zrno — 8.50 Iz albuma skladb za otroke — 9.05 Z zabavno glasbo v novi teden — 10.00 Se pomnite tovariši... Rado Kokalj: Zaradi izdaje — 11.30 Uglašena skupina znanstvenikov (reportaža) — 11.50 Mandoline in godala — 13.30 Za našo vas — 14.00 Slovenske narodne v priredbi Janka Ravnika in Josipa Pavčiča — 15.15 Trikrat pet — 15.30 Nedeljsko popoldne ob zabavnih melodijah — 16.00 Humoreska tega tedna: Irmela Lindberg: Galoša — 17.05 Orgle in orglice — 17.15 Radijska igra: Jovanka Jorga-čevič: Primer Mihaela Zazme-rom — 18.15 Vesela godala -18.30 Športno popoldne — 20.00 Izberite melodijo tedna I — 23.05 Plesna glasba. PONEDELJEK, 26. FEBRUARJA: 8.40 Pihalni orkester LM p. v. Rudolfa Starica — 8.55 Za mlade radovedneže — 10.15 Od tod in od ondod — 11.00 Pesmi raznih narodov poje Slovenski oktet - 11.15 Naš podlistek — 12.05 Pozdrav iz Makedonije — 12.15 Radijska kmečka univerza: inž. Tanja Hlišč: Ekološki in ekonomski pogoji za proizvodnjo orehov — 13.30 Črnske duhovne pesmi ln Gershwin — 15.20 Zvočna mavrica — 16.00 Vsak dan za vas — 17.03 55 minut za ljubitelje operne glasbe - 18.10 Tega ne slišite vsak dan - 20.00 Koncert zbora in orkestra RTV Zagreb - 23.20 Za ljubitelje zabavnih zvokov. TOREK, 27. FEBRUARJA: 8.05 Mladinski mešani zbor gimnazije Iz Celja p. v. Egona Ku-neja — 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo: Pogled skozi razprta vrata - 9.23 Zvočni kaleidoskop — 10.15 Izberite melodijo tedna! — 11.15 Napredujte v angleščini — 12,(ji.Vaški kvintet z Reziko in Sonjo - 12.15 Kmetijski nasveti: inž. Nace Lovšin: Rejsko delo pri osemenjevanju krav v ljubljanskem okraju — 13.30 Partizanske pesmi poje Mariborski komorni zbor - 13.50 Lepe melodije z zabavnim orkestrom Mantovani — 14.05 Radijska sola za višjo stopnjo: Samorastnlk ln samo-rastniki — 15.20 Tri pesmi Borisa Kovačiča — 15.30 V .torek nasvidonje — 18.10 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe — 20.00 Poje 7,bor Donskih kozakov p.v. Sergija Zarova - 21.12 veliki zabavni orkestri — 23.05 Četrt ure z Ljubljanskim Jazz ansamblom. SREDA, 28. FEBRUARJA: 8.05 Rado Simonitti: Pesmi in priredbe obmorskih motivov — 8.20 Radi bi vas zabavali - 8.55 Pisan svet pravljic ln zgodb — 10.15 Od tod in od ondod — 11.15 Človek In zdravje — 12.05 Kvintet bratov Avsenik — 12.15 Radijska kmečka univerza: Stane Matekovič: Izvor podlag za proizvodnjo cepljenk — 13.30 Od polke do mamba — 13.30 Dalmatinske narodne pesmi — 17.05 Šoferjem na pot — 17.50 Glasbena medigra — 20.00 Poljska, sovjetska ln češka zabavna glasba — 20.30 Štiri sto let klavirske glasbe - 21.00 Igramo za vas — 23.05 Plesni zvoki in popevke. ČETRTEK, 1. MARCA: 8.05 Lahek operni spored — 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo (ponovitev) - 9.23 V ritmu cha cha — 9.40 Pet minut za novo pesmico in Pozdravi za mlade risarje - 10.15 Od tod in od ondod - 11.15 Ruski tečaj za začetnike - 12-15 Ansambel Srečka Dražila - 12.15 Kmetijski nasveti: Jože Kregar: Nekaj najnovejših lončnic — 13.50 Od klavirja do velikega plesnega orkestra - 15.20 V valčkovem ritmu — 15.30 Turistična oddaja - 16.00 Vsak dah za vas — 18.45 Kulturna kronika — 19.05 Naši mladi reproduktivci: violinist Slavko ZiimšeJc — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in nape-vov — 21.00 Literarni večer: Pred spomenikom Majakovske-ga — 22.15 Naš skupni studio — 23.05 Nočni koncert. V zadnjem kolu republiške kegljaske lige je Pionir nastopil v Ljubljani skupaj z domačim Gradisom, ki je imel prednost domačega igrišča. Prva tekmovalca novomeškega Pionirja sta dobro začela. Vukšinič z 829 in Vesel z 800 kegljl sta povedla proti Gra-disu z 36 kegljl. To prednost sta še povečala naslednja tekmovalca Filipčič 760 in Hren 848 kegljev. S tem rezultatom je bil Hren najboljši tekmovalec pri Pionirju, pri Garisu pa je bil boljši le reprezentant Stare. Tretji par je dosegel so- običajnega rezultata. — Gradiš je zmagal z razliko 65 kegljev. Prejšnjo nedeljo Je v zadnjem kolu nastopu tudi brežiški Razlag, ki je dosegel naslednje rezultate: v Kranju 16.220, najboljši posameznik je bil Gornik z 818 kegljl. Na Jesenicah je dosegel 5783 kegljev, najboljši pa je bil Gerjevič - 773. S tem kolom je zaključeno tekmovanje dvajsetih najboljših ekip Slovenije. Prvak je postala ekipa kranjskega Triglava, Pionir je zasedel deseto mesto, Razlag pa je zadnji — dvajseti. Naj pripomnimo, da liden rezultat: Rodič 789 in Legi?« 829, vendar je Gradiš po-vedel za 30 kegljev po zaslugi Starca, ki je dosegel odličen rezultat 893 kegljev. Kot zadnji par sta nastopila Romih 770 in Mrzlak 779 kegljev. Mrzlaka je močno ovirala poškodovana roka. tako da nI mogel doseči ekipa Pionirja stalno napreduje, prvo leto je bila 17., lani 13. ta letos deseta. •Za zaključek pa še najboljši posamezniki v Pionirjev! ekipi: I. Jože Mrzlak 835. 2. Bogdan Hren 833, 3. Alojz Legiša 827 in 4. Vinko Rodič 8C6 kegljev povprečno lz petih nastopov.