LETO III ANO KNJIGA V. LIBRO WL BUENOS AIRES 20 — IV — 1935 "'~X LA VIDA ESPIRITUAL Revista Semanal A VIDA ESPIRITUAL Revista Semanal THE SPIRITUAL LIPE Weekly Rewiew DUHOVNO ŽIVLJENJE Družinski tednik za slovenske izseljence DUHOVNO ŽIVLJENJE Splošne kulturna tedenska slovenska izseljenska družinska revija. Ustanovitelj in glavni urednik: Josip Kastelic. Urednik SLUŽBENEGA VESTNIKA Slovenske katoliške misije ta Jei-,ij Ameriko: Vsakokratni odgovorni izseljenski duhovnik. Urednica ŽENSKEGA VESTNIKA: Marija Vodopivčeva, Rosario. Urednica NAŠEGA MLADEGA RODU: Krista Hafnerjeva, učiteljica, Jesenice na Gorenjskem, Jugoslavija. Naročnina znaša: a) Za Republiko Argentino in vse ameriške dežele, vključeno Severe-ameriške Združene države in Kanado, letno * 6.— m/n (arg. pap pesov), milren 20.—, severoameriški | 1.50, uruguajakih pap $ 3.50, čilenski). * 35.—. b) Za evropske in vsa ostale države: letno $ ilo je pa ravno tisto nedeljo zvečer. Apostoli — razem Tomaža — so bili zbrani v Jeruzalemu v dvorani, večji sobi. Bržkone jih je bil sklical tja Peter, da se razgovore o vsem, kar so bili slišali in zvedeli. Prestrašeni so bili. Bali so se Judov, zato so zaklenili vrata od. znotraj. Pride tedaj .Jezus. Stopi v sredo med nje ter jim reče: “Mir Vam bodi! Jaz sem, ne bojte se!” Oni pa se prestrašijo in zboje, ter mislijo, da vidijo duha, prikazen. In jim reče: “Zakaj ste prestrašeni in zakaj take misli obhajajo vaša srca ? Poglejte moje roke in noge, da sem jaz. potipajte in poglejte, saj duh nima mesa in kosti, ki jih imam jaz. kakor vidite.” In ko to izgovori, jim pokaže roke in noge in stran. Ker pa šc ne verjamejo in se veselja čudijo, pravi: “Ali imate tu kaj jesti?” Ponudijo mu torej kos pečene ribe — bili so ribiči — in sat medu. In vpričo njih je. Tedaj se razvesele učenci, da vidijo Gospoda. In jim zopet reče: “Mir vam bodi! Kakor je Oče mene poslal, tudi jaz vas pošljem!” In ko to izreče dihne vanje in jim pravi: “Prejmite sv. Duha, katerim boste grehe odpustili so jim odpuščeni in katerim jih boste zadržali, so jim zadržani!” Vse to se je zgodilo na pravo veliko nedeljo. Ne samo to! Evangelisti niso vsega opisali, kar se je zgodilo. Sveti Janez sam pravi, da če bi hotel kdo popisati vse, kar je Jezus delal in učil, bi ves svet ne obsegel tistih knjig. Že iz tega kratkega pripovedovanja pa se razvidi, kako je gospod Jezus pripravljal svoje učence prodno so bili popolnoma in do konca prepričani, da je On, umorjeni in v grob položeni resnično in v istem svojem telesu od mrtvih vstal. Vstajenje od mr- 47(5 tvili je vsekakor nekaj bolj nenavadnega in mogočnejšega kakor katerikoli izmed neštetih ostalih čudežev Kristusovih. To je zmaga vseh zmag, zmaga smrti, ki je sicer nepremagljiva in neizprosna gospodarica vsega kar živi na zemlji. Če je torej že vsak čudež nekaj čudnega, težko verjetnega, koliko bolj čudež vstajenja Učenci se kar niso mogli uživeti zanj. Res je bilo treba mnogo dokazov, predno so verjeli in se prepričali, da je Kristus res vstal. Peter in Janez sta pritekla k grobu, da se sama prepričata, če res ni več v njem Jezusovega trupla in nista našla drugega, kakor ovoje v katere je bil zavit; Mariji Magdaleni se je bil prikazal Jezus prvi in je brž šla in povedala apostolom, da je Gospoda videla — pa ji niso verjeli. Na poti od groba je pozdravil Jezus dobre žene in brž so šle, da povedo apostolom — pa so se jim zdele njihove besede kakor blodnja. Kakor omenja apoostol sv. Pavel, se je prikazal Jezus tudi apostolu Petru, ki je sklical enajstere, da, se o tem razgovore, pa mu niso verjeli. Dva učenca Jezusova sta šla iz Jeruzalema v Emavs in se jima je Jezus pridružil in sta ga spoznala pri lomljenju kruha in sta takoj vstala in šla dve uri in pol daleč nazaj v Jeruzalem, da povesta apostolom: “Gospoda sva videla”, pa jima niso verjeli. Pozno zvečer so bili apostoli zbrani pri zaklenjenih vratih iz strahu pred Judi. In naenkrat je bil Jezus med njimi in jih je pozdravil: mir vam bodi. Oni pa so prestrašeni in se boje in mislijo, da vidijo Duha. “Jaz sem, ne bojte se. Kaj ste prestrašeni in zakaj take misli obhajajo vaša srca. Poglejte moje roke in noge, da sem jaz, potipajte in poglejte, saj duh nima mesa in kosti, ki jih imam jaz, kakor vidite.” In ko to izgovori, jim pokaže roke in noge in stran. Ker pa še ne verjamejo in se veselja čudijo, vpraša ali imate kaj jedi. Ponudijo mu kos pečene ribe in sat medu. In vpričo njih je. Po vsem tem se šele razvesele učenci, da vidijo Gospoda. Toliko je moral Jezus prepričevati učence predno so mu verjeli, da je On zares pravi njihov Učenik, od Judov umorjeni in pokopani. Zato pa je bila potem njihova vera v vstajenje Njegovo toliko bolj trdna. Morala je biti trdna, saj jih je še tisti večer poslal pridigat in vero oznanjat po vsem svetu. “Kakor je Oče mene poslal tudi jaz vas pošljem.” In apostoli so šli in so mu bili priče, kakor pravi sv. pismo, zveste priče, tako da so vsi izvzemši apostola Janeza, ki pa je bil tudi mučen, življenje dali za svoje pričevanje. Za majhne malo pomembne stvari ne bo nihče žtrvoval svojega življenja, najdragocenejšega, kar premore človek na svetu! Pričali so o Jezusu Učeniku in čudodelniku, o Jezusu križa- nem in vstalem. O Jezusu vstalem prav posebno. Saj se spominjate, kako je zatrjeval Pavel: “Če pa Kristus ni vstal, je prazna naša vera”. Zato pa je ravno Pavel tako zatrjeval in dokazoval vstajenje Jezusovo. Takole piše v I. listu do Kor. 15, 3—8 vrste: Sporočil sem vam posebno, kar sem tudi prejel, da je Kristus za naše grehe umrl, po pismih — to je prerokbah, kakor so napovedali preroki — da je bil pokopan in da je tretji dan vstal po pismih in da se je Hefu — Petru — prikazal in potem enajsterim, potlej se je prikazal več kot petsto bratom vsem kmalu, izmed katerih je še sedaj veliko živih, eni pa so zaspali, potlej se je prikazal Jakobu, potlej vsem apostolom. Poslednjič za vsemi pa se je prikazal tudi meni kakor negodniku, najmanj vrednemu.” Tako je bilo govorjenje, taka je bila pridiga apostolov, tako iz srca, tako iz prepričanja govorjena, da so morali nasilne smrti umreti, ker niso mogli drugače govoriti. Seveda pa jih je bilo kakor vedno tudi že takrat, ki so tajili, da bi bil Jezus od mrtvih vstal. Na kakšne dokaze pa so se opirali leti. Poslušajte: V nedeljo zjutraj, ko se je zdanilo, so prišli stražniki, ki so Jezusov grob stražili, v mesto in so povedali judovskim veiikim duhovnikom vse kar se je zgodilo. In se zbero s starešinami, posvetujejo se ter dajo vojakom obilo denarja rekoč: “Recite, da so prišli njegovi učenci po noči in so ga ukradli ker smo mi spali.” — O, vi vojaki, stražniki, kaj pa potem vi veste, če ste spali, kako pa potem pričate , če ste spali, ko so prišli učenci in Jezusa ukradli. Toda taka je pač nevera! Slepa je in z majhnimi dokazi za-voljna. Že nekdaj tako, kakor še danes! Mi pa verujemo, Jezus, da si Ti Kristus, Sin živega Boga. Mi verujemo —- poživi našo vero ! KAP, JE BILO OD ZAČETKA. KAR SMO SLIŠALI, KAR SMO S SVOJIMI OČMI VIDELI, KAR SMO GLEDALI IN SO NAŠE ROKE TIPALE, O BESEDI ŽIVLJENJA. . . OZNANJAMO TUDI VAM, DA BI BILI TUDI VI Z NAMI ZDRUŽENI, MI PA SMO ZDRUŽENI Z OČETOM IN NJEGOVIM SINOM JEZUSOM KRISTUSOM. IN TO VAM PIŠEMO, DA BI BILO NAŠE VESELJE POPOLNO. — Apostol in evangelist Janez v z-četku svojega prvega pisma. Detajl slavnega in starodavnega razpela, ki ga v Toledu na španskem nosijo v procesijah velikega tedna. Antonija Rože, Tucquegnieux MetM, Francija: Slovenski izseljenci In šli so utrujeni, mračni S od kraja do kraja domovja Iskat. Pred njimi se dviga noč bede, obupa, za njimi zahaja poslednji ž:;r nad. Ko množica tava v grozot polnem mraku se dvignil ob cesti visoko je križ. 8 porogom se ljudstvo od njega obrne: “Če Bog si, zakaj to krivico trpiš?” A gori na križu Telo raztepeno in dvoje' sameva prebodenih rok. Na desni je rana — srce prebodeno! O, vseli mučenikov mučenec, moj Bog! Le eden edini pod križem obstane in truden zazre se v trpeče oko. (Hej, čudež: tolažba srce mu prevzame in duša napolni se z novo močjo. Golgota H našiin današnjim slikam. Golgota se imenuje svojevrsten film, ki sicer še ni povsem dogotovljen in ga javno še ne predstavljajo, iz katerega pa se nam je posrečilo dobiti nekaj dragoceneh slik, ki jih v današnji številki nudimo našim cenjenim či-tateljicam in citate 1 jem. Mnogi, že premnogi so poizkusili živo nam predstaviti trpljenje, smrt in vstajenje našega Gospoda Jezusa Kristusa, bodisi na igralskem odru, bodisi na filmskem platnu. Po vsem svetu so znane in slavne pasijonske igre v Obeiammergau na Bavarskem. Izmed številnih slovenskih pasijonskih odrskih priredb je treba posebej omeniti Finžgarjev, po srednjeveškem škofjeloškem Podivjani vojaki se norčujejo iz ravnokar bičanega Gospoda. pasijonu prirejeni dr. Pogačnikov, in najnovejši Gregorinov pasijon, ki ga zadnji čas močno hvalijo. Izmed* izseljenskih odrov in društev, ki so že igrali pasijon je treba posebej omeniti slovenski pasijonski klub v Clevelandu, ki se je za prireditve posebno dolgo in temeljito pripravljal in so bile zato tudi podane z vsestranskim uspehom. Vsi, ki so imeli z odrom že kaj več opravka vedo, da je predstavljanje Gospodovega trpljenja izmed vseh predstav sicer najbolj hvaležna, če je bila dobra, da pa je treba zanjo daleč največ vaj in skrbi in zlastij skrbne izbire igralcev. Nikakor ne more vsak oder uspešno nuditi pasijona, še manj ga mo-iejo res uspešno igrati katerikoli čeprav sicer dobri igralci. Bolj kakor sicer je treba namreč pri pasijonu vloge živeti, ne samo jih predstavljati in igrati. Menda so doslej vsled tega odpovedali vsi poizkusi dostojno spraviti pasijon na fiimsko platno, kljub še tako skrbnim pripravam in naravnost razsipnim scenerijskim izdatkom. Kolikor toliko posrečen izmed številnih dosedanjih pasijonskih filmov je bil pravzaparav samo znani Kralj kraljev in deloma Ben Hur, ki pa omenja Jezusovo življenje in trpljenje le bolj mimogrede, da ustvari v gledalcih primerno razpoloženje za glavno igro. Z Go'goto pa se zdi, da bomo dobili sedaj res prvovrsten pasijonski film. Pripravljajo ga v Franciji in sicer z vso skrbjo. 4.000 igralcev sodeluje pri njem, med njimi cela vrsta prvih filmskih umetnikov. Filmanje bo veljalo ogromni! stroškov in je bila ustanovljena izključno v ta namen da preskrbi neobliodno potrebnih denarnih sredstev posebna družba z imenom Ichthys. Filmanje samo vodi sloviti francoski filmski poznavavec kanonik J. Rey-mond, in sicer kar najbolj mogoče natančno po svetopisemskih poročilih in eerkvenozgodovinskih ugotovitvah. Tri sile so se borile v .Jezusovem času za svojo nadoblast in je ta borba ravro v Jezusovi obsodbi in trpljenju prikipela do vrhunca: Jezus na eni strani — na drugi sinedrij, to je nekaka judovska državna zbornica v kateri je bila zastopana judovska duhovščina, plemstvo in izobraženstvo — in saräki namestnik tretji Rim, rimsko cesarstvo, katero je v Judeji predstavljal takratni cesarski namestnik in upravitelj Judeje Po n c ij Pilat. Vse drugo, zhsti na primer judovsko ljudstvo igra zato zelo podrejeno vlogo. V tej napeti igri je bil navidezno premagan, v resnici pa je slavno znagal Jezus iz Nazareta. Filmsko igro spremlja odgovarjajoče petje in godba svetih liturgičnih [esmi in obredov, da film tein bolj povdari z bistvom krščanstva neločljivo ivezano staro misel, da v Cerkvi Kristus še danes naprej živi, se na svoj mističen način bori in ima prijatelje in sovražnike, dočim stoji “masa” večali manj brezčutno ob strani. Govorjene partije bodo sneli v devetih jezikih, da bo mogoče predstavljati film po vsem svetu. VELIKONOČNO SVETO OBHAJILO JE ZNAMENJE LJUBEZNI DO KRISTUSA IN ZVESTOBE NJEGOVI CERKVI. NOBENA TEŽAVA NAJ TE NE STRAŠI PRED NJIM. BOLJŠE JE VSE IZGUBITI, KAKOR IZGUBITI LJUBEZEN IN POSTATI NEZVEST. Zgoraj desno in levo: Golgoto. Spodaj levo: Jezus pade pod križem. Spodaj desno: Jezusa pribijajo na križ. Po Veliki noči v Jeruzalemu Pasha, judovski praznik, tisti, ki je prinesel smrt Jezusu iz Nazareta, je minil. Večje in manjše gruče romarjev se trgajo iz svetega mesta ali proti Galileji, ali proti puščavi, ali pa gre proti morju njihova pot. Pilat, cesarski namestnik se je s svojo bleščečo častno stražo in z vojaško posadko vred vrnil v Cezarejo. Tudi palača kralja Heroda je prazna. Po cestah in trgih zgrinjajo šotore, v katerih so prenočevali tujci. Prodajalci podirajo zadnje stojnice. Vrvenje v svetem templju je potihnilo. Pusta vsakdanjost se je vrnila v Jeruzalem. Letos bolj pusta, kakor sicer. Ta praznik namreč ni končal kakor drugi velikonočni prazniki. Ta praznik je bil omadeževan s krvjo! Smrt Jezusa iz Nazareta je motila že veselo velionočno razpoloženje. Nečloveško ravnanje z Njim, ki je bil morda Prerok, groze polna smrt, tema sredi dne. potres, pokanje skal, rajni ki so vstali in so jih nekateri v mestu videli, veliki zastor v templju, ki se je NOBENEGA TAKO PRAVIČNEGA NI NA SVETU. DA BI SAMO DOBRO DELAL IN NIKDAR NE GREŠIL. — Sveto pismo. : -RS* v-n-:;1 ■ FÜ&y&i. B; A' . -f'; 7^ JJ K‘ i H pretrgal na dvoje od vrha, do tal — vse to je ležalo kot težak era oblak na dušah Jeruzalemljanov. In potem še nečuvena smrt izdajalca Jezusovega, njegovega učenca: Kakor brez pameti je divjal h velikim duhovnikom, češ, da je izdal nedolžno kri, od tam so ga videli kako je bežal v tempelj, zagnal po tleh srebrni denar, da so se razkotalili srebrniki po vseh kotih, potem pa so ga potniki mrtvega našli zunaj mesta: obesil se je bil, pa se je vrv utrgala pod težo in je padel na tla. Odprta usta z daleč ven molečim oniodrelim jezikom, steklene oči in trebuh, ki je pri padcu razpočil, da je drobovje iz njega izstopilo —• tega ni mogel prenesti človeški pogled. Tudi so že v noči od sobote na nedeljo vojaki, ki so stražili Nazarenčev grob prestrašeni pribežali v mesto, češ, da se je grob odprl, obsojenčevo truplo pa je kakor od nevidnih rok odnešeno in ga ni v grobu. Veliki duhovniki so sicer hoteli oslabiti vtis pripovedovanja in so dali raznesti po mestu vest, da so učenci prišli, ko so stražniki spali in so truplo ukradli. Toda vsega čudovitega se je nabralo preveč in je kakor mora ležalo na judovskih dušah. ** Ko je svoj čas kaznoval Bog Egipčane s tridnevno temo, tako, da ni videl človek človeka in se nihče ni ganil iz mesta, kjer je bil, pravi sv. pismo, da pa je bila svetloba, kjerkoli so prebivali Izraelski otroci. Tako je bilo ta čas v Jeruzalemu! Veliko nedeljo zvečer jih je bilo nekaj Jezusovih učencev zbranih v veliki dvorani. Vrata so imeli od znotraj zaklenjena iz strahu pred Judi, in žalostni so bili njihovi pogovori. Naenkrat pa je postalo v dvorani svetlo in že so ga videli. In slišali: Mir vam bodi! Bil je Jezus, Učenik, od mrtvih vstali! Prebodene roke jim je pokazal in stran. Tri dolge dni ga niso videli, ki so bili zmeraj pri njem — o, kako je veselja zavriskalo njihovo srce, ko je bil spet pri njih! Odslej so ga videli prav pogosto: enkrat v tihi sobi. pa spet na samotnem, potu, ali na obrežju jezera. Videle so ga žene, posamezni učenci, potem spet vsi apostoli, enkrat bratje, ko jih je bilo skupaj več kakor petsto. Razgovarjal se je z njimi. In .veliko je bilo o čemer naj se razgovore : o strahupolnih dneh, o usodi onega, ki je bil do zadnjih dni z njimi, sedaj pa leži zunaj mesta na neposvečeni zemlji. Pred vsem pa so veljali njihovi pogovori prihodnjosti. Veliki načrti so Sklep svetega leta V številki 58 našega lista je naš odlični sodelavec gospod Aleš Napret mojstrsko razpravljal o svetem letu 1934/5. To sveto leto, razglašeno v tisoč devetsto leten spomin našega odrešenja in Kristusove bridke smrti v spravo za grehe sveta in tisoč devetsto letni spomin njegovega bivanja med nami v presveti Evharistiji, se sedaj ravno končuje in bo zaključeno na belo nedeljo dne 28. aprila. Zaključek svetega leta bo izredno slovesen. V Lurdu na Francoskem se bodo brale zadnje tri dni svetega leta v imenu vseh narodov sveta in neprestano noč in dan svete maše, ki jih bodo služili duhovniki kolikor mogoče vseh ljudstev zemlje. Celo iz najoddaljenejših misijonskih krajev že prihajajo v Lurd vsaj majhne skupine romarjev. Slovenski katoliški izseljenci v Argentini se bomo pridružili temu slavlju s peto sveto mašo darovano na belo nedeljo pred izpostavljenim svetim Rešnjim Telesom in po papeževem namenu, to je: 1) . Da bi katoliška Cerkev povsod uživala tisto svobodo, ki ji po božji volji gre in v kateri bi mogla svoje zveličavno poslanstvo ne- 1 moteno vršiti med vsemi narodi. 2) . Da bi med vsemi narodi zavladal mir, soglasje in blagostanje v pravem pomenu besede. 3) . Da bi misijonsko delo srečno napredovalo in raslo in da bi se odpadniki vrnili v eno čredo Kristusovo. 4) . Da bi zlasti člani “Zveze borbenih brezbožnikov” spoznali svoje bogokletno početje, ki je nespametno in tudi že samo posvetno nesrečo nosi med ljudi, in bi se razsvetljeni z nebeško lučjo, izpre-obrnjeni in spokorjeni, vrnili v naročje svojega dobrega Boga. Prav v te namene prosi Cerkev svoje vernike zlasti te zadnje dni svetega leta izrednih spokornih del, zlasti posta in miloščine, kateri je premorejo. Kateri še niso prejeli bogatih svetoletnih odpustkov, naj se pri svojih pristojnih župnikih informirajo, katera dobra dela da so za prejem odpustkov potrobila. Pogoji so nabiti navadno tudi na cerkvenih vratih ležali pred apostoli, ki jih bo treba uresničiti, zato je bilo treba vprašati marsikaj. .Jezus jim je dal ta čas zadnjih navodil — 40 dni se jim je prikazoval in jim je govoril o božjem kraljestvu (Ap. dela 1.3). Važne oblasti je izročil apostolom v tem času in naročila: Pojdite in učite vse narode; krščujte jih v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha in učite jih izpolnjevati vse, karkoli sem vam zapovedal; katerim grehe odpustite, so jim odpuščeni, katerim jih zadržite so jim zadržani (Jan 20. 23). Apostola Petra je po- PRILOŽNOST ZA SPOVED V SLOVENSKEM JEZIKU: VSAKO SOBOTO POPOLDNE IN KATEROKOLI URO V NEDELJO. OSTALE DNI VPRAŠAJ PREJE TELEFONIČ-NO, ČE JE SLOVENSKI SPOVEDNIK NA RAZPOLAGO. U. T. 59-3919. .stavil za poglavarja drugim. Težke naloge so stale pred apostoli, pa jih je potolažil in jim obljubil: prejeli boste moč Svetega Duha Ap. dela 1, 8). Glejte jaz sem z vami vse dni do konca sveta (Mt 28, 19). Veliki jeruzalemski svet je živel svojim opravkom in skrbem in ni slutil, kako veselo da živi nebeško kraljestvo v njegovem obzidju, kako da živi skrito v tihih sobah pri svetih ljudeh, ki drhte sreče in blaženosti. Jeruzalem je mislil, da je Nazarenec mrtev, da je njegovega mesijanstva konec in ni slutil, kako da prav ta čas in v prav tem njihovem mestu dela s svojimi načrte, da si osvoji svet. * * * Podobno kakor v Jeruzalemu po onem usodnem velikonočnem prazniku je v človeški duši po grehu: strast je minila, pamet je prišla nazaj, oglasila se je vest, ki vznemirja in muči in kakor mora leži na srcu in mu ne da miru. Kakor je Jeruzalem tlačila črna zavest, da ga ni več svetega čudodelnika in Nazareta in se je množica zavedla, da je sama zahtevala smrt dobrega preroka, tako je človek po grehu samega sebe žalosten in samega sebe ga je sram. Medtem, ko jih podobno Jeruzal; mljanom po usodnem velikonočnem prazniku toliko živi pusto vsakdanje življenje polno praznih srbi, na so zaživele mnoge zavidanja vredne duše sredi med nami življenje, tako podobno življenju Jezusovih učencev in prijateljev v onih štiridesetih dneh po velikonočnem prazniku, življenje, ki smo ga ravnokar opisali. To so tisti, ki so oprali svoja oblačila v krvi Jagnjetovi. kakor pravi sveto pismo, ki so resnično njegovi z dušo in telesom, tisti, ki so prejeli velikonočne svete zakramente. V NESPOKORNOSTI TRDOVRATEN OSTATI JE IZMED VSEH GREHOV NAJVEČJI; NIKDAR NE OBŽALOVATI SVOJIH PRESTOPKOV JE RESNIČNO SATANSKA NARAVA. Meseca, marca letošnjega leta. torej pred nekaterimi dnevi, je v Severni Ameriki umrl po vsem svetu znani znanstvenik in izumitelj, profesor za elčktromehaniko na sloviti univerzi Columbia v New Yorku, naš rojak dr. Mihajlo Pupin. Do dne natančno (il let je preživel v Ameriki, kamor se je bil napotil kot petnajstleten deček iz svoje rojstne vasice Idvor v takrat še ogrskem Banatu. Iz doma je šel menda revnejši kakor katerikoli naš izseljenec. Denarja je nosu s seboj cplih pet centov. Tudi ni imel druge obleke. kakor tisto, ki jo je nosil na sebi. Kar je imel obleke več jo je moral prodati, da si je lahko kupil vozni listek, najcenejši in najslabši kar jih je bilo na razpolago. Tudi uro je prodal v ta namen. Nekaj je mladi fant vendarle nesel s seboj v daljni tuji svet. Nekaj, česar navadno ne cenimo veliko, dr. Mihajlo Pupin pa je v svoji sivi starosti smatral, da je bilo več vredno in da mu je v tujini boljše služilo, kakor bi mu denar in bogastvo: kopico zlatih naukov in prisrčnih opominov svoje nepismene matere, globoko versko prepričanje, ki mu ga je utrdil za materjo še njegov dobri katehet, in ljubezen do prirode, ki mu jo je vlil Slovenec profesor Kos. Na podlagi teh treh temeljev je postal Mihajlo Pupin iz preprostega in kar najbolj ubogega ameriškega izseljenca eden izmed najznamenitejših Američanov, najodličnejših Jugoslovanov, prvih izumiteljev sveta v električni stroki in velikih dobrotnikov vsega človeštva. Ni šlo lahko. Začetek Pupinove Amerike je bil zelo trd. Najprej je dobil delo na farmi. Pozneje je šel v tovarno. Poleg vsakdanjega dela se je neprestano učil. S prihranki si je kupoval knjige. S svojo pridnostjo je dosegel, da je bil sprejet na univerzo, kjer pa se je kmalu izkazal njegov talent. Postal je svetovno znan učenjak. Njegove iznajdbe so iznenadile svet. Ameriška vlada ga je na svoje stroške poslala nadaljevati študije na najslovitejše evropske visoke šole. Njegova izobrazba ga je pripeljala v najvišje ameriške kroge. Bil je med drugim oseben prijatelj predsednika Ameriških združenih držav \Y. Wilsona. Svoje življenje je popisal Mihajlo Pupin sam v angleško pisani knjigi Od pastirja do izumitelja, ki je bila prestavljena v vse važnejše jezike sveta. V slovenščino jo je prestavil prof. dr. Pavel Brežnik. Slovenski prevod si lahko vsakdo izposodi v Slovenski knjižnjici v Buenos Airesu. Aval os 250. Na bolniški postelji je obiskalo Mihajla Pupina veliko najodličnejših ameriških časnikarjev, katerim je dal učenjak med drugim tudi tele izjave: “Čas mojega življenja postaja vedno krajši; vendar se ne bojim smrti. Vsi znanstveniki sveta preiskujejo vzroke vesoljstva, zvezd in sonca; javno priznavam, da vesoljstvo ne more biti delo drugega, kakor našega Stvarnika. Človek je ustvarjen po božji podobi; človeška duša je največji biser stvarstva. Človekovo telo ob smrti res premine, se uniči oziroma preide v vesoljstvo, njegova duša pa naprej živi svoje duhovno življenje." Pokojni dr. Mihajlo Pupin'je bil pravoslavne vere. Velika noc v Jeruzalemu Pričujoči potopis je napisal pred petimi leti Rus g. I. Tkalčev, vendar je tako zanimiv in razmere v Palestini so še danes tako ravno iste, da ga bodo naši čitatelji brez dvoma veseli. Prosimo jih, naj primerjajo tudi naše zanimive slike iz Palestine v št. 47 in 48 našega lista. Uredništvo. Ob svitu sem zapustil Damask, da bi prišel zvečer v Jeruzalem in srečal Veliko noč v bližini Gospodovega groba. Avtomobil se je ustavil po dveh urah vožnje ob mostu čez planinski potok. Tu gre meja med Sirijo in Palestino, francoske oblasti pregle-dujejo potne liste. Onstran mostu sledi novi pregled. Tu so okrasili mojo izkaznico z novim vizumom v treh jezikih: angleščini. arabščini in hebrejščini. Tako sem dospel v Sveto deželo. Krasna cesta se veselo vzpenja v ozelenele klance in nenadno odkriva med gorovjem stisnjeno sinjo gladino Genezareškega jezera. Ob vodi leži slikoviti Nazaret. Na mestu nekdanje Jožefove hiše, preproste tesarjeve domačije, se dviga krasna, nova katoliška stolnica. Samo Marijin studenec, ki ga enako pobožno obiskujejo Žitije, Arabci in kristjani, je obvaroval nekdanjo preprosto milino. Zato izgleda Novi Nazaret, glavni sedež organizacij Zioni-stov, kakor pravo ameriško predmestje Hribi se polagoma nižajo. Mi režemo rodovitno Galilejsko ravan, samo krasno polje in rodovitni vinogradi. Povsod se vidijo Fordovi motorni plugi, stopiči razsežnih naprav za. namakanje, ravne črte novih zidanih stavb. Kako malo je vse to slično nekdanji Palestini i A pot kmalu zopet za j de v tesno Samarijsko gorovje. Tu malokdaj zagleda oko po obronkih razmetane, prijazne, a neznatne kose obdelanega sveta. Arabci kakor v sivi davnini z motiko rahljajo nehvaležno grudo. Njih zidane koče so jako revne. Na po- • bočju, stran od ceste, se vidi Biblos. Kmalu nato smo že v skalnati, neprijazni Judeji. Samo mirne ovčje črede, ki se pasejo po kamenju, kažejo, da je dežela obljudena. Tu in tam, gleda od daleč za nami arabski pastir v dolgem plašču, naslonjen na dolgo, zakrivljeno palico. Vedno zopet srečamo oddelke britske konjenice, ki nezaupno ogleduje potnike. Dežela je nemirna. Cesta se vedno bolj strmo vzpenja proti slemenu in na vrhu se nam je nenadoma odkril razgled na Jeruzalem. Žarki zahajajočega solnea so razločno oznočili obrise večstoletnega mestnega ozidja, štirikotnih stolpov, kupol Omarove mošeje in svetišča Gospodovega groba. Ob njegovem vznožju, izven mestnega ozidja, se dvigajo hotelski nebotičniki, angleške vojašnice in židovska univerza. * * * Velika sobota. Leta 1930 je bila pravoslavna velika noč istočasno s katoliško, in pravkar se je končala tudi židovska. Tudi muslimani so imeli velik praznik. Zato so se zbrali v Jeruzalemu romarji iz vseh delov sveta. Valujoča človeška reka me je neodo-ljivo vlekla pred Davidova vrata in se razlila po ozkih, vijugastih ulicah starega mesta. Vse te ulice so same trgovine, kjer se prodajajo sveče, svetinje in drugi verski spomini. Prebrisani prodajalci so takoj spoznali pokoljenje slehernega mimoidočega tujca in ga nagovorili v njegovi materinščini. Naposled smo dospeli na cilj. To je odvseh strani zazidani trg pred stolnico Gospodovega groba. Trg je nabito poln. Videl sem. da ne bom prišel v stolnico. Arabski stražniki pod vodstvom angleških častnikov so varovali vrata. Zaprli so dohod z lesenimi zaprekami. Ljudje so se gnetli po balkonih in strehah vseh bližnjih stavb. Moral sem potrpeti med tisoči zamudnikov, ki niso smeli noter. Krščanski Arabci, najbolj vneti verniki na svetu, pridejo z družinami v stolnico en dan poprej in prenočijo notri na tleh. da bi dobili boljši prostor pri velikonočni službi božji. Poleg mene sta stali dve starki v črnih rutah in s šopi sveč v rokah. Čul sem, kako sta se pogovarjali, a tudi brez tega bi ju spoznal po značilni zunanjosti ruskih bogomoljk. Kmalu smo .se seznanili. “Že dolgo sva, dragec, v Jeruzalemu. Veliko sva prestali Menda dvajset let sva od doma. a nikoli ni bilo tako težko. Zdaj ni več pravoslavnih bogomoljeev. Sami protestanti prihajajo, turisti jim pravijo...” Kes tvorijo četrtino pred stolnico zbrane množice drug drugemu slični ameriški turisti s kodaki. Pričakujejo sveti ogenj kakor zanimivo senzacijo. Ženici sta mi povedali. da so v cerkvi ugašene vse luči. V marmornati kapelici Gospodovega groba zapečateni patriarh moli, da bi poslal Bog sv. ogenj. To se ponavlja vsako leto in nepopisno navduši poleg kristjanov tudi muslimane... Opoldne zadoni iz zaprte cerkve vzklikanje večtisočert- množice. Vrata se odprejo na stežaj in neodoljiv človeški potok plane na prosto. Vsi držijo v rokah šope gorečih sveč. (Nadaljevanje) Glejjac,ylej,jl(xvica. bijlrot ■ J^otj^en. dečekjuelt.k mozj-^ iSčasom boššezot mimstrot.^ Jfko vedno priden bos / > ^jos,i/i C_5" t *• it a. r Jezus vstane od nrtvih Nedeljo zjutraj so šle pobožne žene Jezusov grob obiskat In glej, nastal je velik potres. Angel je prišel iz nebes in je odvalil kamen in je sedel nanj. Njegovo obličje je bilo kakor blisk in njegovo oblačilo belo kakor sneg. Od strahu so stražniki stre-petali in so bili kakor mrtvi. Angel je spregovoril in rekel ženam: "‘Ne bojte se, zakaj vem, da iščete Jezusa, križanega. Vstal je, kakor je bil rekel.” Z velikim veseljem, so tekle, da bi povedale učencem. Med potjo jim je Jezus sam prišel naproti in jih je pozdravil. Žene so objele njegove noge in ga molile. Pomni. Jezusovega vstajenja nas spominja praznik Gospodovega vsta-jenja ali velika nov. — V veri sc spominjamo Jezusovega vstajenja z besedami: šel pred pekel tretji dan od mrtvili vstal. V rožnem vencu molimo: ki je od mrtvih vstal. — Po vstajenju je bilo Jezusovo telo poveličano. Tako telo ima Jezus v zakramentu svetega Rešuj ega Telesa. Velikonočna pesem. Zveličar gre iz groba, ob moč je smrt. trohnoba. Brezmadežno je jagnje bil in zame drago kri prelil. Aleluja, aleluja. Krist je vstal L a s t o v i c a vrh s K r i s t j e vstal! I n v o d i c a kraj K r i s t j e vstal! B e 1 i c v e t v zel< K r i s t j e vstal! P a z neb 8i vsi z K r i s t j e vstal! L a s t o v i c a vrh s i n V 1 o d i c i a kraj , b e I i c v e ' t v zeli p a z neb a vsi ž P r e b udili srce i M o ’ j e dre i b n o s r - K r i s t j e vstal! K r i s t j e vstal! \ Slovenski izseljenski mladini, ki redno čita Naš mladi rod in se bo sklicevala na ta oglas nudimo zanimivo knjigo ŽIVLJENJE IN SMRT P. MIHAELA PROJA, ki ga omenja naš sodelavec gospod Ksaver Meško v svoji ljubki igrici, ki jo prinašamo na naslednjih straneh, za globoko znižano ceno 50 centavov, bodisi, da si pridejo iskat knjigo osebno, bodisi, da jim jo pošljemo po pošti kamorkoli, tudi v inozemstvo, vendar ijamo do dne 15. maja. Slava Kristusu Kralju Za Naš mladi rod napisal Ksaver Meško Pozorišče: cesta. Ob cesti drevje. Pod enim drevesom stoji v nekako ošabno zanikarni pozi polkovnik, štirinajstleten dečko. Z našivi iz rdečega papirja vzdolž hlač, z dolgo leseno sabljo. Po cesti prikoraka četa, pred njo kapetan z dvignjeno leseno sabljo. Zastavonoša z veliko trobojnico. KAPeTAN (zapoveduje z ostrim glasom): Ena-dve; ena-dve; ena-dve. (Se ustavi pred polkovnikom).: Junaška četa, stoj! (Pozdravlja s sabljo polkovnika): Dobro, kaj, gospod polkovnik? POLKOVNIK (malomarno) : No — za silo. MIRKO (iz vrste) : Javljam pokorno, gospod polkovnik, Mihec mi zmerom na nogo stoppi. KAPETAN (osorno) : Kako pa koraka ta prostak Mihec? Kakor berač z leseno nogo? STANKO (majhen, zavaljan, a z živimi očmi, podrži dva prsta kvišku) : Prosim, gospod kapetan, kar klečat ga pošlji. MIHEC (počasen debeluhar, zaničljivo in leno) : Klečat! Misliš, da smo v šoli? Vojaki smo! CIRIL (vesel in živ) : Saj sem rekel, da Stanko ni za vojaka. Pre-otročji je. POLKOVNIK (ostro) : Kakšno disciplino pa imate, gospod kapetan? Saj vam vojaki govore, kakor bi bili na paši. KAPETAN: Ne morem, jim ust zamašiti. Ko so pa tako otročji' STANKO (dviga spet prsta) : Prosim, gospod kapetan, kaj pa je to: disciplina? KAPETAN: Če lepo molčiš in si pokoren, to je disciplina^ STANKO: Zdaj pa vem. Hvala lepa, gospod kapetan. MIHEC: Pa bomo še vadili? Saj je dolgočasno. STANKO (dviga spet prsta): Prosim, gospod kapetan, Mihec bi rad bil polkovnik. Ker pa ni, mu je predolgočasno. POLKOVNIK . (posmehljivo): Oj, kaki junaki! Govore kakor otročaji! MIHEC: Ker si polkovnik, si seveda ves vzvišen. A jaz bi predlagal: volimo si kralja. Ta je še čez polkovnika. STANKO in CIRIL: To pa, to! Volimo/ KAPETAN: Pri Rimljanih, sem bral, so tudi vojaki cesarje volili. CIRIL: Le krone nimamo. POLKOVNIK: Pa misliš, da nosi kralj zmerom krono? S?mo, kadar na prestolu sedi. CIRIL: Dobro, da tudi prestola nimamo. Tako še krone ne bo treba. A koga volimo? SREČKO (zastavonoša, precej velik, resen, ki je dozdaj molčal): Pokorno javljam, gospod polkovnik, jaz bi vedel. POLKOVNIK: Kar povej, Srečko. SREČKO (živo in toplo): Kristusa. — (Vsi ga začudeno pogledajo. Nekaj trenutkov vsi molče.) POLKOVNIK (dvomeče): Kristusa? SREČKO: Da. Kakor v Mehiki. Saj ste brali, kako je Calles tam katoličane preganjal? VEČ GLASOV: Smo, smo. STANKO: Nam je gospod katehet pravil. Tudi mama nam je doma brala SREČKO: O patru Prou? CIRIL (z vnemo): Duhovnik in jezuit je bil, že vem. Pa so ga ustrelili, mladega še. SREČKO: Da. In je še tik pred smrtjo klical: “živel Kristus Kralj!” STANKO (ves razvnet) : Fajn, fajn! SREČKO: In o tistem osemletnem Danilu Cortesu, ki je plakate raznašal, ste slišali? VEČ GLASOV: Smo, smo/ STANKO: Pri nas je mama iz “Glasnika” čitala. Jokala je zraven. MIHEC (malo zafrkljivo, a dobrohotno): Menda tudi Stanko. STANKO: Malo že. SREČKO: Vojaki so ga s kopiti pušk ubili. STANKO: Fej jih bodi! Taki divjaki! SREČKO: Pa je vesel trpel — za Kristusa Kralja. Tudi mnogo drugih, odraslih in otrok. Dečki so nosili celo sv. obhajilo očetom v ječe. Pa so jih vojaki kar pobijali. STANKO (navdušeno): To, to je bila junaška četa! SREČKO: Zato izvolimo tudi mi Kristusa za Kralja. VSI POVPREK: Da, da... Samo njega. POLKOVNIK (živo): Jaz imam doma lepo podobo Srca Jezusovega, Mama mi jo je dala. Nad mojo posteljo visi, da me varuje. Po to noletim, saj je blizu. Pa se poklonimo Kristusu Kralju — vda- ni njegovi junaki. VSI OBENEM: Da, da, jojdi! STANKO: Pepček, sabljo pa kar tukaj pusti, boš laže bežal. POLKOVNIK: Saj res. (Naglo odpaše sabljo in jo vrže k drevesu.) Bom. takoj spet tukaj. (Odhiti.) MIHEC: Glej ga, glej, Pepčka, ni tako napačen, kakor se časih dela. STANKO: Seveda ni. Samo kadar je polkovnik, je pust. KAPETAN: Pozor zd?,j, junaška četa. Dokler se gospod polkovnik ne vrne, bomo še malo eksercirali. MIRKO: Če mi Mihec ne bo na noge stopal, sicer jaz nočem. KAPETAN: Pa mu eno prisoli, ako ti nalašč. STANKO (spet dvigne dva prsta) : Prosim, gospod kapetan, ali je to tudi disciplina, če mu eno prisoli? KAPETAN: Ti, Stanko, pobič nisi za vojaka. Preotročji si. STANKO: O, kapetan še bom ali celo polkovnik. VSI: Joj, joj, kapetan ali. celo polkovnik! (Se smejejo.) POLKOVNIK (prihiti s podobo) : Jo že imam. Žrebelček in kladivo sem tudi prinesel. Zdaj jo obesimo tu na. drevo in se poklonimo Kralju sveta. (Pribija visoko, kolikor more doseči, žrebelj v deblo, obesi podobo nanj.) Zdaj pa, v vrsto, junaška četa! (Se strumno postavijo v red.) Poveljujte, gospod kapetan, da četa Kralju čast izkaže. (Pobere svojo sabljo in se z njo postavi v pozor.) KAPeTAN: Četa, pozor! (Dvigne sabljo.) Dvignite vsi bridke meče in navdušeno zakličite: “Slava Kristusu Kralju!” VSI (potegnejo lesene sablje, jih visoko dvignejo) : Slava Kristusu Kralju/ (Srečko povesi zastavo.) POLKOVNIK (mogočno zamahne s sabljo) : Prisežemo ti zvestobo da smrti! VSI: Prisežemo ti zvestobo do smrti! (Zastavonoša ponosno maha z zastavo.) STANKO (dviga dva prsta leve roke): Prosim, gospod polkovnik, Maks Jamnik je bolan, pa ne more z nami eksercirati. Ko bi ga priporočili Kristusu Kralju. Ta ga lahko ozdravi. POLKOVNIK (razveseljen) : Saj pra,vim, ni tako za nič naš Stanko, samo hudo otročji je včasih. Zdaj si jo izvrstno pogodil. Dajmo, priporočimo Maksa. Gospod kapetan, poveljujte četo k molitvi. KAPETAN: Junaška četa, pozor/ — Četa, k molitvi! (Vsi povesijo sablje, pokleknejo na desno koleno.) — 497 — Pravnik Slovenske knjige bomo kakor po navadi obhajali' tudi letošnjo veliko nedeljo na Paternalu, Avalos 260 in Vam nudimo ob tej priliki med mnogimi drugimi zlasti naslednje knjige po zelo znižanih cenah: Knjige za odrasle: Achermann, V službi pri trinogu. Roman iz časov francoske revolucije $ 1.50 Zimske urice, Almanah goriške Mohorjeve družbe ..................... $ 1.— Milica Grafenauerjeva, Ljubezen, zakon, družina .................... $ 1.50 Jugoslavija, Almanah Narodne obrane za Južno Ameriko ............... $ 1.50 Proti novim svetovom, Almanah goriške Mohorjeve družbe, zbirka de- vedesetih najpriljubljenejših slovenskih narodnih pesmi ....... $ 1.50 Barčica, ........................................................... $ 0.50 Janez Jalen, Ovčar Marko, roman .................................... $ 1.50 Dr. Ivan Tavčar, Visoška kronika, roman ............................ $ 1.50 Luis Bertrand, Sanguis Martyrum, roman ............................ $ 1.50 I. Krasnov, Pri podnožju božjega prestola, roman ................... $ 1.50 Franc Jaklič, Nevesta s Korinta, kmečka povest ..................... $ 0.75 Narte Velikonja, Sirote, povestice ................................. $ 0.50 Franc S. Finžgar, Strici, kmečka zgodba ............................ $ 0.75 Dravska banovina, 30 slik iz Slovenije v bakrotisku ................ $ 1.— Dr. 'P. Tominec, Osnovna načela krščanskega socijalizma ............ $ 1.50 Zbirka kulturno-političnih predavanj ............................... $ 0.40 Dr. Jan. Evangelist Krek, Socijalizem .............................. $ 3.— Okrožnica Pija XI. o novem šocijalnem redu ......................... $ 1.— živi ogenj, življenjepis Pija X..................................... $ 0.75 Dr. A. Zdešar, Sveti Vincencij Pavelski, življenjepis .............. $ 1.— življenjepis in smrt Mihaela Proja ................................. $ 0.75 Križem sveta, potopisi s slikami ................................... $ 0.75 Mladinske knjige: Narte Velikonja, Sirote, povestice ................................. $ 0.75 Janez Rožencvet, Leteče copate in druge pravljice za mladino........ $ 0.50 Ivan Trinko, Naši paglavci, otroške zgodbe ......................... $ 0.75 Radivoj Rehar, Vijolica Vera ....................................... $ 0.75 Kolački, čitanka za naše najmanjše ................................. $ 0.50 Mladi junaki, čitanka za mladino ................................... $ 0.50 Krščanski nauk za prvence s slikami v barvah ....................... $ 1.— Mati uči otroka moliti, za goriške razmere prirejena razlaga krščanskega nauka ........................................................ $ 0.40 Nabožne knjige: Sveto pismo: a). Evangeliji in apostolska dela ............................. $ 1-50 b). .Apostolska pisma in razodetje .............................. $ 1.50 Slovenski pogrebni obredi ............................................ $ 1.20 Martin J urbar, Presveto Srce Jezusovo, 2. izdaja .................... $ 1.— Svete pesmice, zbirka sto in dveh nabožnih pesmi ..................... $ 0.50 Cerkvena ljudska pesmarica, ljubljanska izdaja ....................... $ 0.50 Molimo, Goriški molitvenik ........................................... $ 1,50 (izključno veliko nedeljo samo po en peso!) V zalogi imamo tudi še celo vrsto vsakovrstnih molitvenikov v raznih, deloma tudi razkošnih opremah in po odgovarjajočih cenah. Zbirka slik 14. postaj križevega pota s slovenskimi napisi ........... $ 1.— Razglednice: V naši.založbi tiskane razglednice Bleda in slovenskih narodnih noš po deset centavov. Do dne 15. maja pošiljamo knjige tudi po pošti in sicer pri naročilih, ki presegajo $ 5.— priporočeno in ne da bi računali poštnino ali zavojnino, sicer pa je treba priložiti za poštnino in zavojnino 10 o|o vrednosti naročenih knjig in še 20 centavov, kdor bi želel prejeti knjige priporočeno, kar vsakomur kar najbolj priporočamo. Slovenska knjižnjica Avalos 250 Buenos Aires Velika prodajalnica nogavic ženskih in moških, ter drugih moških potrebščin, kakor srajce, naramnice i. t. d. Blago zajamčeno, cene zmerne Priporoča se: Ivan Ribičič Buenos Aires — ul. FLORIDA 315 — Vhod v subterraneo Slovenski Tednik prinaša mnoge dnevne novice iz naše nove in stare domovine, kakor tudi najvažnejše svetovne vesti, in razne soeijal-ne in druge članke. List izhaja že šesto leto in ga izdaja slovenska prosvetna organizacija, urejuje pa Ivan Kacin. Letno stane $ 5.— m|n. Za inozemstvo $ 6.— m|n. Naš naslov je: Uprava Slovenskega tednika Anasco 2322. Buenos Aires, Rep. Argentina. VI LAHKO ŽIVITE BREZ SKRBI ČE SE OBRAČATE ZA VSE VAŠE BANČNE OPERACIJE NA Banco Holandes SLOVENSKI ODDELEK Centrala: Bme. MITRE 234, Podružnica: CORRIENTES 1900 ZAKAJ? ZATO KER, potoni BANCO HOLANDES lahko nakažete Vaši <1 nižini denar VARNO, HITRO in z NAJMANJŠIMI STROŠKI. ZATO KER, BANCO HOLANDES plača za Vaše hranilne vloge NAJBOLJŠE OBRESTI. ZATO KER, pri BANCO HOLANDES lahko kupite prevozne karte za najboljše in najhitrejše parnike, po najnižjih cenah. VAŠ DRUGI DOM: BANCO HOLANDES Pridite osebno ali pa nam pišite — da se boste prepričali. Uradujemo od 8.30 do 19. ure. Ob sobotah do 12.30. VIGILOVE POVESTICE so gotovo najboljše, kar premore Južna Amerika v mladinskem slovstvu. Doslej je izšlo 86 povestic vezanih v ravno toliko knjižic in tiskanih na finem papirju in bogato in res umetniško ilustriranih. Stanejo samo po deset centavov, dobite pa jih v vsaki knjigarni. Dr. JUAN ANGEL MARTINOLICH odvetnik MONTEVIDEO 4SI U. T. 35 - 5223 NAŠE SESTRE na DOCK SUDU so otvorile otroški vrtec v ulici M. E. Estevez 1200, kjer sprejemajo otroke od 2 let naprej. Podučujejo odrasla dekleta v ročnih delih, petju in raznih jezikih Slovenska čevljarnica Paz Soldan 4983 Anton Saksida Gennänico, tiao Paulo, Eua AWarez Penteauo 19 — Eanco Gennänico, San-toa, Bua 15 de Noviombre 161 — Banco Holandčs, Sao Paulo, Eua da quintanda 9. Paraguay: Banco Germdnico, Aaunciön, Calle Pres. Franco eaq. Chile. Banco Gennänico, Valparaiso, Calle Pratt 238. Chile: Banco Germänico do la A. S., Santiago, Calle Huorfanos 833 Francosko, Belgija in Luksemburg: Banque Baruch et Cie., Par-», 1» rue Lafayeite. Holandsko: Hollandsche Bank —- Unle N. V., Clee.engracht 432, Amsterdam, Holandia. "Nemško: Deutsch-Südamerikruische Bank A. G., Mohronstrassj 20, Berlin. SLOVENSKA KROJAČNICA IN TRGOVINA z manufakturnim blagom po konkurečnili c snah. Priporoča se: Sebastian Mozetič Buenos Aires OSORIO 5026 (La Patemal) ZAVOD NAŠIH ŠOLSKIH SESTER v ROSARIJU calle CORDOBA 1646 sprejema na stanovanje in hrano deklice, ki obiskujejo notranjo ali katerokoli zunanjo šolo. ------ ZAVOD ----------- SV. CIRILA IN METODA sprejema dečke v popolno varstvo Obrnite se pismeno ali osebno na-. ASILO LIPA, VILLA MADERO C.G.B.A. (Bs. Aires) “ GLINICA DENTAL DEL PLATA ” CARLOS CH. LALANNE CARLOS PELLEGRINI 311 esq. SARMIENTO Sprejema vsak delavnik od C—11.30 in 14—18 li GARANTIRANO VSE V STROKO SPADAJOČE DELO. BREZPLAČNA POSVETOVANJA. — SPECIJ ALIZIRAN ZA BOLEZNI (PRELUKNJANJE) NEBA. Bane© Germänico DE LA AMERICA DEL SUD Av. L. N. Alem 150 - BUENOS AIRES - 25 de Mayo 149-59 Predstavnik za celo Južno Ameriko: PRVE HRVATSKE ŠTEDIONICE - ZAGREB POŠTANSKE ŠTEDiONICE - BEOGRAD ZADRUŽNE GOSPODARSKE BANKE - LJUBLJANA BANCO Dl ROMA - GENOVA I Pošljite Vaša denarna nakazila v stari kraj, samo tem sigurnim potom. BRZOJAVNO! Z AVIJONOM! Z POŠTO! Naše uradne ure: od 8% do 7 zvečer; ob sobotah do 12%. Sigurnost! Brzina! Uslužnost! Poverjenje!