Domoznanski oddelek tp 07 SNEŽNIK 2009 070(497 12 Ilirska Bistrica) 2001370.231 Avtocenter Dodič Podgrad 3, 6244 Podgrad Tel.: +386(0)5 705 00 00 Fax: +386(0)5 705 00 18 robert.dodic@porsche.si C0BISS @ BANKA KOPER Ilirska Bistrica Letnik XVII, št.: 231 december 2009 Cena 1,50 € TISKOVINA POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6251IL. BISTRICA-TRNOVO e '"\KLEDA PLUS.O \^----------o.°. I Vojkov drevored 28 ^ m ILIRSKA BISTRICA k Tel.: 05/7110-400, 05/7110-402, 05/7110-406 Trgovina in storitve, oddaja sob in prenočišč VABLJENI V TEHNIČNO TRGOVSKI CENTER * Cenjene kupce bomo od 14.12.20QS do 31.12,2008 nagradili s prazničnim 10% popustom za nakup blaga na zalogi. Popusti se ne obračunavajo za blago v akciji, belo tehniko in peči za centralno ogrevanje. $ $ $ $ 4 & Nudimo vam veliko izbiro novoletnih okraskov, lučk, prtov in ostalih drobnih daril za obdaritev svojih najbližjih. ^ Super praznični 40 % popust za nakup odej, rjuh, pregrinjal, vzglavnikov, prtov, kuhinjskih krp in ostalega tekstila na zalogi. m Želimo vam vesele praznike in srečno novo leto 2010! ^ S ^ Veseli bomo vašega obiska I. 4§r M I 'N družba: INTERVJU: IGOR MUŠEVIČ SUM W \____________J kultura: FESTIVAL HARMONIKA STRAN 112 A V ♦ PRODAJA IN ODKUP RABUENIH GSM APARATOV ♦ PRODAJA IN SERVIS GSM APARATOV TER DODATNE OPREME ♦ SKLEPANJE NAROČNIŠKIH RAZMERIJ PONEDELJEK-PETEK 8"-12” in 15™-19" SOBOTA 8”- 12™ iShŽABESl PAKET■PAKET POVEZANI ■ INSTANT INTERNET ^ od 15 do 30 let starosti : VEZAVA ZA GSM APARATE,/ '---------- in mimmsšm I SAMO 12 MESECEV NOVI UMTS 6L*i.W?/l/7 CERKVENIK NA F* L_ A C U * sveže ribe * zamrznjeneribe * školjkeMttr^) * “baca/ain b[an%jčy * konzerve i 4' simcA Srjeva 26, tel.: 05/71 44 579 POTUJOČA RIBARNICA tel.: 041/633 593 mm 7 \ DAVČNO IN FINANČNO SVETOVANJE, D.O.O. TEL7FAX 05 710 14 99 GSM 040 838 520 Nudimo celovite računovodske storitve po konkurenčnih cenah za samostojne podjetnike, gospodarske družbe in društva. VOJKOV DREVORED 2. 6250 ILIRSKA BISTRICA KAKOVOST JE PRVA Svetovanje, Prodaja, Proizvodnja, Montaža oken in vrat Vprašajte nas: tel:02/7200 330 fax:02/7200 340 www.interles.si HI-TECH BLEIFREI PROFIL 7 - komorni eystem ELEGANCE MD 8.0 info@interles.si jaTfiiKi" jj|c ^ ffii . ««■■>■ Hi II ■ PVC *** ..... LES ^..... ALU ipetm Celoviti izvajalski inženiring DANA BESEDA OBVEZUJE Interles d.o.o. Kraigherjeva 19a SI-2230 Lenart 2 25. december 2009 NE PREZRITE - USPEŠNIH PROJEKTOV UVODNE BESEDE Še eno leto je minilo______________________________________________ mag. Milena Urh ••••• Ob novoletnem času si običajno postavljamo cilje, ki bi si jih želeli doseči v prihajajočem letu. Vedno se odločamo za to, da naj bo to leto leto pozitivnih sprememb. Ko pa zakoračimo v prve mesece novega leta spoznamo, daje največja ovira pri našem napredovanju to, da se vračamo v stare vzorce obnašanja. Ohraniti bi morali le dobre spomine, ki spodbujajo našo rast v prihodnosti. Ob analizi svojih razmišljanj lahko ugotovimo, da večino časa zapravimo z oživljanjem bolečih spominov. Razmišljanje o neprijetnih dogodkih pa vzbuja v nas jezo, sovraštvo, maščevalnost, obžalovanje in še mnogo drugih negativnih misli. Namesto, da bi se usmerili k izpolnjevanju svojih načrtov glede prihodnosti, zapravljamo čas z oživljanjem nečesa, kar je že minilo. Ob tem, ko nenehno vrtimo isti moreči film, nam zmanjka časa za razmišljanje o prihodnosti. Mnogi so nagnjeni k ponavljanju istih negativnih vzorcev obnašanja. Na ta način znova oživljajo iste sile, ki so v preteklem letu pripeljale do neuspeha. Želimo si vtisniti nov, pozitiven vzorec obnašanja, stalno razmišljanje o preteklih neuspehih pa pušča v nas globoke vtise in okrepi stare vzorce. Namesto tega bi morali vaditi nove načine vedenja, ki bodo pripeljali do boljših rezultatov. Učenci v šoli vsak dan zbrišejo s table snov, ki jo je učitelj predaval prejšnji dan zato, da pripravijo prostor za novo lekcijo. Zdaj je čas, da zbrišemo s table vse negativnosti, vso jezo in vso bolečino preteklega leta zato, da neobremenjeni začnemo novo leto. Na očiščeno tablo bi morali zapisati prihodnost s pozitivnimi koraki za doseganje svojih ciljev. Namesto da bi zaostajali, bomo imeli tako več časa za napredovanje. Na pragu novega leta naj vam ‘čas vladar’ nakloni spoznati prave ljudi, storiti prave reči, ubrati prave poti ter v sebi in drugih najti le dobre sledi. Srečno 2010! r«, "v"'v.S v VOŠČILO Staro leto srajčko slači, sveže zlikano oblači. Srajčka je poslikana, z vzorci drobcenih želja. Izberite vzorček zase takšnega, ki bo za vse čase, čipkal zdravje, mir in srečo. Raztegnite ga v ljubečo mavrico okrog leta, ki ne bo nikoli sneta. Skrivnost je kot pajčevina, ki varuje zibelko življenja, je nasmeh, ki v ljubezni tihi tke besede sreče. Z vsakim novim jutrom spogleduje se in noči odšteva, da ob Vsem bralcem Snežnika želimo vse dobro v prihajajočem letu Z Časopis Snežnik je nestrankarski časopis, ki izhaja na območju občine Ilirska Bistrica. Cena izvoda je 1,5 EUR Naslov uredništva: Bazoviška 40,6250 Ilirska Bistrica tel. 05/71-00-320, fax. 05/71-41-124 e-pošta: sneznik@kabelnet.net Ustanovitelj: Borislav Zejnulovič izdajatelj: GA Commerce d.o.o. Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica V Glavni In odgovorni urednik: Borislav Zejnulovič Strokovna svetovalka: mag. Milena Urh Tehnični urednik: Raymond Fabijanič Tisk: GA Commerce d.o.o. Naklada: 1.500 izvodov Nenaročenih člankov ne honoriramo. Rokopise in fotografije na željo vračamo. Na podlagi zakona o DDV sodi časopis med proizvode. za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. Medij Snežnik je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 347. S USPEŠNI PODJETNIKI Prva kurilnica na biomaso pri nas Mag. Milena Urh..... |Xonec meseca septembra, bolj Ivnatančno 29. 9. je z uspešnim tehničnim prevzemom začela obratovati prva kurilnica na biomaso pri nas pa tudi širše. Gre za sistem, ki izrablja svežo žagovino, ki je stranski produkt pri osnovni dejavnosti podjetja Žagarstvo Volk, Volk Janez s.p. iz Bača, in jo spreminja v toplotno energijo, ki nadalje služi za ogrevanje poslovnih prostorov. Z rastjo cen nafte na svetovnih trgih, naraščanjem okoljevarstvene zavesti ter uvajanjem novih tehnologij zgorevanja goriv postaja lesna biomasa pomemben vir energije za ogrevanje objektov. Razlogi, ki govorijo temu v prid, so številni: lesna biomasa je obnovljivi vir energije, predstavlja neizkoriščen in dostopen domači vir energije, ne vsebuje žvepla. Več kot 54 % površine Slovenije pokriva gozd. Izkoriščanje lesne biomase omogoča hkratno negovanje gozda, prispeva k uravnoteženosti C02 bilance in s tem k zmanjševanju učinka tople grede in vpliva na ____________ ekološko nenevaren transport na kratkih razdaljah. Dodana vrednost pri pripravi goriva ostane doma, domači vir energije predstavlja neobčutljivost na svetovne energetske krize, itd. Večji je kos goriva, daljši je proces zgorevanja. Pri žagovini je stik med gorivom in zrakom zelo dober. Ker je žagovina drobna, potekajo faze zgorevanja hitreje in so med seboj težko ločljive (manjši delci se hitreje osušijo, oddajo hlapljive sestavine in razpadejo), kar se odraža v večji intenzivnosti gorenja. Pri večjih kosih (polena) je potreben daljši čas za proces zgorevanja. To pomeni, da -f EK^RP Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evrope investira v podeželje DOKONČANJE KURILNICE NA BIOMASO Z OPREMO ŽAGARSTVO VOLK VOLK JANEZ S.P. BAČ 144 A velikost goriva pomembno vpliva na čas in intenziteto gorenja. Moč nove kurilnice na Baču je 550 kW, investicija pa je bila vredna 210.000 EUR. Pomembno in pohvalno pri tem pa je, da seje lastnik podjetja uspešno izboril tudi za evropska sredstva - sredstva Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Kot napreden in uspešen podjetnik vlaga Janez Volk vsa možna razpoložljiva sredstva za pospeševanje varstva okolja. Sistem je tako grajen, da je v dimnih plinih minimalna količina izpustnega C02. S to pridobitvijo je istočasno izpolnil zahteve po izpustih škodljivih substanc in istočasno dosegel velik ekonomski učinek v primerjavi s porabo drugih fosilnih energentov, saj vemo da biomasa spada med obnovljive vire energije. Celotna zamisel je plod domačega razmišljanja in znanja, samo tehnologija je uvožena. Najnovejša dognanja namreč omogočajo izdelavo tehnično dovršenih kotlov z visokim izkoristkom pretvorbe energije, nizkimi emisijami in visoko avtomatizacijo, ki z zastarelimi kombiniranimi kotli na ostala goriva niso primerljivi. Stopinje in Literarno društvo Ilirska Bistrica tridesetič Patricija Dodič < V soboto, 12. decembra, se je v gostilni Tomeks v Ilirski Bistrici, zbralo kar zgledno število nekdanjih in sedanjih članov ilirskobistri-škega literarnega društva. Razlog za prijetno druženje ob prebiranju tekstov, kramljanju in kapljici ali dveh, je bil izid zbornika Stopinje, jubilejne številke ob tridesetletnici društva. Ustanovljeno je bilo 29. junija 1979 v knjižnici Maske Samsa. Najbolj intenzivno in vztrajno so literarni voz poganjali naprej Danica Žbogar, upokojena ravnateljica knjižnice Makse Samsa in Franc Gombač, prva predsednika društva Ivko Spetič in Jožko Stegu, sedanja zasluga pa gre trenutni predsednici Heleni Rosa Pirih. "Društvo je nepretrgoma delovalo trideset let in dalo dovolj velik prispevek h kulturnemu življenju v naših krajih" pravi Spetič. Stegu je omenil kar nekaj samostojnih knjižnih delu v času njegovega predsednikovanja. Ne dvomi, da bi na literarni poti sopotnikov kdajkoli zmanjkalo. Helena Pirih Rosa se je društvu pridružila kot študentka, vendar jo v sedanjem času bolj kot vse moti grozljivost in neizmerljivost birokratskih zahtev, ki z ustvarjalnostjo nimata veliko skupnega. V društvu je trenutno štirideset članov. "Izstopimo iz sistema, postanimo društvo brez občinskih sredstev, ustanovimo svoj spletni zbornik (delamo tako ali tako zastonj)..." pravi Pirihova, verujoč kljub vsemu v besedno ustvarjalnost in tenkočutnost pišočih, ki zlepa ne pojenjata. Večer je vodila članica društva Helena Strle. Svoja dela je prebiralo petnajst članov, da pa beseda nikakor ne more brez ča- robnega zvoka glasbe, sta pokazala glasbenika, ki sicer glasbila sveta predstavljata vsepovsod, kamor ju kdo povabi, Danijela Jerkovič in Lojze Studen-Luj. Hvala tudi gospe Neti, saj se brez njene marljivosti društveni mošnjiček ne bi takokma-lu napolnil. Glasilo Stopinje bo izšlo tudi naslednje leto v redni, osemnajsti številki, kamor društvo vabi zainteresirane besedne ustvarjalce, da pošljejo svoje pesmi ali prozo. NE PREZRITE 25. december 2009 3 NOVE INVESTICIJE Podtabor in Velika Bukovica s prenovljenima cestama V soboto, 5. decembra so v Podtaboru imeli svečano otvoritev prenovljene in razširjene ceste v vas in del prenovljene javne poti, ki jo uporabljajo vaščani. Krajani Podtabora in predstavniki občine so namenu predali 630 metrov razširjene ceste v vas, ki so jo krajani ob pomoči krajevne skupnosti nazadnje asfaltirali pred 30 leti po obstoječi italijanski vojaški cesti. S financiranjem občine so cesto letos prenovili in razširili. Celotna naložba je bila vredna 145.000 EUR, od tega je 90.000 EUR prispevala država. Poleg obnovljenega odseka lokalne ceste so odprli še 225 metrov prenovljene javne poti Podta-bor-Šembije. To je bila v preteklosti glavna dostopna pot za Podtabor, ki so jo začeli urejati ob urejanju poti med Podtaborom in Podstenjami. Uredili so najbolj zahteven del poti do vrha klanca in zgradili tudi del meteorne kanalizacije. Predsednica KS Šembije Anica Žlogarje povedala, da so potrebovali za to osem let, da so ta del poti začeli končno urejati, kar so jim omogočila občinska sredstva. Občina je tako prispevala približno 15.000 EUR, preostanek do 22.000 EUR, kolikor je stala naložba, pa je dodala krajevna skupnost Šembije iz naslova proračunskih sredstev za ureditev javne poti. Dodala je še, da krajani upajo, da bodo v prihodnjih letih zgradili še preostali del javne poti do Šembij v dolžini 350 metrov. V soboto, 12. decembra pa je bila otvoritev preurejenega križišča pri Grščetu in dveh obnovljenih odsekov občinske ceste Koseze - Ve- lika Bukovica. Predsednik KS Koseze Marjan Mikuletič je povedal, da sta omenjeni odsek in razširjeno križišče za vaščane velika pridobitev, sploh za njihovo povezavo z mestom, kamor dnevno odhajajo na delo, v šolo in trgovine, Upa pa, da bodo prihodnje leto odprli še prenovljeni most čez Molo. V kulturnem programu so nastopili Bu-kovčani in ženska pevska skupina Kalina. VOLILNI ZBOR ČLANSTVA - sporočilo aaf&mees E K R P Lokalna akcijska skupina Društvo za razvoj podeželja med Snežnikom in Nanosom Izvoljeno novo vodstvo društva Aleš Zidar.. NA VOLILNEM ZBORU ČLANSTVA IZVOLJENO NOVO VODSTVO DRUŠTVA ZA RAZVOJ PODEŽELJA MED SNEŽNIKOM IN NANOSOM V ponedeljek, 14. decembra 2009 so člani Lokalne akcijske skupine Društvo za razvoj podeželja med Snežnikom in Nanosom izvolili novo vodstvo društva. Funkcijo predsednice društva bo še en mandat opravljala Cvetka Kernel, ravnateljica Srednje gozdarske in lesarske šole iz Postojne, podpredsednik društva pa ostaja Boštjan Glažar, namestnik vodje Lokalnega pospeševalnega centra Pivka. Po ustanovitvenem aktu imajo organi društva dvoletni mandat, zato je predsednica društva v začetku novembra sprejela sklep o volilnem postopku, s katerim je vse člane (teh je trenutno 86) pozvala k predlogu kandidatov za organe društva. Postopek je zaradi določenih pravil o ustanovitvi Lokalne akcijske skupine malce zapleten, saj morajo v organih društva enakopravno sodelovati člani iz vseh treh občinskih uprav, javnih institucij, civilnega in ekonomskega sektorja. Kljub temu so člani predlagali zadostno število kandidatov, sploh v okviru civilnega sektorja, kjer je bilo potrebno izpeljati tajno glasovanje. Prav zato je prišlo v sestavi upravnega odbora, nadzornega odbora in disciplinske komisije do sprememb članstva. Poleg predsednice in podpredsednika so tako v novem upravnem odboru naslednji člani - Nevenka Tomšič, Zorko Šabec, Rafaela Žejn in Milenko Oblak iz občine Ilirska Bistrica, Marica Kaluža, Jože Zel-ko in Boštjan Požar iz občine Pivka, ter Tatjana Rolih, Nataša Lenassi in Andreja Penko iz občine Postojna. Nadzorni odbor društva sestavljajo Marjan Morelj, Vanja Ulja n - Vičič in Tanja Šajina, Disciplinsko komisijo društva pa Stanislav Samsa, Milan Simčič in Neža Dekleva. Na volilnem zboru so člani informativno pregledali tudi poročilo o delu in finančno poročilo društva za obdobje do 30. novembra, saj bodo o celoletnem poročilu raz- pravljali na februarskem rednem zboru članstva. Kljub temu so konstruktivno sodelovali v razpravi in predlagali kar nekaj izboljšav za še boljše delo Lokalne akcijske skupine, ki se je v dveh letih delovanja izkazala kot pomemben razvojni člen na področju občin II.Bistrica, Pivka in Postojna. Za takšen uspeh so seveda zaslužni tudi dosedanji člani upravnega odbora društva, ki so se jim člani društva na volilnem zboru zahvalili za opravljeno delo, obenem pa zaželeli uspešno delo novim članom organov društva. KOLUMNA Rak rana Ilirske Bistrice Vojko Tomšič, Jasen. Občinski svet je ponovno doživel in preživel razpravo o problematiki v zdravstvenem domu. Tema, ki se razen redkih izjem ponavlja vsako leto. Praviloma konec marca ali v začetku aprila. Da je letos problematika posebej huda priča dejstvo, da so izgubo zdravstvenega doma obravnavali že sedaj in ne šele po sprejetju zaključnega računa. Za razliko od obravnave izpred nekaj let, ko se je direktor zdravstvenega doma med pojasnjevanjem izgube, ki jo je pridelal in dopustom v Afriki odločil, daje pomembnejši njegov dopust, je letos sam predstavil vzroke izgube. Povedal ni seveda nič novega. Sam ni nič kriv za nastalo izgubo. Kriv je predvsem Zavod za zdravstveno zavarovanje, ki mu da premalo denarja. V isti sapi pove, da mu je zavod za zdravstveno varstvo linearno zmanjšal priznane cene za 2,5 %, prav tako so zmanjšali plače za en plačilni razred in amortizacijo za 20 %. Vse skupaj sešteje in izračuna, da to prestavlja 8 % znižanje cen v primerjavi z letom poprej. Očitno ne loči prihodkov od stroškov. Zmanjšanje priznanih cen za 2,5 % dejansko pomeni manj denarja na računu zdravstvenega doma, zmanjšanje plač za 1 plačilni razred in zmanjšanje amortizacije za 20 % pa pomeni manj stroškov. Ti dve postavki se odštevata in ne prištevata. Mihelj očitno ne vidi, da gospodarstvo v teh kriznih časih ustvari bistveno manj. Zato njegovo ogorčenje na državo pomeni zgolj to, da zahteva, da gospodarstvo, ki plačuje največji .............. davek gospodarske krize, še poveča prispevke v zdravstveno blagajno. Kljub dejstvu, da je v Sloveniji plača po obremenjenosti na tretjem mestu v Evropi. Mihelj v pisni obrazložitvi stanja v zdravstvenem domu poudari tudi skrajne racionalizacijske ukrepe, ki jih izvaja v zdravstvenem domu. Ne našteje pa niti enega. Preprosto zato, ker ga ne more. Že sam kot direktor zavoda je popolnoma neracionalen. Po sistematizaciji delovnih mest potrebuje zdravstveni dom direktorja za manj kot 40 % delovnega časa. Zato se je v preteklosti prakticiralo, da je zdravstveni dom vodil zdravnik, ki je preostali čas oddelal v ordinaciji. Seveda Mihelj ne dobi le 40 % plače, temveč vzame celo, čeprav si jo ne zasluži. Pri tem pa je še toliko nepošten do nas davkoplačevalcev, da si je kljub upokojitvi tajnice omislil novo, čeprav bi lahko v 60 % časa, ko prebira časopis in ureja zadeve društva PIŠKOTEK, lahko opravil še tajniško delo. Tudi število nemedicinskega kadra ni niti približno racionalno, saj jih je že v računovodstvo več kot polovica preveč. Zanimivo, da se pri ostalih kadrih drži sistematizacije delovnih mest, pri sebi pač ne. Kako so v zavodih in državni upravi narejene sistematizacije je ugotovil celo predsednik vlade, ko je izjavil, da jih je polovica preveč. Ko v prejšnjem sklicu občinskega sveta Mihelj ni imel podpore za direktorsko mesto, je vzneseno izjavil, da je on najboljša rešitev za zdravstveni dom. Čas tega ni potrdil. Je pa nedvoumno potrdil, da je NAJDRAŽJA rešitev, ocena rezultatov poslovanje zdravstvenih domov Slovenije, pa dokazuje, da je NAJSLABŠA rešitev za zdravstveni dom. Ustvaril bo največji primanjkljaj v Sloveniji, kjer kljub zmanjšanju denarja, nekateri zdravstveni domovi delujejo z presežkom. (Glej Oceno rezultatov poslovanja ZD za 2009) Popolnoma butalski so tudi sklepi občinskega sveta. Zahtevajo restriktivnejše varčevalne ukrepe in v primeru likvidnostnih težav dovoljujejo zadolžitev do 100.000,00 EUR. Sprašujem se, kako naj zavod vodi človek, ki sam predstavlja nepotrebne stroške in ki se v preteklosti z vodenjem ni izkazal? Kako naj luknjo veliko 340.000,00 EUR zavod pokrije s 100.000,00 EUR in kaj se bo spremenilo v enem letu, da bo zavod kredit lahko vrnil? Že sam kot direktor zavoda je popolnoma neracionalen Ocena rezultata poslovanja ZDRAVSTVENIH DOMOV 2009 PRESEŽEK PRIHODKOV (+) PRESEŽEK ODHODKOV M DELEŽ IZGUBE VCP 1 Zdravstveni dom Ilirska Bistrica 0,00 342.715,60 12,20 2 Zdravstveni dom Ivančna Gorica 0,00 219.093,00 10,89 3 Zdravstveni dom Dravograd 0,00 119.573,00 10,67 4 Zdravstveni dom Brežice 0,00 311.479,00 10,20 5 Zdravstveni dom Ljutomer 0,00 311.390,00 10,04 46 Zdravstveni dom Piran 46.765,00 0,00 0,00 47 Zdravstveni dom Grosuplje 3.598,00 0,00 0,00 48 Zdravstveni dom Kamnik 3.054,00 0,00 0,00 49 Zdravstveni dom Črnomelj 42.397,00 0,00 0,00 50 Zdravstveni dom Trebnje 306.015,00 0,00 0,00 51 Zdravstveni dom Radlje 12.513,98 0,00 0,00 4 25. december 2009 NE PREZRITE - NASA ZGODOVINA V starih knjigah o bistriškem območju, 2. del Rajko Pavlovec..... V prvem prispevku smo spoznali nekaj zanimivosti iz Orožnove knjige o Vojvodini Kranjski, danes poglejmo nekaj let starejšo knjigo gimnazijskega profesorja Simona Rutarja »Samosvoje mesto Trst in mejna grofija Istra«. Izšla je v dveh delih v letih 1896 in 1987 prav tako v zbirki Slovenska zemlja in to na 290 straneh. Rutarje v tej zbirki izdal več knjig o slovenskih deželah in bil pri svojih podajanjih zelo natančen. Glede na takratno razdelitev dežel Rutarjeva knjiga ne sega čisto do Ilirske Bistrice, marsikaj pa navaja iz bližine tega kraja. Zanimive so navedbe prav na začetku Rutarjevega dela. Pravi takole: »Naj se nihče ne čudi, da prištevamo Trst in Istro 'slovenski zemlji' čeravno po večini prebivalstva nista slovenski«. Malo naprej pa takole: »Tudi upravno je spadala srednja in vzhodna Istra h Kranjski od I. 1374 naprej in Trst od I. 1382 pa do francoske okupacije. Pod Francozi je bilo vse Primorsko združeno s Kranjsko in čeravno je Avstrija osnovala kronovino Primorsko, vendar so jo prištevali še do 1.1848 kraljevini ilirski. Tudi Reka z okolico je bila Kranjski pridružena od I. 1465 do 1648... Tudi so bili tržaški in reški poglavarji večinoma vzeti izmed kranjskega plemstva«. Malo svojevrsten je opis razgleda iz Učke. »Ravno pod nami so kvarnerski otoci, kateri se po svoji plavi barvi razločujejo od svetle morske gladine. Pravljica pripoveduje, daje tu Medeja razkosala svojega brata Absirta in tako svojega očeta odvrnila, da je ni utegnil vjeti, ker je moral sinove ude pobirati. In res nam živa domišljija p red oč uje v teh otokih posamezne dele človeškega telesa: Čres je podoben dolgi kosti stegna, Lošinj laktu, Krk široki ramni kosti, mali otočiči pa prstom in manjšim udom«. Rutar je dobro opazoval, da so zaradi trših, proti eroziji bolj odpornih kamnin, ostali »vzviški, na katerih so bivališča že od starodavnosti. Bolj strmi obronki, s katerih se zemlja vedno useda, so goli, a položnejši in ilnati, pa precej zeleni ter z gozdi porasteni«. Pozna nekatere zanimive izraze, npr. fojba, v oklepaju fovea in zijalo. V tako fojbo izginja potok pri Pazinu. V Pulju omenja rimski amfiteater, v oklepaju divič. Svojevrstna so nekatera zapa-žanja. Rutar pravi, da nas »podoba površja tržaško-istrskega Krasa uči, da se je vsa dežela počasi sesedla in znižala proti Jadranskemu morju. Zato se nikjer na dan ne prikazuje mezocojiška podlaga pod kredna-tim apnencem. Pogorja so sestavljena iz širokih gub, ki so prekopic-njene proti jadranski udrtini. Vsled tega so plasti ploskasto položene in površje je večinoma planoti podobno«. Do neke mere ustreza ta opis današnjih pogledom. Omenja »več ali manj mogočno premogovo žilo, ki obeta mnogo dobička: med Lipico - Bazovico in Kozino«. O premogu pri Ilirski Bistrici ne piše, ker so bili ti kraji že na Kranjskem. Vedeli pa so takrat zanj, saj ga omenja avstrijski geolog Gu-ido Stache že leta 1864. Rutarje poznalTrebenskojamo, ki jo imenuje tudi Trebanska v dolu Labodnice (v breznu Labodnica pri Tebčah jeTrebiška jama); 315 m niže je prostorna votlina samo 20 m nad morjem, danes navajajo globino 329 m. Vanjo »priteka skozi nizek obok voda, ki naredi majhno jezerce, nato se zopet izgublja pod obokom, ki seza celo v vodo«. Zanimivo je Rutarjevo mnenje, »da bi ta voda prihajala iz škocjanske Reke, je skoro neverjetno«. Danes vemo, da v tem ni imel prav. Med Čiče uvršča Rutar tudi prebivalce Jelša n in Staroda. Pravi, da blizu kranjske meje govorijo slovensko ali hrvaško. Občina Podgrad je imela v Rutarjevem času 7.171 prebivalcev, Koper jih je imel takrat 10.706 in Materija 5.282. Leta 1890 je bilo v Podgradu 95 hiš s 588 prebivalci, ki so bili skoraj vsi Slovenci, Hrvatov in Italijanov nič, 8 je bilo Nemcev. Ljudsko šolstvo je bilo v tržaški okolici na nizki stopnji, v Istri še bolj. V Koprskem glavarstvu, kamor je spadal tudi Podgrad, je bilo 18 šol z enim razredom, štiri z dvema, po tri šole so imele štiri in pet razredov. V Podgradu je bila čitalnica. Novigrad (Nevvhaus, Castelnu-ovo) nad Podgradom je bil v lasti goriških grofov. Dajali so ga v najem plemičem, ki so dobili po gradu ime. Goriški grof Majnard je leta 1358 grad dal sestri Elizabeti za doto, goriški so se preselili v Krmin. Novograjska (Podgrajska?) občina je vključevala kraje: Račiče, Obrovo, Gradišče, Markovščina, Polžane (= Povžane), Materija, Hrpelje, Rošče (= Rožice), Tublje, Slope, Brezovica, Odolina, Gradiščica, Rtviže (= Artviže), Ostrovica, Kozjane, Suhorje, Tatre, Erjavče (= Rjav-če), Hotičina (= Hotična), Mršane (= Mrše), Slivje, Velike Loče, Kolčiče (= Kovčice), Orehek, Brezovobrdo (= Brezovo Brdo), Javorje, Male Loče, Zajevšče (= Zajelšje), Huje, Gaberk (= Gabrk), P reg a rje, Harje (= Harije), Sabonje, Velebrdo (= Veliko Brdo), Malobrdice (= Brdce), Starada (= Starod), Podbeže, Golac, Skadauš-čina (= Skadanščina), Sapjane (= Šapjane), Soze (Zvozi ) in deloma Hrušica. Pasjak in Pregarje je imela po urbarju iz Gradca leta 1622 završ-niška gospoščina (tudi goriška). Večino Hrušice s Poljanami (cerkev, župnijo in gozdove), Zarečje, Brdce, Studenagora (= Studena Gora), To-minje in Ritomeče so spadale pod novog rajski urbar, pod sodnijo pa na Premu - vsekakor malo čudna delitev. Še zadnje o Podgradu iz Rutarja: »Pred letom 1690 so prodali Pet-ači svoja posestva v Istri komori v Gradcu, ki jo je podelila zakupnikom pazinske grofije. Ti so sezidali iz razvalin starega gradu nov grad v vasi Podgrad, katerega so 1850 prodali tamkajšnji občini«. 50 LET DELOVANJA-SPOROČILO ZA JAVNOST Pivka obeležila 50-to obletnico delovanja 11.12.2009; Pivka perutninarstvo d.d. (Pivka) je z letom 2009 zakorakala v drugo polovico stoletja delovanja kot vrhunski in inovativen ponudnik kakovostnega in zdravega mesa ter mesnih izdelkov. Tudi v letošnjem letu so s strateškimi investicijami poskrbeli za nadaljnji razvoj, ki je njihova stalnica vse od prvih začetkov v letu 1959. Častitljivi jubilej je Pivka v petek, 11. decembra, obeležila v krogu zaposlenih, kooperantov in upokojencev. V svoje prihodnje obdobje stopa s smelimi razvojnimi koraki in načrtuje nadaljnji uspešen prodor na tujih trgih. Pivka je danes eno izmed vidnejših in naprednejših podjetij v slovenski mesno-predelovalni industriji. V 50-letni zgodovini delovanja se je soočila s številnimi vzponi in padci. »Ko smo praznovali 40 let, je bilo optimizma bolj malo, saj je Pivka preživela požar, poskus sovražnega prevzema in malokdo je verjel, da se lahko v polni meri dvigne iz pepela. Danes, ko praznujemo 50 let, trdim, da nam je skupaj uspelo,« je ponosno dejal Janez Rebec, predsednik uprave Pivke, ki dodaja: »Letošnje leto je bilo polno poslovnih izzivov, vendar menim, da bo eno boljših v zadnjem obdobju.« V letu 2009 so v Pivki sprejeli številne odločitve, od katerih si obetajo dosego začrtanih strateških ciljev, ki bodo pomembno vplivali na njihovo nadaljnje poslovanje. Med drugim bo v kratkem zaključen tudi nakup Delamarisa. V tem letu so poskrbeli za investicije v informacijski sistem, sodobno tehnologijo proizvodnje in skladiščenja ter ekološko izrabo bioplina, ki nastaja na njihovi čistilni napravi. Razvojno usmerjenost družbe je v svojem nagovoru zaposlenim Pivke izpostavila tudi dr. Vida Čadonič Špelič, generalna direktorica VURS-a: »V Pivki ste vseskozi dajali velik pomen tehnološkemu razvoju. Zavedate se, da boste samo z najnovejšo tehnologijo lahko povečevali produktivnost in dodano vrednost. To je razvidno tudi iz koriščenja podpor, ki jih za ta namen dodeljujemo v okviru ukrepov MKGP.« »Pridobljeno znanje, ki izvira iz 50-letne tradicije, z razvojem in inovativnostjo danes nadgrajuje močna ekipa 310 zaposlenih in 59 kooperantov ter 34 prevoznikov, ki z ljubeznijo in zagnanostjo vsak dan znova pripravljamo mesne jedi,« je na slovesnosti poudaril Aleksander Debevec, član uprave Pivke. Pojasnil je, da so poleg zagotavljanje varne in okusne hrane med prednostnimi nalogami Pivke tudi skrb za okolje in naravne vire ter ohranjanje tradicionalnega in izvirnega načina proizvodnje, katerega kakovost je potrjena z mednarodnimi ISO in HACCP certifikati kakovosti. Pivka je v letu 1959 zaposlovala 80 ljudi. Do, za Pivko, rekordnega leta 1989 se je to število povečevalo vse do 914, število kooperantov pa je naraslo na 236. Proizvodnja krmil, ki se danes vrti okrog 36.200 ton, je takrat znašala skorajda 70.000 ton, proizvedenega je bilo 19.500 ton perutninskega mesa ter 27,4 mio valilnih in 4,7 mio konzumnih jajc. Zaradi izgube jugoslovanskega trga, reorganizacije in avtomatizacije je danes v Pivki zaposlenih 310 ljudi, ki sodelujejo z 59-timi rejci in 34-imi prevozniki. Trenutno ima Pivka v svoji ponudbi: perutninsko, konjsko in kunčje meso ter izdelke in že pripravljene krmne mešanice in vitaminsko-mineralne dodatke za vse vrste živali. Kupci Pivkinih kakovostnih izdelkov najbolj poznajo Piščanca iz družine »Pripravljeno za peko«, Puranjo šunkarico Pivka, Prsi v ovitku Pivka ter dobrote Njami. Med kupci Pivkinih izdelkov pa je priljubljena tudi novost - Klobasice za žar. Večina omenjenih izdelkov se lahko ponaša s številnimi zlatimi, srebrnimi in bronastimi medaljami iz vsakoletnega priznanega ocenjevanja mesa in mesnih izdelkov v Gornji Radgoni. Poleg nenehnega udejanjanja najboljše kakovosti, Pivka veliko truda in energije vlaga v etično in pošteno poslovanje, pravično obravnavanje zaposlenih, odgovorno ravnanje z okoljem ter pošten odnos do ožje lokalne skupnosti in širšega družbenega okolja. Posebno pozornost namenjajo dvigu ekološke zavesti ter spremljajo in upoštevajo vse zahteve okoljske zakono- daje, ki vplivajo na njihove procese in izdelke. Ker se zavedajo, da je okoljske izzive potrebno obvladovati sistematično z nenehnim izboljševanjem, so pridobili tudi okoljski certifikat SIST EN ISO 14001. Kratka zgodovina Pivke: Pred 50-imi leti, leta 1959, je bil v Košanski dolini ustanovljen Perutninski zavod Kras za perutninarstvo, selekcijsko reprodukcijski center, ki je kmalu prerasel svoje okvire in se začel ukvarjati z vzrejo piščancev za zakol. V 60-ih je sledila sprememba v poimenovanju družbe, spreminjale in dopolnjevale pa so se tudi njene dejavnosti, od vzreje in prodaje jarkic, do pitanja piščancev, puranov, kuncev ter proizvodnje krmnih mešanic in konzumnih jajc. V letu 1973 so kot prvo podjetje v takratni skupni državi presegli proizvodnjo 10.000 ton perutninskega mesa na leto. Vlagali so predvsem v širitev objektov za rejo, zgradili več valilnic, klavnica, ki je bila leta 1974 zgrajena na Kalu, pa je do danes kar nekajkrat spremenila svojo lokacijo. Skupaj s klavnico so pridobili še hladilnico, predelovalni obrat, kafilerijo, čistilno napravo in trgovino. Sledila je investicija v Tovarn o močnih krmil. V osemdesetih je Pivka širila proizvodnjo in osvajala nove trge. Usmerili so se na Bližnji vzhod in kmalu je izvoz na te trge predstavljal tretjino njihove proizvodnje. Proizvodnja perutninskega mesa seje povečevala do rekordne- ga leta 1989, ko je dosegla vrhunec z 19.500 tonami. V tem letu je bilo proizvedenih še 27,4 mio valilnih ter 4,7 mio konzumnih jajc. Za lastne potrebe in prodajo seje izvalilo skoraj 18 mio enodnevnih piščancev in bilo izdelanih 69,6 tisoč ton krmnih mešanic. Kljub težkim časom v začetku 90-ih let in izgubi jugoslovanskega tržišča, so bili razvojno naravnani in so širili paleto lastnih proizvodov. V letu 1991 so vzpostavili novo panirno proizvodnjo linijo, v letu 1994 pa linijo za proizvodnjo barjenih in poltrajnih izdelkov. Začeli so z rejo in predelavo perutninskega in kunčjega mesa. V letu 1996 je Pivko prizadel požar, kije skoraj v celoti uničil klavnico in obrat predelave mesa, kar je pomenilo precejšnjo ohromitev njihovega delovanja. V letu 1998 si je družba nadela novo celostno grafično podobo in se odločila za prehod iz proizvodnega k tržnemu poslovanju. Zaostrene tržne razmere in posledice uničujočega požara so družbo pripeljale v težko finančno situacijo, ki pa sojo uspešno prešli. Več o Pivki perutninarstvo d.d. najdete na www.pivkap.si. NE PREZRITE - PODELITEV PRIZNANJ 25. december 2009 5 Dober glas v deveto vas Tone Lesnik, Zavod za gozdove Slovenije, Anton Smrekar, vodja OE Postojna. PODELITEV PRIZNANJ NAJBOLJ SKRBNIM LASTNIKOM GOZDOV V LETU 2009 Zgornja vrsta: (od leve proti desni) Jože Kralj OE BLED, Dejan Zorko OE CELJE, Anton Mihelič OE KOČEVJE, Jošt Jakša direktor ZGS, mag. Robert Režonja MKGP, Ivo Manfreda OE TOLMIN, Miloš Benedik OE KRANJ, Nikodem Hribernik OE MARIBOR, Pavel Gerdej OE SL. GRADEC; Prva vrsta: (od leve proti desni) Tone Lesnik ZGS, Andrej Glušič OE NAZARJE, Jože Oblak OE BREŽICE, Simona Šiftar OE MURSKA SOBOTA, France Muhič OE NOVO MESTO, Poljanšek Franc OE UUBUANA, Željko Keš O E POSTOJNA, Primc Vincenc OE SEŽANA V četrtek 3. decembra 2009 ob 11.00 bo v Kosovelovem domu v Sežani slavnostna podelitev priznanj najbolj skrbnim lastnikom gozdov Slovenije za leto 2009. Priznanje prejme po en lastnik gozda iz vsake od 14 območnih enot, ki je bil po kriterijih Zavoda za gozdove Slovenije izbran za najbolj skrbnega lastnika v tekočem letu. Namen priznanj je poudariti pomen skrbnega gospodarjenja z gozdom in širjenja dobrega zgleda lastnikov gozdov. Zakon omogoča vsem prebivalcem Slovenije prost vstop in gibanje v gozdovih. Odgovornost obiskovalcev gozdov je določena v nekaterih pravnih dokumentih, na primer vožnja v naravi in nabiranje gozdnih sadežev, lastniki gozdov pa imajo veliko večjo odgovornost - gospodarjenje z gozdom, kar pomeni opravljanje varstvenih in gojitvenih del, gradnjo in vzdrževanje gozdnih prometnic, pridobivanje lesa in drugih gozdnih proizvodov ter vseh drugih del, ki so potrebna za ekološke in socialne funkcije gozdov. Javna gozdarska služba usmerja gospodarjenje z gozdovi realizacija pa je odvisna od lastnikov gozdov. Zato je pomembno zgled dobrih lastnikov gozdov širiti po naši domovini in si prizadevati, da bi jih bilo zmeraj več. Še posebno smo pozorni in veseli kadar je med njimi tudi predstavnica žensk - lastnica gozda. Tudi letos je ena med štirinajstih prejemnikov priznanj, šesta med skupno 154. nagrajenci. Letošnji najbolj skrben lastnik gozda na območju postojnske območne enote ZGS je Željko Keš iz Knežaka. Skrb za dobrih 19 ha gozda v revirju Mikula mu je oče prepustil še kot najstniku. Od takrat dalje z izredno vztrajnostjo in vedoželjnostjo ter s pomočjo usmeritev in nasvetov revirnega gozdarja gospodari s svojim gozdom. Večino dela v svojem gozdu opravi sam, posebno skrb posveča negi mladega gozda. Redno se udeležuje tečajev varnega dela in delavnic iz gojenja gozdov za lastnike gozdov v organizaciji ZGS, kjer nas tudi vedno znova preseneti s svojo aktivnostjo in željo po znanju. Kot druge prejemnike priznanj tudi Željka Keša krasijo vrednote dobrega gospodarjenja z gozdom: tesna življenjska povezanost z gozdom, vsestranska skrb zanj, prizadevanje za varno delo, usposobljenost za delo v gozdu, vključevanje družinskih članov v gozdno delo in prenašanje znanja ter pozitivnega odnosa do gozda na druge lastnike gozdov pa tudi na obiskovalce gozdov. Dobro gospodariti z gozdom pomeni negovati ga, čeprav so vlaganja dela in denarja v gozd dolgoročna. Odnos lastnikov do gospodarjenja z gozdovi je pomemben za celotno državo. Slovenija je z gozdom bogata zato je prav, da dobi raba domačega lesa v energetiki, v gradbeništvu in v vrhunskih izdelkih večji pomen in vrednost prav tako tudi gozd kot zelo pomemben socialni in okoljski dejavnik. IZDELAVA NA EKOSOLVENTNEM TISKALNIKU BREZ OMEJITEV LOGOTIPOV PLOŠČE ZA GRADBIŠČA PROTIPOŽARNE NALEPKE OZNAČEVANJE PROSTOROV NALEPKE ZA KMETIJSTVO NALEPKE ZA STROJEGRADNJO NALEPKE ZA VARSTVO PRI DELU TALNA GRAFIKA POSLIKAVA VOZIL TRANSPARENTI SVETLEČI REKLAMNI NAPISI COMMERCE Bazoviška 40 6250 Ilirska Bistrica tel: 05 / 71 00 320 fax: 05/71 41 124 e-mail: sneznik@kabelnet.net PVC OKNA - VRATA - SENČILA IJANOSCH Janez Janc s.p. Kešetovo 10,1420 TRBOVLJE Tel.: 05 / 904 85 41 Fax: 05 / 904 85 40 www.janosch.si e-mail: j.j@s5.net - SVETOVANJE, DOSTAVA IN MONTAŽA PVC OKEN - VRAT - tende - žaluzije - rolete 040 620 540 Brezplačna številka društva Kala 080 18 16 Vsi, ki sl želite pogovora s strokovnjakom o okužbah s HRV, raku materničnega vratu in cepljenju, pokličite Modro številko društva Kala 080 18 16. Strokovnjak bo brezplačno odgovarjal na vaša vprašanja vsak torek med 14. In 16. uro. letne strani društva Kala Informacije o društvu in cepilnih mestih najdete na novih spletnih straneh društva WWW.kala.Si. Dvajset let delovanja skupin starih ljudi za samopomoč Mira Lenarčič.. \ / mesecu novembru je minilo natanko dvajset let od kar je bila V v občini Ilirska Bistrica ustanovljena prva skupina starih ljudi za samopomoč. Ob tej priložnosti so člani Medgeneracijskega društva JESEN pripravili slavje, ki so ga s svojo prisotnostjo, nastopi in izrečenimi besedami priznanj in vzpodbud počastili tudi gostje: župan Anton Šenkinc, Metka Klevišar dr. med., pevci Doma starejših občanov, igralki Kulturnega društva Harije in posamezniki, ki so bili v teh desetletjih povezani z delovanjem skupin. V uvodnem nagovoru je predsednica društva Miranda Vrh spomnila, da so tudi v občini Ilirska Bistrica nastale prve skupine starih ljudi za samopomoč kot odziv na potrebe starejših ljudi po druženju, opori in medgeneracijskem povezovanju. Skupina namreč daje človeku varnost, oporo in neprecenljivo izkušnjo, da so ljudje s teboj tudi tedaj ko si v težavah. V skupini se dogaja vzajemno delovanje v dajanju in sprejemanju, ki v človeku vedno znova utrjuje občutek, da ni sam in da življenje vedno znova daje priložnosti za nova doživetja.. Pionirsko vlogo pri nastajanju e ee#e#eeee in delovanju skupin starih ljudi je pred dvajsetimi leti odigrala Mimica Primc, nekdanja socialna delavka CSD, ki je danes že upokojena, vendar je še vedno aktivna voditeljica skupin in koordinatorka lokalne mreže skupin starih ljudi za samopomoč. Ko se v teh slavnostnih trenutkih oziramo na čas, ki je za nami, si lahko pritrdimo, da je bila Mimica tedaj, pravi človek na pravem mestu, ki je znala združiti strokovno znanje s svojim naravnim darom za delo z ljudmi v stiski. Pri svojem delu na CSD seje srečevala s starimi ljudmi, ki so sami živeli v odročnih krajih. Ti ljudje niso trpeli materialnega pomanjkanja njihove potrebe pa so bile zaznamovane z osamljenostjo in pomanjkanjem stika z mlajšimi. Možnosti za premagovanje osamljenosti je Mimica za te ljudi videla v druženju in pogovorih v skupini.S podporo Marice Šlenc Zver, kije bila v osemdesetih letih direktorica CSD in v sodelovanju s kolegico Natašo Renko, je začela razvijati program srečevanj s starejšimi ljudmi, ki so živeli v oddaljenih vaseh bistriške občine. Ta srečanja so prešla v redna tedenska druženja, v katerih so ljudje našli priložnost za obujanje spominov na svojo mladost, na praznovanja in na izlete na katerih niso spoznavali le svoje domovine, ampak so se med seboj tudi zbliževali. Z nastankom prve skupine v letu 1989, ki so jo njeni člani poimenovali Bistrica, je bil postavljen zgodovinski mejnik v zgodbi nastajanja skupin starih ljudi za samopomoč v občini Ilirska Bistrica. Tej skupini so sledile še skupine na Velikem brdu, v Trnovem in v Domu starejših občanov, kjer jih trenutno deluje sedem. V dvajsetih letih delovanja so doživljale skupine starih ljudi za samopomoč organizacijske spremembe. V letu 2000 je bilo ustanovljeno Medgeneracijsko društvo JESEN, v katerem se združujejo skupine starih ljudi za samopomoč na lokalni ravni. Nova organiziranost ni vplivala na osnovno poslanstvo skupin in tedenska druženja njenih članov. Skupina še naprej ostaja prostor srečevanj in medsebojnih povezovanj starejših ljudi z mladimi. Spoznanje, da moramo ljudje živeti v sožitju, zaupanju in medsebojni podpori je neprecenljiva izkušnja, ki jo lahko doživimo le v skupini ljudi, ki jih družijo enaki problemi in težnje po doseganju podobnih ciljev. S to izkušnjo so se kot voditeljice, poleg Mimice Primc, povezale s starejšimi ljudmi v skupinah za samopomoč tudi nekatere strokovne delavke, ki so se za to delo še dodatno usposabljale. Med njimi omenjamo: Azro I. Derenčin, Sonjo Maljevac, Vojko Pirih in žal že pokojno Nado Čeligoj. Kot prostovoljke delujejo v teh skupinah že deset let, Mira Lenarčič pa je v skupinah aktivna petnajst let. Mladi velikokrat, zaradi lastnih obveznosti in prezaposlenosti, nimajo časa prisluhniti svojim ostarelim staršem in drugim bližnjim. To pa vsaj delno nadomestijo druženja v naših skupinah, ki postajajo v nekem smislu njihova nadomestna družina. H Spoznanje, da moramo ljudje živeti v sožitju, zaupanju in medsebojni podpori je neprecenljiva izkušnja 6 25. december 2009 NE PREZRITE - POLITIKE Predstavitev Omanove knjige 17. decembra so v knjižnici Makse Samsa predstavili knjigo Ivan Oman Glas ljudstva v prelomnem času. Urednik in avtor knjige je Aleš Primc, ki je knjigo ter avtorja tudi predstavil. Knjiga prikazuje življenje in delo Ivana Omana od otroštva do današnjih dni. Podrobneje so v knjigi obdelana nekatera obdobja njegovega javnega delovanja: začetki v okviru lokalne skupnosti, prizadevanja za izboljšanje položaja kmeta v slovenski družbi do leta 1988, ustanovitev Slovenske kmečke zveze, demokratizacija in osamosvojitev Slovenije, član predsedstva Republike Slovenije, poslanec Državnega zbora Republike Slovenije. Knjiga je poljudno napisana, bogata s slikovnim in dokumentarnim gradivom (preko 100 fotografij in kopij dokumentarnega gradiva). Ob branju knjige bo bralec dobil vpogled v zgodovino kmečkega gibanja, demokratizacije, nastajanja večstrankarskega prostora, osamosvojitve ter prvih let slovenskega demokratičnega parlamentarizma. V knjigi je objavljena tudi družbena in politična oporoka Ivana Omana, kar daje knjigi poseben pečat. Ivan (Janez) Oman se je rodil leta 1929 v Zmincu pri Škofji Loki, kjer živi še danes. Po končani osnovni šoli je začel kmetovati na domači kmetiji, leta 1960 pa je postal tudi gospodar kmetije. Po letu 1968, ko je oblast omogočila tudi zasebno kmetovanje, je postal občinski odbornik, vendar je ob uvedbi delegatskega sistema leta 1974 odstopil. Do svojega vstopa v politiko na državni ravni je bil predsednik Kmetijske zadruge Škofja Loka in predsednik krajevne skupnosti Zminec. Po besedah Primca so v knjigi tri bistvene stvari. Prva pomembna značilnost je, da je to prvi daljši Omanov življenjepis. Druga značilnost knjige so Omanovi govori, ki po avtorjevem mnenju izpričujejo Omanov"never-jetni literarni smisel in čutenje sve-ta".V knjigi pa so tudi vsi Omanovi nastopi na plenarnih sejah DZ, v času, ko je bil v letih 1992-1996 poslanec v državnem zboru. Po njegovih besedah je bil Ivan Oman uspešen politik, ki se ni trudil biti všečen. Bilje politik, ki pa ni napolnil sebi in okolici žepe do roba. Bilje izjema in svetel zgled. Obisk sedeža EU parlamenta v Bruslju Udeleženke izleta Alda, Valerija in Sonja 18/11-2009 je bil organiziran s strani Socialnih demokratov štiridnevni obisk sedeža evropskega parlamenta v Bruslju. To je bil že enajsti obisk članov in simpatizerjev. Start je bil v Tivoliju. Zbrali smo se iz vseh krajev naše domovine. Vodil nas je prijazen fant po imenu Samir Khalil, izrekel dobrodošlico ob vstopu na avtobus ter nam zaželel srečno in prijetno potovanje. Moram priznati, da sem takoj ob toplem sprejemu imela občutek, da bo to prijetna vesela družba pretežno mladih in manj mladih udeležencev. Med nami je bil tudi glavni tajnik SD Uroš Jaušovec. Naloga animatorja mu je narekovala, da je vsakemu od nas začasno prepustil med potovanjem mikrofon. Po predstavitvi izrečenih misli in humorju nas "popotnikov" se je čas kar izmuznil mimo nas in že smo se vozili po deželi Belgije. Opazovali smo ravnico kakor tudi vetrnice, ki so se bohotile po pokrajini. Okrog 10. ure smo prispeli v glavno mesto Bruselj. Po ulicah podobnim velemestom, pa vendar po arhitekturni zidavi svojevrstnim zgradbam smo pristali pred večnadstropno stekleno stavbo evropskega parlamenta. Po pregledu in sprejemu nas je vodja Rok Koželj (zadolžen za sprejem v parlamentu), popeljal v posebno dvorano za obiske. Tu nam je do potankosti predstavil delovanje 27-terice držav, ki so v EU. Omenim naj, da nas je prišel tudi pozdraviti naš evropski poslanec SD Zoran Thaler. Popeljal nas je tudi v dvorano, kjer se sprejemajo in odločajo pomembne pravice in dolžnosti članic EU. Slovenija ima 7 poslancev, ki zastopajo interese naše Slovenije. V spomin smo se skupinsko še slikali in zapustili zgradbo parlamenta s prijetnimi občutki. Po nastavitvi v hotelu, smo se podali na ogled mestnega jedra. Ogledali smo si kraljevo palačo, ogromno knjižnico, park muzeja glasbe, mestno katedralo in antični muzej. Pozno zvečer smo se utrujeni, pa vendar polni lepih doživetij in vtisov vrnili v hotel, kjer nas je spanec premagal vse do petkovega jutra. Ta dan smo se ponovno podali na ogled pomembne institucije odbora regij. Po ponovnem varnostnem pregledu varnostnika nas je sprejela sekretarka in nas peljala v sejno dvorano, kjer smo si nadeli slušalke in poslušali v slovenskem jeziku potek seje komisij. Tudi tu ima Slovenija 7 regionalnih članov. Najbližji nam je eden od njih pivški župan Robert Smrdelj. Ti skrbijo za razvoj regij na vseh področjih regionalnega pomena. V prijetnem vzdušju, polnih vprašanj in odgovorov ob prijetni kavici smo se poslovili iz te inštitucije. Odšli smo na kosilo, preostanek časa pa izkoristili ponovno za ogled zanimivega starega dela mesta Bruselj. Trgovinice- čokoladnice so nas kar vabile v njihovo nedrje. Po ogledu smo se odpeljali še do znamenitega Atomiuma - ogromne konstrukcije povečanih molekul. Povzpeli smo se na vrh 104 m visokega atomiuma z dvigalom, ki je naj hitrejše na svetu. Pogled panorame nad mestom je bil fantastičen, posebno ker nam je bilo vreme naklonjeno ves čas potovanja. Povratek proti domu polnih vtisov in spominov nam dež, ki nas je spremljal na dolgi poti domov, ni zmotil. Ponovno je bil razlog za veselje, dva rojstna dneva, k i sta nas častila s pijačo in sladkarijo ter slovensko pesmijo. Tudi zastoj prometa na avtocesti nekje v Nemčiji, nam naše razpoloženje ni pokvaril. Ob opazovanju teh mladih obrazov polnih idej in želja, mi je dalo misliti, da se za obstoj stranke ni bati. Utrujeni, a nasmejani polni čudovitih vtisov , smo si po vrnitvi na start segli v roke za slovo rekoč: "Prisrčna hvala voditelju, lepo nam je bilo!" Oblaki so rdeči. Kaj pomenijo? Valenčič Matija, Gregorčičeva 1A..... Pa ne to, da fantje v vojsko pojdejo, ampak da kaj dobrega prinašajo. Rdeča barva je zmeraj kaj dobrega prinašala. Spomnimo se za primer samo Rdeče Armade - vsi so jo komaj pričakovali, še pomnite tovariši, tisti namreč ki ste bili na pravi strani. Vsi poznamo Italijanski pregovor kaj pomeni rdeče nebo. Za bati se je, kadar se zbirajo črni ali beli oblaki, ti ne prinašajo nič dobrega, čeprav danes misli kdo drugače. Rdeča barva ni lepa kakor kri, za katero pa se ve kdo jo jim je spuščal, junakom namreč, tam gori pri sv. Urhu, pa še na mnogo krajih. Nedavno sem se z družino potepal po Beli Krajni. Od tam me je namreč polovica doma. Mama je doma iz vasi Radoviča. Tako me je pot nanesla tudi v vas Rosalnice po imenu, to je nedaleč od moje vasi. Tam danes romajo vsi farški. Nedavno sem na sliki videl tudi mojega sekretarja bivše partijske celice. Tam namreč stojijo Tri Fare. Samo bedaki in konji si ogledajo te tri cerkvice, nihče pa se ne ustavi pri vhodnih vratih in se ozre na spominsko ploščo, kije postavljena v spomin partizanu, ki so ga na tem zidu zverinsko mučili in na koncu ubili BELOGARDISTI,V DRUŽBI Z USTAŠI. Jaz sem jo moji družini pokazal, in naj si jo ogledajo tudi ostali, kadar romajo na tako imenovano božjo pot, da bo naslednjim rodovom v opomin. Seveda je bil ta partizan ubit v imenu boga, saj je tudi njihov Kristus trpel pred smrtjo in z leve in desne imel dve barabi, samo da niso bile ustaške in belogardistične. Pa pojdimo dalje k bolj veselim temam. Bližajo se veseli dnevi, novoletni prazniki za nekatere bolj za nekatere manj, saj naša sodrga -banda nam obljublja, da bo po novem letu boljše. Jaz jih bom preživel veselo vam obljubljam, ker sodrgi ne verjamem in bom užival dokler se da. Kot vsi normalni in zavedni državljani si tudi jaz postavim vsako leto novoletno jelko. Dokler bom zdrav in živ, si jo bom odsekal v gozdu, ker plastiko sovražim - na kraju kjer ne povzročam škode, npr. pod električnem daljnovodom. Samo pri jaslicah nastane majhna sprememba, v primerjavi z nekaterimi drugimi. Ne prinašam maha iz gozda, ker mah prinaša vlago, ki pa ni dobra za zdravje. Poglejte samo bivše partizane, ki so poležavali štiri leta na njemu, kaj imajo danes od nje: revmatizem, artritis, išias - drugega nič. Današnje oblastnike nobena od teh bolezni ne tare. Jaz postavim pod jelko rdeč tapison, na vrhu Dedinje, v njega položim Jožeta prav tako -Broza namreč, poleg njega namesto Marije Jovanko. Okoli dvora so namesto svetnikov Kardelj, Maček, Rankovič, Dolanc in še mnogo jih imam. Pastirčki so v nekakšnih belih kapicah. Namesto zakrivljene palice imajo kalašnikov. Ovčice pa nadomeščajo možiclji v šubarah s kokardami - kapami ki imajo podkvico na njej. Potem jih imam nekaj v plavih in belih uniformah, nekateri so s fazanjim perjem za klobukom, vse skupaj pa jih obhaja in žegna »škof rožman«. In jih pošilja v boj - zopet v imenu boga, a v senci osem milijonov bajonetov »Fate bene fratelli«... Vesele Novoletne praznike vam vošči Valenčič Matija P.S. Pravite, da je komunizmu odklenkalo, kapitalizmu pa tudi ni uspelo, kaj pa zdaj? SMRT FAŠIZMU SVOBODO NARODU S TITOM NAPREJ •“•'rsr"' šM&mWW Mb® ! NOVO DAMSKE TORBICE PO UGODNIH CENAH. Za posebne priložnosti kreacije domače oblikovalke MOJCE CELIN Kvalitetno spodnje perilo za njo in njega italijanskega proizvajalca COTONELLA Majčke ■ T-SHIRT - Mehkoba perila, ki “dihajo z kožo”, namenjena je vsem, ki želijo vsakdanjo kakovostno brezšivno lagodnost za ugodno ceno Nakit BR0SWAY izdelan iz antialergijskega kirurškega jekla, obogaten z 18-karatnim zlatom NOVO NOVO NOVO NOVO PIŠITE NAM sneznik@kabelnet.net NE PREZRITE - IZ ŽIVLJENJA DRUŠTEV 25 . december 2009 7 ČEBELARSKO DRUŠTVO .f C Aktivnosti društva v naslednjem letu d: \as/ Zorko Šabec... V letu 2010 Čebelarsko društvo Antona Žnideršiča organizira dve izobraževanji, ki sta zelo zanimivi na samo za čebelarje ampak tudi za vse ostale, ki vas lepo vabimo, da se nam pridružite: Začetni tečaj čebelarstva Začetni tečaj čebelarstva - 30 ur: namenjen je predvsem začetnikom, obvezno pa ga morajo opraviti tisti čebelarji, ki so v skladu z uredbami o izvajanju Programa ukrepov na področju čebelarstva v RS v letih 2008-2010 v okviru ukrepa Tehnična pomoč uveljavljali podporo za nakup treh novih naseljenih panjev. Ti čebelarji morajo v roku dveh let od prejetja podpore opraviti usposabljanje za čebelarstvo. Enako velja tudi za vse tiste, ki se boste ali pa razmišljate o tem, da se na omenjeni razpis prijavite v letu 2010. Izdelava pijač iz medu Izdelava pijač iz medu - 20 ur: tečaj je namenjen vsem čebelarjem, ki jih to področje zanima. Oba tečaja bosta potekala v čebelarskem domu v Ilirski Bistrici ob petkih popoldan in sobotah. Seminarja sta za udeležence brezplačna, organizira pa se jih pod pogojem, daje dovolj udeležencev. Prosimo vse interesente, da se prijavijo do konca tega meseca v čebelarskem domu - vsak ponedeljek med 18.00 in 19.00 uro. Ostala usposabljanja v letu 2010 bodo potekala glede na izražen interes članstva, termini bodo objavljeni v reviji Slovenski čebelar in na spletni strani društva. V naslednjem letu -predvidoma oktobra bo v našem mestu potekal simpozij o življenju in delu Antona Žnideršiča. ČZS nam je v ta namen odobrila projekt za pripravo publikacije o Antonu Žnideršiču, ki bo predstavljena na simpoziju. Knjigo smo si zamislili kot zbirko prispevkov različnih avtorjev - večinoma domačih, ki so Žnideršiča poznali oziroma poznajo njegovo delo. Radi bi predstavili njegovo življenje in delo ter vlogo, ki jo je imel za naš kraj. AŽ panj je osrednja tema, njegove dodelave skozi čas in njegova uporaba pri večini čebelarjev pa so oblikovale slovensko čebelarstvo nasploh. Pri pripravi knjige imamo težave predvsem s podatki, ki zajemajo zgodovino društva, imamo pa tudi zelo malo podatkov o naših znanih ali zaslužnih čebelarjih. Zato se obračamo na vas, da nam pomagate pri zbiranju podatkov in starih fotografij. V kolikor se spomnite ali pa poznate kakšne podrobnosti glede delovanja društva ali čebelarstva pri nas nasploh, prosim pokličite na 070 758 752 -Zorko. V naprej najlepša hvala za vašo pomoč. Ob novem letu Staro leto je minilo, ne oziraj se nazaj, novega pa ne priganjaj, presenetiti se daj! Čebelarsko društvo Anton Žnideršič želi vsem članom ter vsem občanom naše občine vesel Božič in srečno Novo leto 2010! • •••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••V AVTOPREVOZNIŠTVO PRODAJA Fabcl 4, 6254 Jelšane TEL.: 05/788-51-10, GSM: 041/410-343 Kan Rutar •C-VT, Miklavževa nje Alenka Penko....... Med vsemi dvanajstimi meseci je za otroke zagotovo najbolj čaroben december. Letos so se ga v Harijah še posebej veselili najmlajši, saj je sv. Miklavž obljubil,da se bo osebno oglasil v vasi. Na Miklavževa nedeljo smo ga v družbi starke Zime vsi nestrpno pričakovali že pred šestnajsto uro in iz minute v minuto postajali bolj nestrpni. Obljubo je držal in nas ob pol petih razveselil v družbi angela in hudička. Obdaroval je prav vse, kar štiri otroke pa je vpisal v zlato knjigo in sicer Žana Jenka in Aleša Lavrenčiča iz Harij, Matjaža Janežiča iz Dobropolj in Mateja Kocjančiča iz Tominj. S prostovoljnim delom urejajo vas Petar Nikolič...... Krajane iz KS Vrbovo, ni potrebno posebej pohvaliti, še manj pa spodbujati. Samoiniciative, dobre volje in prostovoljnega dela jim ne manjka. Skrbijo za celotno infrastrukturo v vasi, ne zapostavljajo pa del, ki so potrebna za ureditev gasilskega doma. Iniciator vseh del v vasi je dolgoletni predsednik KS PGD Vrbovo Anton Baša- Matjac, ki ima veliko organizacijsko sposobnost. Za agilnega predsednika njegovi sovaščani pravijo: »Vztrajen je pri vsem in tisto, kar si zamisli za dobro vasi, tudi naredi.« Daje tako, seje Matjac izkazal pri ureditvi gasilskega doma. »Zahvaljujoč naši organiziranosti smo prekrili streho (240m2) gasilskega doma, katerega po potrebi uporablja tudi vaška skupnost« pove Anton in nadaljuje: » Investicija za streho in garažna vrata ne računajoč prostovoljno delo vaščanov bi bila vredna Urejen gasilski dom, ponos vaščanov Vrbova 18.000 evrov, s prostovoljnim delom V preteklih 12. mesecih je nare-je narejen rezervoar ki ima kapaciteto jeno veliko tega, nadaljevanje del pa namesto prejšnjih 85m3, 135m3. bo potekalo v letu 2010. vode.« Srečno 2010 Spet leto življenja bo kmalu za nami, radost bo upanje vseh novih dni; enkrat slovo pač začetek oznani - če to želimo, al prav nam ni. Naj nam prihodnost bo sreča brez dna, ob tem ko zaupamo v vero srca. Klub harmonika 8 25. december 2009 NE PREZRITE - LIN 2010 Letni izvedbeni načrt 2010 VIR: Društvo za razvoj podeželja med Snežnikom in Nanosom ••••• Konec septembra je Društvo za razvoj podeželja med Snežnikom in Nanosom, v roku na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano oddali Letni izvedbeni načrt za leto 2010 (LIN 20 7 O). Upravni odbor društva (LAS) je v skladu z določenim postopkom izbral 20 izvedbenih projektov, ki so skupaj vredni 531.704,00 EUR. Vsekakor gre za lepo vsoto finančnih sredstev, ki bodo vložena v razvoj podeželja med Snežnikom in Nanosom, od tega zneska bo Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja prispeval 2 7 0.023,00 EUR. Seznam izvedbenih projektov: 1. INTEGRIRANJE MLADINE V RAZVOJ PODEŽELJA 2. ORGANIZIRAN NASTOP NA TRGU IN ZAGOTAVLJANJE USTREZNE INFRASTRUKTURE ZA TRŽENJE KMETIJSKIH PRIDELKOV 3. IZDELAVA GRADBENE DOKUMENTACIJE (PGD) ZA VAŠKI DOM KOSEZE 4. KMETIJSKA TRŽNICA ILIRSKA BISTRICA 5. ZUNANJA UREDITEV GRADU PREM 6. PREDINVESTICIJSKI PROGRAM ZA PROJEKT OBMOČJA GOMANCI 7. TRADICIONALNI IZBOR ŽGANJ NA PIVŠKEM -KRPAN 2010 8. VODNIK PO PIVŠKI KOLESARSKI TRANSVERZALI 9. KRPANOV FESTIVAL 2010 10. OBČINA PIVKA - PREBIVALCEM IN TURISTOM PRIJAZNA OBČINA 11. PROMOCIJSKO GRADIVO OBMOČJA OBČINE PIVKA 12. IZVEDBA DOGODKOV V MULTIMEDIJSKEM CENTRU V PIVKI 13. NAKUP MLEKOMATA 14. KALV HRUŠEVJU 15. GOZDNE POTI 16. VODNI VIRI V KRAJEVNI SKUPNOSTI BUKOVJE 17. SVEŽE MLEKO IZ ZELENEGA KRASA 18. IZDELAVA PGD ZA KULTURNI DOM MIROSLAVA VILHARJA PLANINA 19. GOZDAR - KMET NEKOČ IN DANES 20. OBNOVA VAŠKEGA VODNJAKA V LANDOLU V nadaljevanju podrobneje opisujemo 6 projektov, ki se bodo izvajali v naši občini. 1.INTEGRIRANJE MLADINE V RAZVOJ PODEŽELJA Nosilec: Društvo za razvoj podeželja Partnerji:Tamara Urbančič, univ.dipl.ing. kmetijstva, Osnovna šola Dragotin Kette, Osnovna šola Košana, Osnovna šola Podgora, Osnovna šola H ruševje in Osnovna šola Miroslava Vilharja Postojna. Vsebina projekta: Mladi danes odraščajo ob mnogih dobrinah sodobnega sveta, ki jim nudijo hitro zadovoljevanje njihovih potreb obenem pa otrokom ne nudijo trajnega zadovoljstva. Pojav, da otroci ne vedo kako in kje nastane mleko, jogurt, skuta, iz česa in kako nastane kruh... ni več tako redek niti na podeželju, ki seje dolgo upiralo vplivom potrošniške družbe. Da so mladi danes drugačni, da imajo drugačne želje, potrebe kot sojih imeli mladi pred 30, 40 leti je razumljivo. Vendar je napredek prinesel s seboj tudi slabosti. Gotovo je ena izmed njih tudi izgubljen stik z naravo in podcenjevalni odnos do fizičnega dela in kmetovanja. Projekt Integriranje mladine v razvoj podeželja cilja predvsem na osnovnošolske otroke v drugi triadi devetletke. V okviru projekta bodo spoznali ekološki in tradicionalni način kmetovanja, se srečali z domačimi živalmi, sami pridelali hrano in jo tudi zaužili. Namen projekta je na zanimiv način otrokom približati kmetijstvo, jih spodbuditi da o njem začnejo razmišljati pozitivno in jih skozi konkretne aktivnosti pripeljati tudi do merljivih rezultatov - izdelkov, ki jih bodo na koncu lahko tudi zaužili. Finančno ovrednotenje projekta po posameznih sklopih aktivnosti oz po fazah Skupaj Skupna vrednost (6) 7.500,00 Upravičeni stroški (€) 7.317,16 Tip projekta/faze projekta z % sofinanciranja Neprofiten - drugo usposabljanje, animacija in izobraževanje 60% LEADER sredstva v% v e 60% 4.390,30 Zasebna sredstva v% v€ 41,46% 3.109,70 Druga sredstva v % v€ / Prispevek v naravi (%) 20% Obdobje izvajanja projekta 1. januar 2010-31.12.2011 Dinamika vlaganja zahtevkov 31.01.2011 Kontaktna oseba Tamara Urbančič, tel.: 040 919 396, tamara.urbancic@kabelnet.net Projektni vodja Tamara Urbančič univ.dipl.ing.kmetijstva, Gabrje 31, 6250 11. Bistrica, tel.: 040 919 396, tamara.urbancic@kabelnet.net Nadzor nad projektom Društvo za razvoj podeželja med Snežnikom in Nanosom Aleš Zidar, 031 339 789, info@razvoj-podezelja.si Kontaktne informacije o projektu Tamara Urbančič, 040 919 396, spletne strani osnovnih šol, http://www.razvoi-nodezelia1si Glavne dejavnosti: Oblikovanje eko zelenjavnih in zeliščnih vrtov, obdelovanje vrtov na ekološki in biodinamični način, pobiranje in predelava pridelkov, izdelava izdelkov in predstavitev na kmetijski tržnici, učne ure o eko kmetovanju, prikaz domačih živali na šolah, prikaz in delavnice o tradicionalnih veščinah (pletenje košar, mlatenje in čiščenje fižola z cepci in nečkami...), ogled dobrih kmetijskih praks na območju LAS in Slovenije, sodelovanje z okoliškimi kmetijami. 2. ORGANIZIRAN NASTOP NA TRGU IN ZAGOTAVLJANJE USTREZNE INFRASTRUKTURE ZA TRŽENJE KMETIJSKIH PRIDELKOV Nosilec: Društvo za razvoj podeželja Partnerji: Občina Ilirska Bistrica, Občina Pivka, Občina Postojna Vsebina projekta: Za normalno delovanje kmečkih tržnic, ki so bile vzpostavljene na osnovi projekta Organiziran nastop na trgu in zagotavljanje ustrezne infrastrukture za trženje kmetijskih pridelkov in izdelkov, je potrebno nadaljevanje pomoči ponudnikom pri nastopu na tržnicah. Največji problem se kaže v velikih stroških organizacije tržnic, zagotavljanju minimalnih prodajnih pogojev in promocije, ki jih ponudniki z iztržkom prodaje ne morejo pokrivati. Pri analiziranju izvajanja predhodnega projekta skupaj z ponudniki je bilo ugotovljeno, da se bo v primeru prenosa vseh stroškov na ponudnike, projekt ustavil zaradi izstopa ponudnikov iz izvajanja projekta (premajhen zaslužek, preveliki stroški, ni časa za organizacijo in promocijo tržnice, itd.). Iz tega razloga predlagamo nov projekt kot logično nadaljevanje predhodnega projekta. Finančno ovrednotenje projekta po posameznih sklopih aktivnosti oz po fazah Skupaj v EUR Skupna vrednost (€) 15.060,00 Upravičeni stroški (€) 12.550,00 Tip projekta/ faze projekta z % sofinanciranja Podpora trženju proizvodov in storitev 40% LEADER sredstva v % v€ 40% 5.020,00 Zasebna sredstva v % v€ 66,67% 10.040,00 Druga sredstva v % v€ / Prispevek v naravi (%) / Obdobje izvajanja projekta Januar 2010 - december 2010 Dinamika vlaganja zahtevkov 31. januar 2011 Kontaktna oseba Aleš ZIDAR, strokovni vodja društva, telefon 031 339 789, info(a>razvo i -podezeli a.si Projektni vodja Aleš ZIDAR, strokovni vodja društva, telefon 031 339 789, info@razvoi-podezelja.si Nadzor nadprojektom UO društva, Cvetka Kemel, predsednica društva, 031 302 567, cvetka.kemel@eues t.arnes.si Kontaktne informacije o projektu Aleš ZIDAR 031 339 789, info@razvoi-Dodezelia.si. www.razvoi-podezelia.si Cilj projekta: so spodbuditi razvoj podeželja z vzpostavitvijo pogojev za uspešno prodajo kmetijskih pridelkov in izdelkov ter storitev, zagotoviti dodatne vire dohodkov na podeželju in kmetijah, izboljšati tržno organiziranost in enoten nastop na trgu, združevanje pridelovalcev in zagotoviti normalno delovanje Kmečke tržnice 3. IZDELAVA GRADBENE DOKUMENTACIJE (PGD) ZA VAŠKI DOM KOSEZE Nosilec: KS Koseze Partnerji: Občina Ilirska Bistrica Vsebina projekta: V konkretnem projektu se bo doseglo Projekt gradbene dokumentacije (PGD) za izgradnjo vaškega doma v vasi Koseze Krajevne skupnosti Koseze, občina Ilirska Bistrica. Po izdelavi projektne gradbene dokumentacije (PGD) se bo pristopilo k pridobivanju soglasij in posledično pridobitvi gradbenega dovoljenja za gradnjo vaškega doma v vasi Koseze občina Ilirska Bistrica. Vaški dom bo namenjen: prostorom Krajevne skupnosti (sejna dvorana, pisarna, arhiv, sanitarije), prostor za delovanje Kulturno športnega društva, prostori za druženje mladih in starejših, vajam Ženske pevske skupine Kalina... NE PREZRITE - PRIJAVLJENI PROJEKTI ZA LETO 2010 25. december 2009 9 * * * * * * * * * * ** ekIrp Lokalna akcijska skupina Društvo za razvoj podeželja med Snežnikom in Nanosom Finančno ovrednotenje projekta po posameznih sklopih aktivnosti oz. po fazah Skupaj Skupna vrednost (6) 8.760,00 Upravičeni stroški (€) 7.300,00 Tip projekta / faze projekta z % sofinanciranja Neprofitne naložbe, ukrep 322 50 % LEADER sredstva v % v € 50 % 3.650,00 Zasebna sredstva v % v€ 58,33 % 5.110,00 Druga sredstva % v e / Prispevek v naravi (%) / Obdobje izvajanja projekta 1. oktober 2009 — 31. marec 2010 Dinamika vlaganja zahtevkov 30.04.2010 Kontaktna oseba DANILO PUGELJ, GSM 041 431 835, e-mail: danilo.pugelj@kabelnet.net Projektni vodja MARJETKA MLADINOV GSM. 041 789 077, miro.mladinov@gmail.com Nadzor nad projektom KS KOSEZE ( predsednik KS Mikuletič Marjan, GSM: 041 477 104) Kontaktne informacije o projektu DANILO PUGELJ, GSM 041 431 835, e-mail: danilo.pugelj@kabelnet.net 4. KMETIJSKA TRŽNICA ILIRSKA BISTRICA Nosilec: Razvojni center II. Bistrica Partnerji: Društvo za razvoj podeželja med Snežnikom in Nanosom, Občina II.Bistrica, KGZ KSS Nova Gorica pisarna II.Bistrica, sodelujoča kmetijska društva, Občina Pivka, Občina Postojna, kmetje s področja vseh treh občin; Vsebina projekta: Na osnovi uspešnosti prireditve v letu 2009 se dvodnevna strokovna kmetijska prireditev nadaljuje tudi v letu 2010 s ciljem dodatne predstavitve in promocije kmetijstva na področju delovanja LAS. Prireditev ima ambicijo postati osrednja regijska sejemska prireditev na področju kmetijstva. V okviru prireditve se bodo izvajale naslednje aktivnosti: sejemska predstavitev dejavnosti kmetov, gozdarjev in ostalih zainteresiranih (predstavitev strojev, naprav, novih pridobitev za razvoj kmetovanja) predstavitev živinorejcev (razstava živali) predstavitev proizvajalcev kmetijske opreme strokovne delavnice - nosilna tema prireditve ročne delavnice za obiskovalce prireditve (otroške, ročna dela) promocijske in prodajne stojnice s kmetijskimi pridelki in izdelki kulturno zabavni program s predstavitvijo društev in njihovo dejavnostjo, prikaz domačih obrti in običajev tekmovanje za najboljšo domačo jed (npr. štrudelj, potica, ipd..) razglasitev rezultatov tekmovanja za najboljša žganja promocijska stojnica LAS, predstavitev projektov LAS Za potrebe predstavitev, stojnic in ostalega programa bo postavljen prireditveni šotor, kjer se bo neodvisno od vremena odvijala prireditev. Projekt zasleduje večino prioritetnih ciljev Lokalne razvojne strategije: od identitete, trženja in promocije območja do diverzifikacije kmetijstva, dopolnilnih dejavnosti in človeških virov. Ciljna skupina projekta so kmetijska gospodarstva, društva in organizacije ter vse starostne kategorije lokalnega prebivalstva. Profitnost projekta: Projekt je delno profiten (40%), ker je sestavni del prireditve tudi tržnica kmetijskih proizvodov in izdelkov ter sejemski del kot podpora trženju in promocije kmetijstva, del prireditve pa je neprofiten (60%), ker je namenjen predvsem razstavi, strokovnemu izpopolnjevanju in predstavitvi delovanja kmetijskih društev. Finančno ovrednotenje projekta po posameznih sklopih aktivnosti oz. po fazah: Skupaj Skupna vrednost (€) 12.000,00 Upravičeni stroški (€) 10.000,00 Tip projekta/faze projekta z % sofinanciranja Profiten/neprofiten - podpora trženju proizvodov in storitev, predstavitev neprofitnih vsebin 40% LEADER sredst\'a v % v e 40% 4.000,00 Zasebna sredstva v % v € 66,67% 8.000,00 Druga sredstva v % v e / Prispevek v naravi (%) / Obdobje izvajanja projekta 1. Januar 2010 do 30. Oktober 2010 Dinamika vlaganja zahtevkov 20.12.2010 Kontaktna oseba Bojan Oblak, RC ILBistrica, 05 710 1385, center.razvojni@siol.net Projektni vodja Nadzor nad projektom Kontaktne informacije o projektu_______________ Majda Sanabor, direktorica RC, 05 710 1385 razvojni.direktor@siol.net Občina Ilirska Bistrica, župan Anton Šenkinc, 05 714 13 61 Bojan Oblak, RC ILBistrica, 05 710 1385, center.razvojni@siol.net www.razvoi-podezelia.si.www.rc-ilb.net 5. ZUNANJA UREDITEV GRADU PREM Nosilec: Občina II. Bistrica Vsebina projekta: V skladu z strategijo razvoja turizma v Občini Ilirska Bistrica se s tem projektom sistematično vlaga tudi v obnovo kulturne in zgodovinske dediščine. Grad Prem kot kulturni spomenik in vas Prem kot ohranjena stara brkinska vas postajata prepoznavna turistična in kulturna točka, z investicijo v zunanjo ureditev in obzidje Gradu Prem pa se načrtuje ureditev turistično kulturne destinacije (z programsko ponudbo izobraževalnih, kulturnih in sprostitvenih programov). V okviru l.faze ureditve Gradu Prem se bo izvedlo zunanjo ureditev in obnovo obzidja ob grajskem kompleksu. Projekt je nadaljevanje Projekta zunanje ureditve Gradu Prem iz LIN 2008. Finančno ovrednotenje projekta po posameznih sklopih aktivnosti oz. po fazah Skupaj Skupna vrednost (6) 168.000,00 Upravičeni stroški (€) 140.000,00 Tip projekta / faze projekta z % sofinanciranja Naložba v turistično in kulturno infrastrukturo (ukrep 322) 50% LEADER sredstva v% v€ 50% 70.000,00 Zasebna sredstva v % v € 58,33% 98.000,00 Druga sredstva v % v€ / Prispevek v naravi (%) / Obdobje izvajanja projekta 1. marec 2010 - 31.12.2010 Dinamika vlaganja zahtevkov 3 1. januar 2011 Kontaktna oseba Damjan Potep an. 05 7141361. damjan.potepan@ i 1 irska-bistrica.si Projektni vodja Damjan Potep an. 05 7141361. damjan.potepan@ilirska-bislrica.si Nadzor nad projektom Občina ILBistrica, Nevenka Tomšič, 051 349 503, nevenka.tomsic@ilirska-bistrica.si Kontaktne informacije o projektu Damjan Potep an. 05 7141361. dami an.potepan@il irska-bistrica. si wvvw.ilirska-bistrica.si 6. PREDINVESTICIJSKI PROGRAM ZA PROJEKT OBMOČJA GOMANCI Nosilec: Občina ILBistrica Vsebina projekta: Glede na naravne (mikroklima, naravno okolje, ohranjena flora in favna) in lokacijske značilnosti (območje ob meji) kot tudi nekdanjo tradicijo turistične rabe, je v okviru Strategije razvoja turizma v občini Ilirska Bistrica predvidena ureditev območja Gomanci kot turistično središče. Središče temelji na naslednjih elementih: -Naravno okolje za lahko rekreacijo in šport -mikroklima za ohranjanje in povrnitev zdravja (poudarek na dihalih) -narava in storitve kot izletniška točka iz bližnjih obalnih turističnih destinacij -tranzitna turistična točka Projekt bo na osnovi razpisa izvajal izbrani izvajalec. Študija zajema naslednje aktivnosti: -Izdelavo dokumenta identifikacije investicijskega projekta: skrajšano analizo resursov in trendov na področju rekreativnega in sprostilnega turizma; prostorsko načrtovanje ter tehnična izhodišča za načrtovanje kreativnih smernic za arhitekturne rešitve. -izdelavo študije izvedljivosti investicijskega projekta (predinvesticijska zasnova) za objekte v omenjenem kompleksu -izdelava memoranduma za investitorje; Finančno ovrednotenje projekta po posamezniii sklopih aktivnosti oz. po fazah Skupaj Skupna vre ihto st (6) 30.000,00 Upravičeni stroški (€) 25.000,00 Tip projekta /faze projekta z % sofinanciranja Neprofitna naložba v turistično infrastrukturo 40% LEADER sredstva v % v € 35,20% 8.800,00 Zasebna sredstva v% v e 70,67% 21.200,00 Druga sredstva v % v € / Prispevek v naravi (%) / Obdobje izvajanja projekta 1. marec 2010 — 30. junij 2010 Dinamika vlaganja zahtevkov 30. september 2010 Kontaktna oseba Nevenka Tomšič, 051 349 503. nevenka.tomsic@ilirska-bistrica.si Projektni vodja Nevenka Tomšič, 051 349 503, nevenka.tomsic@ilirska-bistrica.si Nadzor nad projektom Občina Ilirska Bistrica, župan Anton Šenkinc, 05 714 1361 Kontaktne informacije o projektu Nevenka Tomšič. 051 349 503. nevenka.tomsic@ilirska-bistrica.si www.ilirska-bistrica.si 10 25. december 2009 NE PREZRITE - IZ NASE KULTURNE DEDIŠČINE IZ ZAPUŠČINE Vili Gombač. Josipa Nadoslava Potepana-Škrljovega župana Doljnega Zemna in Jablaniškega Nadžupana (1848 - 1893) " c a C'm A. vAp >£4V £ ^4 - ^ z /z rr .j_____. ' -1 mc.D n, J0SL' NADŽUPAN. NAPREDI Čebelar, kron,st ,n ms,p PnrroAK, c^=“siSsr^ ČEBELAR. KRONIST IN PIONIR RAZISKO^NM j j arheološke in ZGODOVINSKE DEDIŠČINE pri nas : DRUŠTVO ZA KRAJEVNO ZGODOVINO IN KULTURO KS DOLNJI ZEMON V današnji številki časopisa predstavljamo nadaljevanje Pote-panovih zapisov o kmetovanju za mesec DECEMBER oziroma GRUDEN, kot je drugo staro slovensko ime za ta mesec. Zapisi vsebujejo njegove napotke za vsa dela in priprave na kmetiji, ki naj se opravijo v tem mesecu. (iz koledarja Sv. Jeronima 1874). V začetku leta 1893 je verjetno toplo vreme Nadoslava, ki je bil umen kmetovalec, že prignalo na delo v sadovnjak. Postoriti je hotel čim več, da bi ostalo več časa za vsa opravila, ki so ga čakala na polju in okoli hiše. Ravno pri opravilu v sadovnjaku seje pri obrezovanju zgodila nesreča; padel je in se hudo poškodoval. Upanja, da se zdravje izboljša je bilo iz dneva v dan manj. Kljub močni volji in upornosti, ki sta ga odlikovala vse življenje, je spoznal, da je njegovo zemeljsko bivanje končano. Dne 2. marca je napisal oporoko in še pri polni zavesti narekoval svojemu prijatelju, mlinarju Andreju Samsi, kako naj razdeli premoženje (original se nahaja v arhivu v Kopru). Po dveh dneh je 4. marca, le nekaj dni pred svojim 45-im rojstnim dnevom (8. marca), preminil. Pokopan je bil dne 6. marca na trnovskem pokopališču, verjetno ob preštevilni množici ljudi. V torek 7. marca časopis SLOVENEC, politični list za slovenski narod objavi članek z naslednjo vsebino: (Na Doljnem Zemnu pri Ilirski Bistrici) je umrl 4. tega meseca po dolgi bolezni previden v sv .zakramenti Josip Potepan, posestnik in mnogoletni vrli župan velike jablaniške občine. Bil je ranjki izvrsten sadjerejec in sploh omikan in značajen mož, neo-mahljivega verskega prepričanja. Pri vseh volitvah je bil skozi dolgo vrsto let vedno volilen mož, ter je svoj glas oddajal narodnim konservativnim kandidatom. Za mnoge zasluge pri a. •v .y .Ct "‘ l< v Sj 1 .1'u- .J-C--A/ALAZyVC /l, vzjj.t;.: ,. , <. „ -■./- , , > ; • „ v - ZO.Lt^H.(L£ >,-x_ #), r "Z ' , ■ u. " x \j t j j 1 '' V 'i' "-Z ' Cv.». ..<• . 'č ‘A- j 1 ..,v . 6 St’& c <•-. c . Zc y=y>V ,, r. ^ 7^ f A..j l.Af./jf...' -K-A.1L' 'yZ>A-- ■ C Ji '4<; Z ;/Wf : A ,5 A«-«.— sZvZf županovanju je bil po presvitlem ce- ter pravičnim pogle-sarju poslovljen s srebrnim zaslužnim <-jom na svet pred-križem s krono ravno takrat kakor stavljal preprostemu pokojni Aleksander Ličan. Zdaj oba kmečkemu človeku vrla župana počivata na pokopališču upanje v boljše živ-trnovskem. Znabiti bom o ranjkem |jenje. Na žalost ga Potepanu pri priložnosti kaj več poro- je smrt dohitela v čal.-Naj se ga prijatelji in premnogi najbo|j ustvarjalnem znane/ njegovi v molitvi spominjajo obdobju življenja. m.-(pisec označen samo Verjetno bi o njem i inicialko) izvedeli že mnogo prej, če bi mu bilo Nadoslav je v svojem kratkem a namenjenih še nekaj polnem življenju zaznamoval svojo |et življenja. Njegovo okolico s svojim delom na različnih široko razgledanost področjih. Nesebično seje razdajal še to|iko bo|j obču_ in s svojim zgledom in naprednim dujemo dandanes, saj se, poznavajoč razmere v preteklosti, zavedamo izjemnosti dejstva, da je bil kmečki fant brez ustreznega šolanja sposoben v svojem času in okolju razviti toliko različnih talentov in se je zavedal pomena le teh za dobrobit ljudi in slovenstva. Ob tej priliki se moram še enkrat zahvaliti našemu prijatelju, gospodu Francu Po-klarju, ki je skozi raziskovanje naše arheološke dediščine prišel do njegovega imena in pomena njegovega dela in ga iztrgal pozabi. Zasluga gre tudi moji mami Nadji, ki je še iz rane mladosti ohranila nekaj njegove bogate kulturne dediščine in pokojnemu očetu Antonu, ki je zaslužen, da se je ohranilo deset rimskih kovancev, delček arheološkega raziskovanja gradišča na Javorjih na Dolnjem Zemonu. Na njegovo delo nas bo za zmeraj spominjala njegova zapuščina: članki, knjige in stari časopisi s katerimi je živel in ustvarjal. Domačine na Dolnjem Zemonu pa spominska plošča na gradu, ki smo jo v njegov spomin odkrili v oktobru leta 2008. V njegov spomin smo se letos na srečanju v lovski koči v Dolenjskem potoku zbrali tudi njegovi potomci (bilo nas je okoli 100). Verjamem, da tudi šesta generacija, ki prihaja po njem, ne bo pozabila od kod izvirajo njihove korenine in širom po Sloveniji in svetu ponosno ohranjala njegov spomin. V vsakem od nas potomcev se na nek način skriva nekaj Nadoslavovega ustvarjalnega duha, ki ga vsak po svoje kažemo v življenju v svojih sredinah. Kar pa se mi zdi najpomembneje, smo po njem in ženi Mariji ohranili vrednoto družine in poštenega življenja, ki sta nam ga zapustila po svojih otrocih. Konec NE PREZRITE - KULTURA 25. december 2009 11 GOSTOVANJE _ Prednovoletno srečanje v Lovranu Saša Boštjančič.... Na povabilo predsednika Slovenskega kulturnega društva Snežnik iz Lovrana (SKD Lovran), gospoda Vasje Simoniča, smo se udeležili prednovoletnega srečanja članov in prijateljev tega društva. Srečanje je bilo v soboto, dne 12. decembra 2009, v lovranskem Starem gradu št.53, to je v prostorih njihovega novega domovanja, ki jim ga je dodelila občina Lovran. Na pot sta odšli dve skupini jasenskega društva A h ec, Oktet Jasenski pevci in Kergl-ci izpod Ahca. Srečanje je bilo namenjeno otvoritvi teh prostorov za namensko uporabo SKD Snežnik, hkrati pa še druženju članov SKD Lovran in Društva Ahec. Kot nalašč za ta namen, so imeli pevci okteta pripravljeno pesem z naslednjim uvodnim besedilom: »Tam kjer pisana so polja, kjer doma je dobra volja.« Melodija se je s svojo vsebino primerno vključila v razpoloženje tega večera. So pa tudi Kerglci Kerglci izpod Ahca v Lovranu dali svoj prispevek k prijetnemu druženju s svojimi prirejenimi napevi, ki obiskovalcem tega večera niso bili tuji. Med prireditvijo pa smo si lahko ogledali razstavo slik z obmorsko tematiko, umetnika Ar-tura Puhariča, ki je doma iz Matulj. Med nastopajočimi je bil tudi naš stari znanec z Reke (SKD Bazovica), Lojze Usenik, ki je večer popestril s šaljivimi stihi različnih avtorjev. Po pozdravnih besedah in izmenjavi daril je dogovorjeno: »Nasvidenje, še se bomo srečali!« SLIKARSTVO____________ Slikarstvo mu je obsesija Petar Nikolič. Ilirska Bistrica- ljubiteljski slikar Rajko Kranjec, doma iz Ilirske Bistrice ustanovitelj in dolgoletni predsednik Likovnega društva Franceta Pavlovca, se je pojavil na likovni sceni pred dvanajstimi leti. Od takrat pa do danes je razstavljal pretežno na bistriškem in postojnskem. Ukvarjal se je z različnimi tematikami, kot so kraški motivi, arhitekturno dediščino, portreti, živalsko figuraliko in nazadnje je postal krajinar. Pri svojem delu je skoraj vedno uporabljal akrilne barve in v manjši meri olje. Javnost si je do danes lahko ogledala triindvajset njegovih samostojnih razstav, kot predsednik likovnega društva, ki deluje že vrsto let, pa je odprl in sodeloval na mnogih društvenih. Večkrat je s svojimi deli sodeloval tudi na drugih skupinskih razstavah, ki jih je organiziral JSKD. V prostorih VDC Koper- Enota Ilirska Bistrica je odprl svojo štiriindvajseto samostojno razstavo, ki je bila na ogled do 18. decembra. Predstavljenih je bilo 19 najnovejših krajinskih motivov napravljenih v akrilni tehniki in kot novost je uporabil tudi tuš. Fotoprojekcija: Marjan Krebelj - Glasba: godalni kvartet Villinius Knjižnica Makse Samsa, petek 22. januar 2010, ob 18h Vabilo Vabimo Vas, da nas konec leta obiščete v Harijah. Še posebej vabljeni v četrtek, 24. decembra 2009 ob 21.30, ko bo v cerkvi sv. Štefana božični koncert. Sodelujejo Brštulin banda, Matjaž Janežič, Aleš Lavrenčič, Matej Kocjančič in domačini. V soboto, 26. decembra vas pričakujemo ob 9. uri, da skupaj počastimo Dan samostojnosti in enotnosti ter Štefanovo. Po sveti maši bodo zapele članice PS Kalina, člani PS Sušeč in Tamburaška skupina Vremščica. Istega dne bo izšla enajsta številka Harijskih novic, obudili bomo stare Štefanove običaje in postregli s Štefanovimi kruhki. Vesele božične praznike in srečno leto, ki prihaja I KETŠD Alojzij Mihelčič, Harije _____ Prireditve sofinancira Občina Ilirska v ' * Bistrica. asa ZBOGOM 2009 -DOBRODOŠLO 2010 Sreča in zdravje sta naravni danosti. Nihče ne ve kdaj in kam sta se nam skrili, tako sreča kot zdravje. Utrujeni in bolni ju iščemo na vseh mogočih krajih in na vse možne načine, kar sijih je možno zamisliti a kot je videti je vse zaman. Alije res? Odpuščanje je pot rešitve, zato se ob koncu leta spomnimo komu še nismo povsem odpustili potem pa še odpustimo sebi in svetu. Prižgi iskrico si v očeh in posledica bo ognjemet, z ognjem v očeh boš videl, da ta svet res je lep. Neta rJ Grozd Alenka Penko. Na Miklavževo nedeljo so nas v vaškem domu Harije razveselili člani igralske skupine KETŠD Alojzij Mihelčič z novo predstavo Grozd, izpod peresa Franca Juvana. Vlogo starih staršev sta odigrala Milica Boštjančič in Emil Novak, mamo in očeta Suzana in Dušan Vrh, najstnico Katarina Penko, najmlajšega v družini pa Žan Jenko. Čestitamo I 12 25. december 2009 NE PREZRITE - KULTURA DVOJNA DIOPTRIJA Jožko Stegu Mir ljudem na zemlji in pod njo! p\ragi bralci, skoraj ne vem, kaj L/bi vam lahko še novega napisal na temo prazniki, ker se mi zdi, da se začenjam - tako kot oni - tudi jaz ponavljati. Se pa ob tem tolažim, da je kljub temu že v samem ponavljanju neka pomembna razlika, ker nas čas in prazniki ne zalotijo na isti točki poti, kjer smo bili pred enim letom, zato že zaradi tega ne moremo reči, da je vse povsem enako.To, ki se pravkar izteka, je v marsičem obrnilo na glavo naša pričakovanja o mirnem in lagodnem življenju v prihodnosti ter odprlo veliko vprašanj, na m o odgovora - kako in kam naj človeštvo zastavi svojo pot za naprej, da bomo preživeli. Podnebne spremembe so samo eden od grozečih oblakov na našem obzorju; enako recesija, ki je globlja in bo trajala dlje, kot seje predvidevalo. Še usodnejše od obojega je za nas lahko splošno "hlapenje" vrednot, ki se jih ne da tako kmalu spet "sestaviti", ko enkrat razpadejo (traja najmanj dve generaciji). Tu se strinjam z zagovorniki družine, da je treba to osnovno družbeno celico zavarovati pred razdiralnimi vplivi, ki jim je izpostavljena, in jo prilagoditi novim razmeram; nekateri pa bi radi poleg nje odpravili še zapore ter ostale "nadležne" institucije, češ da so to preživete družbene forme, ki samo še dodatno omejujejo človekovo osebno svobodo, namesto da bi jo varovale. Ob tem nevede ali pa namerno pozabljajo povedati, da je naša osebna svoboda pogojena s spoštovanjem pravic sočloveka, s katerim živimo ali pa kako drugače prihajamo z njim v stik; to pa v sinajskih božjih zapovedih ni naključno postavljeno kot protiutež našemu samoljubju, ki samo po sebi ni nič slabega, dokler ne "prevaga," oziroma poseže v pravice drugega. Tu pa ni kam eksperimentirati z naravnimi, se pravi božje določenimi pravili obnašanja, po katerih je moja osebna svoboda v premem sorazmerju z mojo ljubeznijo do bližnjega, kar drugače povedano pomeni, da toliko, ko spoštujem njegovo osebno dostojanstvo in pravice, toliko mero jih smem od njega zase zahtevati oziroma pričakovati. To je zdrav temelj za trdno medsebojno družbeno sožitje, o katerem veliko govorimo, a bolj malo naredimo, da bi zaživelo. Prazniki so lepa priložnost, da vadimo te skoraj pozabljene veščine, kot je na primer prijaznost. Pa ne tista prisiljena, ki si jo nadevamo kot masko za dnevno uporabo, ampak taka, ki prihaja iz resnične notranje želje po medsebojnem razumevanju in sožitju! Za to ni treba ravno komu "skakati v lonec" ali okoli vratu, kar nam ob grozečem valu prašičje gripe za letošnje praznike itak odsvetujejo; zadošča že pritrdilen gib glave ali prijazen zamah roke ob naključnem videnju na vratih ali onstran ceste in že bo tako nagovorjeni zagotovo razumel našo dobro namero, kot se tudi nalezel vedrine, ki je v teh mrakobnih časih še kako dobrodošla. In nikar ne "postrelite" vseh lepih želja že v prazničnih dneh, kot to počno s petardami in ognjemeti, ampak jih shranite nekaj za tiste navadne dneve, ki jim sledijo in znajo biti še kako turobno pusti in dolgi. Podobno vam priporočam glede duševne energije: ne razmetavajte je za nekoristno ubadanje s skrbmi, kaj bo čez nekaj mesecev, ampak jo hranite za plezanje iz tekočih težav, kjer človek nikoli ne more vnaprej predvideti, koliko jih bo in koliko napora ga bo to stalo. Varčevanje z osebno energijo je vsekakor na mestu; lotevajmo se tistega, kar je na vrsti, in mu namenimo samo toliko pozornosti in energije, kot je potrebno, sicer se nam lahko zgodi, da bomo sredi naslednjega klanca omagali. Verjemite, da pride vse ob svojem času. Naj bo sreča vaš vsakdanji spremljevalec skozi vse prihodnje leto, tako kot nasmeh, ki ga vsaj enkrat dnevno vadite! Pa srečno do naslednjega klepeta! FESTIVAL HARMONIKA »Dvorana je pokala po v ■ ■ ■ sivih« Klub Harmonika...... V nedeljo, 13. decembra smo v dvorani Doma na Vidmu organizirali 5. festival Harmonika. Tudi letošnja rdeča nitje že kot naslov festivala pove-harmonika.. Ob organizaciji prvega festivala smo si prireditev zamislili kot festival revijalnega značaja, kar pomeni, da na njem sodelujejo le povabljeni in tako je bilo tudi letos. V preteklih letih ste tako lahko videli folklorne nastope, nastop pihalne godbe, pevske zbore, citrarje in še bi se kaj našlo. V prejšnjih letih je festival sovpadal tudi s praznikom sv. Miklav- B 8 £ iBmI ■ifi: | SPifc ‘ Ir ■ lipUl 1 ■H ■ flgjKpgM v največji meri namenjen njihovi predstavitvi. Nastopili so Navihani lisjaki, mladi harmonikarji, Jaka Fidel, Martin Šabec, Tomaž Boškin, Matic Stavar ter Niko Poles. Po vseh osvojenih naslovih v mo spodobno prireditev. Veliko so ti domači upi dosegli, cenijo pa jih tudi drugje. Klub harmonika veliko sodeluje s kulturno umetniškim društvom Armunika iz Kastva in člani smo lahko hvaležni publiciteti, ki nam jo prostovoljno pripravljajo na področju Kvarnerja in Istre. Tudi na 5. festivalu so bili med nami predstavniki udruge, za nastop na festivalu se je ponudilo še kar nekaj skupin in posameznikov iz Hrvaške, ampak zaradi preobsež-nosti programa smo te ponudbe ža, zato se ga je tudi prijelo ime Miklavžev koncert. Letos smo festival povezali z božično novoletnimi prazniki in primerno temu, povabili medse najbolj zveneča imena Slovenske narodno zabavne glasbe. Tako smo letos, poleg glasbenikov, ki jih že dobro poznate, lahko slišali tudi ansambel Modrijani, duo Korado in Brendi ter Marijana Žgoča. Imeli smo tudi posebna gosta, ki sta prišla iz Hrvaške - po narodnosti sta pa Rusa - Natašo in Vladimirja Balika- predavatelja na glasbeni akademiji v Puli. zadnjih letih je bila na nas vrsta, da vljudno zavrniti. -e_a rez oma^' m a' tem fantom in dekletom tudi doma Želimo si, da bi festival tudi v d,h glasbenikov ni slo, saj je festival prisluhnemo in jim pripravi- naslednjem letu izpeljali, mogoče tudi v večji dvorani, saj je dvorana na Vidmu premajhna za vse 0 b - 1 s -k o - valce, ki so si želeli ogledati festival, ampak brez pomoči lokalnih oblasti in sponzorjev bo to kar trd oreh. NE PREZRITE - KULTURA 25. december 2009 13 Patricija Dodič ••• Misel o knjigi... Tiziano Teržani: Še en krog na vrtiljaku/ Potovanje v dobro in zlo našega časa Založba Eno, Nova Gorica, 2008, prevedla Vera Čertalič "Vemo, da doleti veliko ljudi, vendar nikoli ne pomislimo, da bi doletelo nas..." Tako začenja Teržani svoje pisanje. Knjiga je 680-stranska in priznam, ko sem jo začela prebirati, sem jo hotela odložiti že na začetku. Ne, nikakor ne zaradi števila strani, temveč zato, ker sta mi bili tema rak in kemoterapija tabu. Ali neznosna tež-kost bolečine, če hočete. Pred dvema letoma je rak zajel tudi mojo družino, mojega očeta. Rak na slinavki. Vem, da vtem čudovitem decembru, ko se vse svetljikuca in žari in so ljudje za kako stopinjico navzgor obrnili položaj ust v nasmeh, ni lepo od mene pisati o takih težkih stvareh. Pa bom. Ker hočem. Ker moram. Ker se približuje datum, ko je zbolel. Silvestrov večer. Le kdo lahko kdajkoli pozabi Silvestrov večer, če se mu takrat s svetlobno hitrostjo sesuje hišica iz kart? Morda tisti bolj poduhovljeni od mene. Skušam vse bolj razumeti smrt kot del življenja, a pravim si, da sem samo človeška. V kraju, kjer živim, je v treh letih rak usmrtil polovico prebivalcev. In ne veš, ali je to zato, ker so bili hudobni, pa se jim vrača, ali je to karma, usoda, ali so geni, ali je onesnaženost voda, ali je pogosta obolelost za rakom zaradi skritih radioaktivnih odpadkov in plinov, ali je to zaradi hitenja in stresa, ali je to za-radi....Česa? Česa? In vedno si rečeš v sebi: uh. Ampak mine, ker nisi na vrsti sam. Ker še nisi. In potem te udari. In si na vrsti. Ali nekdo tebi najbolj drag. Ali manj drag. Bližnji. Sosed.Tisti tam. Ta tu. In se oprimeš vsakršne bilke, da bi JO (smrt) pretental. Avtor se nasmehne se ob misli Woodyja Allena: "Smrt? Ne, ne skrbi me. Želim si le, da me ne bi bilo zraven, ko bo prišla." Pisatelj, ki je sicer italijanski novinar pri Der Spieglu, piše ravno o tem. Že oblečen v zdravo telo je prepotoval cel svet. Tokrat potuje zato, da bi odkril zdravilo proti grozljivi bolezni. Obišče ašrame, ajurvedske zdravilce, piše o homeopatiji, o novi dobi, sektah, njujorških bolnišnicah, o takem in onakem zdravljenju. Skratka - rad bi svet zasul z dobrimi novicami, zanimivimi zgodbami in ne, nikakor ne z nasveti. Preveč je skeptika v njem, da bi solil pamet. Prvoosebno pripoveduje o vsem, kar čuti, kar se mu dogaja, kar misli. In trdi, da ti lahko vedno uspe, če se vidiš, če se gledaš od zunaj. Je možno, da moraš dobiti raka, da uživaš življenje? Dokler moj oče ni zbolel, smo se kot družina videvali bolj malo. Vsakdo je imel svoje obveznosti, svoje skrivnosti, svoje življenje. Naenkrat smo bili skupaj. Imeli smo čas. Ni se nam mudilo. Obujali smo spomine, modrovali, preganjali hude misli in ja, objemali smo se in jokali in delali smo skupaj vse, kar mogoče desetletja nismo. Morda je bolezen le novo potovanje. Morda bi ne bilo slabo, če bi si človek za en dan predstavljal, da ima raka, razmislil, kako se ne le življenje, ampak tudi ljudje in stvari, ki nas obdajajo nenadoma pokažejo v drugačni svetlobi. Morda v resničnejši. Morda bi se končno zavedali, kako dragoce- ni so ljudje, ki so z nami, kako lepi in dragoceni so dnevi, ki se nam vsako jutro porajajo pred očmi. Kako je lepo pri minus šestih peljati pse na sprehod po slani travi, po kateri se razpreda milijone mavričnih lučk, ki se prižigajo s prvimi sončnimi žarki."Ne obstajajo bližnjice do ničesar, zagotovo ne do zdravja, sreče ali modrosti. Nič od tega ne more biti trenutno. Vsak mora iskati po svoje, vsak mora prehoditi svojo pot, kajti isti kraj lahko pomeni različne stvari, glede na to, kdo ga obišče. Kar je za nekoga zdravilo, je za drugega blažev žegen ali celo strup, zlasti ko zapustimo preverjeno polje znanosti." piše Teržani. Akvarijske okoliščine, v katerih novinar srečuje mnoge, ki iščejo zdravila vsepovsod. Ki iščejo sebe vsepovsod. Se komolčijo , da bi preživeli v sodobnem pragozdu. Pa vendarle se v življenju vedno pojavi ugodna priložnost, pravi avtor, ki jo je treba le prepoznati. Morda bolezen vsebuje skrivno sporočilo in te doleti, da nekaj dojameš. Ko sem šla po srednji šoli v Ljubljano in si mislila, da bom odkrila Ameriko, če grem v Indijo, sem prelistala Nedeljski in naletela na članek s preudarnim, medvrstičnim naslovom, ki je bil odgovor, na tisto, kar sem iskala: Indija jevtebi.Tako fizične Indije moje oko še ni videlo. Mi jo pa natančno opisuje Teržani. Pravi, da bi morali biti še kako dobri s sabo in če nam česa manjka, pomislimo na Indijo: tam vsem kaj manjka, enemu hrana, drugemu roka, tretjemu nos. Kar lahko manjka meni, pravi, ni nikoli tako grozno. Svoje razglabljanje obogati z neštetimi poučnimi zgodbami iz vseh koncev sveta, pa naj vam kot popotnico v veselo decembrsko vzdušje ali v novo leto, če želi- te, posredujem eno izmed prebranih, staro zgodbo iz osrednje Azije: "Kalif pošlje vezirja na bazar, da bi prisluhnil pogovorom med ljudmi. Vezir ga uboga in v množici opazi suho in visoko žensko, ovito v črno ogrinjalo, ki strmi vanj. Prestrašen zbeži. Steče h kalifu in ga roti:"Gospod, pomagaj, na bazarju sem videl Smrt. Prišla je pome. Dovoli mi odpotovati, prosim. Daj mi svojega najboljšega konja. Če ga bom gonil, bom zvečer že na varnem v Samarkandu." Kalif je radoveden in odide na bazar. V množici zagleda žensko v črnem ogrinjalu in stopi k njej. "Zakaj si prestrašila mojega vezirja?" jo vpraša. "Pa saj nisem niti govorila z njim," odgovori Smrt. "Bila sem samo presenečena, da ga vidim tu, kajti dobila naj bi se zvečer v Samarkandu." Se en krog na vrtiljaku je popis potovanja uglednega italijanskega novinarja Tiziana Terzanija, njegov namen pa iskanje odgovorov na osnovna življenjska vprašanja. Je knjiga o Indiji in ZDA, o uradni medicini in vseh vejah alternativne medicine ter o iskanju lastne identitete. Razpet je med zemeljskostjo in upanjem, med znanostjo in magijo uma. Priporočam v branje. V razmišljanje. Ob vsem, kar imamo. Kar si lastimo. Ob vsem, kar lahko. Dokler nam celice ne znorijo. Dokler nas puščajo takšne, kot smo. Naj vam v letu, ki prihaja voščim toliko miljonov mavričnih lučk, kolikor jih premore prenesti vaša duša. Naj vam dnevi in noči prinesejo toliko dobrega, kolikor ga lahko dajete. Naj bo prepleteno z neštetimi nitmi sreče. Vse vse naj v 2010. In hvala. Objem do takrat, ko bomo zrnce starejši > Ot r JJII VABUENI na BOŽIČNI KONCERT MePZ Tabor Kalc 1869 z gosti v PETEK, 25. decembra 2009, ob 17. uri v župnijski cerkvi v Knežaku * PIŠITE NAM sneznik@kabelnet.net SLIKARSTVO Harmonija kaosa Mirjana Ujčič, aka Anajrim, za tiste, ki jo poznajo, že dolgo izvrstna žon-glerka besed in oblikovalka podob, za širše občinstvo pa šele nedavno odkrita likovna ustvarjalka, ki je imela 30. oktobra v Sokolskem domu v Ilirski Bistrici razstavo slik, organizirano z izdatno pomočjo Produkcije Sokolski dom, KD Zgbljene legije, MKNŽ-ja in lokalne izpostaveJSKD. Bilje prav poseben dogodek. Več o tem in še o čem pa v pogovoru z avtorico. Tvoja razstava se je imenovala Harmonija kaosa. Razstava pravzaprav niti ni prava beseda. Zadeve si se lotila na zelo izviren način. Nam lahko kot avtorica opišeš kako je bilo? Ideja je bila predstaviti slike v malo drugačni obliki, izstopiti iz kalupa klasičnih razstav. Zvočni in svetlobni efekti so pripomogli k bolj globokemu dojemanju slik, ki same po sebi izražajo svojo energijo. Obiskovalci so vstopali v skupinah po dvanajst in s tem doživeli izkušnjo ogleda moje razstave na bolj oseben način. Ustvarjalni proces se sicer rad izmika opisovanju, pa vendarle, kako pravzaprav nastane tvoja slika? Zeod osnovne in srednje šole so moje, takrat risbe, nastajale nekako same od sebe. Nimam razvitih tehnik risanja, pa vendar seje iz ene črtice razvila razdrobljena celota, znotraj katere so nastajali vzorci, oblike. Ko sem odkrila fotografijo, pa potem nekaj računalniških programov, seje moje ustvarjanje preselilo v ta virtualni svet. Podlaga za moje slike so fotografije portretov ljudi. Zanimiv je proces, ki se med tem odvija v meni, tako, ko rišem z roko, kot takrat, ko obdelujem fotografijo. Mešanica moje energije, energije barv in oblik seje manifestirala v nekaterih mojih prijateljih, ki so mi s pozitivnimi reakcijami in mislimi o mojih slikah ojačali zaupanje, da kar počnem, daje dobro. Slike se sprehajajo po vsej paleti občutkov, temnih in svetlih, vse pa vsebujejo harmonijo kaosa, vidne in nevidne vzorce. Če bi Anajrim vprašali po mestu njenega ustvarjanja v svetu in po sporočilu, ki ga leto prenaša, kakšen bi bil njen odgovor? Kot so mi moje slike same nekako sporočilo: vse, kar vznikne iz tvoje lastne notranje tišine, je pravilno in dobro. Mnogo je glasnih misli, ki te vznemirjajo in poskušajo zavesti na pot samo-po-membnosti, sa-mopomilovanja, egoizma. Biti kar si, vsak trenutek življenja, pomeni samo odsotnost le teh. Zakaj Anajrim in ne Mirjana? Zakaj pa ne? Ni nekega globokega pomena, bolj lastna muhica. Za tvoje slike je že med predstavitvijo v Sokolskem, še bolj pa pozneje, koso visele v knjižnici Makse Samsa, vladalo veliko zanimanje. Kar nekaj ljudi si je zaželelo imeti doma sliko od Anajrim. Kakšna je pot do tvoje slike? Slike bodo v naslednjem tednu na vpogled na Facebook portalu anajri-m1980, tako, da si lahko ogledate vse slike in preko portala lahko tudi sliko naročite. Lahko mi pošljete e-pošto na naslov anajrim.enit@gmail.com. Poleg slikanja ustvarjaš tudi z besedami? Ja. Besede so mi zelo blizu na različne načine. Pri komunikaciji in pri pisani besedi se počutim sproščeno, tako da sem vložila nekaj časa in truda in napisala mladinski roman z naslovom Tine Mule, ki bo objavljen po poglavjih najprej v Večerni debati, glasilu KD Zgbljena legija, in enkrat v bližnji prihodnosti tudi v knjižni obliki. Kaj bi po tvojem mnenju lahko storili, da bi lepše živeli tukaj, kjer smo? Verjetno bi bilo dobro, da se začneš najprej lepo obnašati sam do sebe, da poskrbiš za svoje zdravje in osebno zadovoljstvo. Od osebne higiene, do čistih odnosov. D.U. Veseli december v vrtcu P rega rje Pikiji iz vrtca Pregarje ter vzg. Romana in Anita Tudi Pikiji in Pikice iz vrtca Pregarje smo bili zelo pridni, delavni in ustvarjalni. Naredili smo zanimivo » Adventno vas« iz dveh vrst različnih hišk. Za vsak dan v mesecu de- VSEM SKUPAJ ŽELIMO VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 2010 Za vso pridnost nas je najprej nagradil Miklavž in nam prinesel veliko novih igrač. Sodelovali smo tudi z osnovno šolo in za božično-novoletni sejem izdelali veliko zanimivih izdelkov. cembru nam razkrivajo skrivnosti, druge pa dejavnosti, ki jih skupaj izvajamo. Ogled lutkovne predstave dipl. vzgojiteljica Erika Iskra Tomažič, OŠ Antona Žnideršiča, enota vrtec ••••• V četrtek, 26.11. smo si v vrtcu ogledali lutkovno predstavo z naslovom "NEKOČ JE BILA". Izvedlo jo je lutkovno gledališče "TRI". To je bila pravljica o miški, ki je med dolgočasenjem našla knjigo pravljic. Zelo si želi brati pravljice, a nikjer ne najde miru. Motijo jo miške, jazbec, žabice,... Domisli se krasne rešitve, ure pravljic. Povabi vse živali, saj pravljice vsi radi poslušamo. Tako je pravljico lahko prebrala do konca. Dinamičnost lutk, domiselna scena in hitro nizanje slik je pritegnilo tako mlajše kot tudi starejše otroke. Otroci so ves čas uživali v zanimivih in smešnih prizorih. Ob zaključku pa smo vsi navdušeno zaploskali. Novoletne delavnice v Podgradu Zaposlene v vrtcu pri OŠ RU Podgrad. Kot vsako leto, so bile tudi letos organizirane novoletne delavnice za predšolske otroke. Z željo po ustvarjanju in druženju smo se dne 10. 12. 2009, ob 17. uri zbrali v jedilnici osnovne šole v Podgradu. Družili so se vrtčevi otroci, njihovi starši pa tudi otroci, ki vrtca ne obiskujejo. Že takoj po prihodu so se otroci in starši z zanimanjem lotili dela. Pripravljene so bile tri dejavnosti z vsem potrebnim materialom in že izdela- nimi vzorci. Iz papirja smo izdelali božičkovo kapo in angelčka, iz das mase okraske za novoletno jelko, iz mahu pa s trakci in zvezdicami okrašena drevesca. Uporabljali smo pretežno naravne materiale. Pod drobni prstki otrok in spretnimi rokami staršev so kmalu začele nastajati prave mojstrovine. Za dobri dve uri smo jedilnico odeli v praznično vzdušje. Otroci so delavnice zaključili z igro, odrasli pa smo poklepetali. Novoletna delavnica je bila množično obiskana, na obrazih otrok in staršev je bilo ob odhodu vidno zadovoljstvo. __, _ ,______, _ _ _ __ ,____________________ De ovni cas: Delavnik j, Sobota Nedelja in prazniki { Dežurstva Delavnik Sobota Nedelja in prazniki od 9:00 do 11:00 in od 18:00 do 19:00 Novoletni Na osnovni šoli Dragotin Kette, je v četrtek 17. decembra potekala prireditev »Igrivo v praznične dni«. Starši in učenci vseh razredov smo se tako lahko zabavali Bazar na delavnicah, nakupovali na otroškem bazarju, si pogledali prihod Dedka Mraza, učenci tretjega triletja pa so prireditev zaključili z novoletnim plesom. Šola je bila polna otroškega smeha, pesmi in pričakovanja, starši pa smo lahko za hip postali otroci in uživali v vzdušju prazničnih dni, ki prihajajo. Rastline in človek Veseli december Urška in Noemi iz OŠ. Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica Letos imamo na šoli Antona Žnideršiča izbirni predmet Rastline in človek. Obiskuje ga deset sed-mošolk . Pri izvedbi nekaterih vsebin nam pomagajo tudi zunanji sodelavci. V mesecu novembru nam je ga. Martina Kastelec, diplomirani inženir gozdarstva, predstavila svojo diplomsko nalogo, v kateri je zelo natančno opisala drevesne in grmovne vrste v Kindlerjevem parku. Po predstavitvi smo se po njem tudi sprehodile . Martina nas je opozorila na nekatere drevesne vrste, ki so velika redkost in zanje do sedaj sploh nismo vedeli. Tak je primer treh koprivovcev, velike metasekvoje in kavkaškega krilatega oreškarja. Spoznale smo, da si naš park zasluži veliko večjo pozornost prav zaradi svoje raznolikosti. Toda nikomur v naši občini ni mar, da bi zato dragoceno dediščino tudi strokovno poskrbel. Tako park sameva žalosten in zapuščen in čaka na lepše čase. Škoda, ker se sploh ne zavedamo, kako lep in bogat park imamo. V drugi zanimivi delavnici smo se zbrale v cvetličarni pri Poloni. Predstavila na je svoj poklic in cvetličarno. Pod njenim vodstvom je vsaka izmed nas izdelala svoj adventni venček. Polona nam je povedala, na kaj moramo biti pozorne med njegovo izdelavo. Pokazala nam je tudi nekaj načinov aranžiranja cvetja. Izdelane venčke smo položile doma na mizo oz. jih obesile na vrata. Bilo je zelo zanimivo. Občinsko šolsko tekmovanje v malem nogometu Matej Kirn, OŠ Rudolfa Ukoviča Podgrad.. V torek, 24. 11. 2009, smo nogometaši OŠ Rudolfa Ukoviča Podgrad letnik 1995 in mlajši nastopili na občinskem šolskem tekmovanju v malem nogometu. Tekmovanje je potekalo v športni dvorani OŠ Antona Žnideršiča v Ilirski Bistrici. Letos na občinskem tekmovanju nismo imeli pravih tekmecev. V prvi predtekmovalni skupini smo z lahkoto premagali OŠ Toneta Tomšiča Knežak s 4 : 1 in OŠ Podgora Kute-ževo s 5 : 1 ter se kot zmagovalci skupine uvrstili v finale. Tam nas je čakal zmagovalec druge predtekmovalne skupine, OŠ Antona Žnideršiča II. Bistrica. Tudi za njih smo bili letos premočni tekmec ter jih z lahkoto premagali s 6:0. Četrto leto zapored smo občinski prvaki ter se uvrščamo na področno prvenstvo. nastoPiti na državnem P^enstvu, Tako kot lani si tudi letos želimo vendar>e do ^ še dol9a Pot DRAGOTINA KETTEJA ILIRSKA BISTRICA želi vsem učencem, staršem, učiteljem, zunanjim in bivšim sodelavcem, upokojencem ter lokalni skupnosti obilo dobre sreče v prihajajočem letu 2010. • •••••••••••••••••••••••••••••••••••••• Zahvala \ Ekipi nedeljske j urgence se za : hitro pomoč : iskreno : zahvaljujem. A Ima na šoli Jelšane novinarki Maja in Špela z ment. N. Pirih...... Vključili smo se v projekt Shema šolskega sadja, ki ga finančno podpira Evropska unija. Vsak četrtek bomo učencem brezplačno delili sadje. MIKLAVŽEV SEJEM Žeje leto naokrog in MIKLAVŽ je bil spet pred vrati. V ponedeljek, 30. 11. 2009 smo na naši šoli organizirali tradicionalni MIKLAVŽEV SEJEM. Ustvarjali smo na veliko. Od najmlajših iz vrtca do de-vetletkarjev smo izdelovali voščilnice, novoletne ikebane in okraske, namizne dekoracije, ovčke, hlevčke, šibe in še kaj. Sej m je bil zelo zelo dobro obiskan, zato smo tudi prodali vse izdelke. Kako bomo letos porabili denar , se bomo dogovorili na otroškem parlamentu. SREČANJE S STAROSTNIKI V sredo, 09. 12. 2009, smo se srečali s starostniki iz našega šolskega okoliša. Pripravili smo jim kratek kulturni programček in pogostitev. Čeprav nas je bilo malo, smo se imeli vseeno lepo. Tako smo tudi letos popestrili dan različnim generacijam. DEDEK MRAZ IN TOMBOLA 21.12.2009 seje na naši šoli predstavila klovnesa Mika Maka. Zadnji dan pred prazniki in novoletnimi počitnicami pa smo imeli še tombolo in veselo rajanje. Tako. To bi bilo za letos vse. Samo še voščilo: V dnevih, ko se poslavljamo od starega leta ter s pričakovanjem zremo v novo, se tudi mi učenci in vsi zaposleni na OŠ Jelšane pridružujemo vsem dobrini željam. Želimo Vam vesele praznične dni, v novem letu 2010 pa še veliko bogatih in debelih Snežnikov. Srečno! ' • < •>»«, *r:.v r •- v • M'A :Xv llH Tj 16 HUMANITARNO-MEDICINSKA ODPRAVA V ETIOPIJO... 25. december 2009 Sanje mladih študentk lahko pomagamo uresničevati tudi mi Doris Komen........ Na Medicinski fakulteti v okviru Sekcije za tropsko medicino že dvajseto leto poteka strokovno - humanitarna akcija pomoči deželam tretjega sveta. Študentje medicinske fakultete se v zadnjih letih študija v okviru izbirnega predmeta iz tropske medicine pripravljajo na samostojno delo zdravnika na terenu. V ta namen se za več mesecev odpravljajo v najrevnejše predele Afrike, Azije in Latinske Amerike. Pogosto gre za delo v izrednih razmerah pod težkimi življenjskimi pogoji. Jeseni 2010 načrtuje odhod v Etiopijo nova skupina študentov in sicer tri študentke 6. letnika Medicinske fakultete v Ljubljani in sicer Urška Žerjav, Lona Kotnik ter ilirskobistričanka Barbara Uljančič. Barbara, ki je kljub svoji mladosti pod pragom revščine. Zdravstveni sistem v Etiopiji je med najslabšimi na svetu. Pet odstotkov odrasle populacije je okuženih z virusom HIV, ki je vzrok za tretjino vseh smrti, otroci pa najpogosteje trpijo zaradi podhranjenosti. Največji zdravstveni problem so nalezljive bolezni, ki so posledica slabih higienskih razmer. Samo 20% vseh otrok je cepljenih proti tuberkulozi, davici, oslovskem kašlju, tetanusu, poliomielitisu in ošpicam. Visoka je tudi smrtnost novorojenčkov; v povprečju jih umre 77 na 1000 živorojenih. Pričakovana življenjska doba ljudi v Etiopiji je 50 let (v Sloveniji 75 let). O izredno slabih razmerah pa priča tudi dejstvo, da na enega zdravnika v Etiopiji pride več kot 40.000 prebivalcev (v Sloveniji 345). prepotovala in spoznala že kar nekaj koščkov sveta ter obiskala tako rekoč pozabljene kraje je prepričana, da se k tem revnim ljudem, potrebnim pomoči še vrne. Tokrat se bo v Afriko vrnila z dvema sošolkama in načrtno organizirano humanitarno-medicin-sko odpravo, s katero bodo dekleta nudila osnovno zdravstveno oskrbo tamkajšnjim domačinom. ETIOPIJA je namreč druga največja afriška država po številu prebivalcev (85.237.338; 15. nasvetu) in hkrati ena najrevnejših držav na svetu, saj kar 30% prebivalstva živi K URESNIČITVI TEGA PROJEKTA LAHKO POMAGAMO TUDI Ml! Po besedah mladih prostovoljk boste odpravi najbolj pomagali z nakazilom finančnih sredstev, hvaležne pa bodo tudi za vsak vaš prispevek, ki bo obogatil njihovo tropsko ordinacijo. Na velikem dobrodelnem izzivu, ki so si ga zastavile, bodo potrebovale: ZDRAVILA: antibiotiki- p.o., i.v., sirup, sprej, lokalna mazila, antimi- kotiki, analgetiki, lokalni anestetiki, kortikosteroidi, oftalmiki, antihistaminiki (lokalni, sist.), spazmolitiki, antiemetiki (centralni, periferni), inhibitorji protonske črpalke, adrenalin, diazepam, gliceriltrinitrat: TEHNIČNI PRIPOMOČKI: otoskop, rinoskop, oftalmoskop, termometer, objektna, krovna stekelca, barvila za diagnostiko, leseni loparčki, oksimeter, streptolateks, inhalatorji za vlažne inhalacije, hitri CRP test, uristix, glukometer in testni lističi KIRURŠKI MATERIAL: niti, steristrip, injekcijske in punkcijske igle, brizgalke, zloženci (mali in veliki), tamponi, komprese, sterilne rokavice, vazelinske gaze KIRURŠKI INSTRUMENTI: držalo skalpela, rezila, škarje, prijemalke za čiščenje, prijemalke po Pea-nu, prijemalke po Kocherju, kirurške pincete, anatomske pincete, šival ni ki, grabljice, kljukice DRUGO: detergenti in aseptični preparati za delovne površine, sredstva za umivanje in razkuževanje rok, sredstva za čiščenje operativnega polja, razne obloge za zdravljenje ran in ulkusov, povoji, obliži, lepilni trakovi... Porabo sredstev, zbranih na transakcijskem računu, nadzira Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani. Povrnitvi bo na spletni strani mogoče najti poročilo o odpravi. Donatorjem se bodo zahvalile in jih imenovale na predavanjih, v člankih in na njihovi spletni strani. Če boste želeli, bodo odpravo predstavile tudi pri Vas. Za pomoč se Vam mlade študentke medicine v naprej zahvaljujejo! PRIKAZ PREDVIDENIH STROŠKOV Medicinski material, zdravila 6000 EUR Transport materiala 2000 EUR Letalske vozovnice 3X800 EUR Trimesečno bivanje 3 X 300 EUR Cepljenje, antimalarijska profilaksa 3 X 150 EUR Nezgodno in zdravstveno zavarovanje 3 X 180 EUR Vizumi 3X60 EUR Stroški organizacije odprave 700 EUR Prevajalci v Etiopiji 360 EUR Nepredvideni stroški (prevozi v bolnišnico...) 1500 EUR SKUPAJ 15 330 EUR Prosijo Vas, da morebitne prispevke nakažete na: Univerza v Ljubljani Medicinska Fakulteta Vrazov trg 2 1000 Ljubljana TRR: 01100-6030708380 Sklic: 250-506-09 Namen: Etiopija 2010 odprava Ident. št. za DDV: S144752385 Vse informacije na: http://etiopija2010.com Libumia Trgovina in storitve d.o.o. Pokličite: 041/860306 Vilharjeva 36 6250 Ilirska Bistrica, Slovenija tel.: +386 5 71 01 060 gsm: +386 41 860 306 e-mail: liburnla@siol.net V apartmajskem naselju Terme Čatež vam nudimo apartma s kartami za kopanje za 4-5 oseb. GRADBENI CENTER Miro Iskra S.P. Vojkov drevored 28 6250 Ilirska Bistrica tel.: 05/71 00 756 fax.: 05/71 00 757 GSM: 031 /328 746 e-mail: aciskra@volia.net URNIK 7.00-19.00 sobota 7.00 -12.00 10% popust na določene artikle DOSTAVA NA DOM "^ostoysv°- Društvo »Tvoj telefon« vabi k sodelovanju nove prostovoljne telefonske svetovalce, ki bi želeli koristno izrabiti svoj prosti čas. Informacije : tel 05 720 l 720, od ponedeljka do petka, od 08. do 20. ure. Z energijo nad gripo Bojan Žnidaršič, energetski svetovalec. o ENERGETSKO SVETOVANJE msvei wen>/*nje ENSVET Naložba v zdravje je dolgoročna in koristna, isto velja za učinkovito rabo energije (URE). Preventiva je optimalna, kurativa pomeni mukotrpno odpravljanje posledic nekvalitetne gradnje, kar nas »košta« denarja, časa in živcev. Za zdravje poskrbi zdravnik, za URE energetski svetovalec. Najmanjši stroški za največje koristi Znanje nam pomaga razumeti, kje in zakaj pride do plesni in kako se jo rešimo. Spoznamo pogoje, pod katerimi daje Eko sklad kredite in subvencije. Razumemo bistvo učinkovitega prezračevanja bivalnih prostorov, kot tudi nujo termoizolacije temeljev. Poznamo različne vrste termoizola-cij, da lahko postavimo učinkovite zapore na toplotne mostove, itd. Brez znanja je ekonomika odločitev vprašljiva. Ko pa razumemo, da se nam 5.5 € vredna »naložba« v nakup sijalke (varčne žarnice) povrne desetkratno ali da je le 10% dražji m2 na ključ narejene fasade, če namesto 15 cm damo 20 cm termoizolacije, se bomo odločali na podlagi pravih podatkov. Predavanja v Ilirski Bistrici Vse to in še veliko več je bilo na voljo v nedeljo 29.11.2009 napetih 1.5 urnih predavanjih v bistriškem Kulturnem domu. Ado Barbiš - na zadnjem predavanju je uradno odprl NEP Slovenija - se je zelo potrudil s plakati, vabili, pripravo dvorane in postavitve začasne razstave. Okrog 140 udeležencev je pohvalilo korist energetskega predavanja, kateremu je sledila delitev treh 21 W brezplačnih sijalk v vrednosti 16.5 €. Ob shemah, fotografijah, panojih, termoizolaciji in zloženkah so bile predstavljene najpogostejše težave na obodu stavbe (tlak proti rašče-nemu terenu, fasada, strop proti hladni podstrehi, streha in stavbno pohištvo), ki zaradi neznanje in nekvalitetne izvedbe povzročajo nepotrebne toplotne izgube in plesen. Predstavljene so bile tehnične (Fragmat, www.fragmat.si), finančne (Eko Sklad) in svetovalne (NEP Slovenija; E N SVET) rešitve. Finančna, tehnična in svetovalna podpora Poleg Eko sklada (www.ekosklad.si) z informacijami o ugodnih kreditih in subvencijah ter projekta E N SVET http://www. gi-zrmk.si/ensvet.htm (brezplačno energetsko svetovanje za občane) daje uporabne informacije portal NEP Slovenija (http://nep.vitra.si). Tu lahko najdemo 340 objektov s kvalitetnimi energetskimi rešitvami, ki jih lahko obiščemo, vidimo, kako deluje v praksi ter se z uporabnikom pogovorimo o dobrih in slabih plateh. Obisk pri energetskem svetovalcu Tako, kot nam zdravnik svetuje, da naredimo nekaj za svoje zdravje, vam - ob želji, da bi leto 2010 in vsa naslednja leta preživeli kar najbolj zadovoljni, veseli in zdravi - tudi jaz svetujem, da ste »energetsko« aktivni. Manjša poraba bo razbremenila denarnico in vplive na okolje. Ne delajte napak zaradi nevednosti, nestrokovnosti izvajalcev ali zavajajočih nasvetov. Privoščite si razkošje dobrih, praktičnih in brezplačnih informacij predno začnete z novogradnjo ali adaptacijo, termoizolacijo, menjavo oken ali prenovo podstrehe. Isto velja za izbiro energenta, prezračevanje, odpravo plesni, sanacijo dimnika, regulacijo sistema CK ter subvencije in kredite. Poiščite si svojega energetskega svetovalca na spletu ali pokličite v Cerknico na 041 830 867. V »petek in svetek«, dopoldne, popoldne ali zvečer vas - poleg brezplačnega svetovanja - čaka brezplačna sijalka. Ado Barbiš je z dušo in telesom zapisan energiji, naj bo to učinkovita raba ali obnovljivi viri. Kot profesor, jo prenaša na dijake strojne srednje šole v ŠC Postojna, prakticira pa v domači hiši. Kot angažiran občinski svetnik jo »rine« v akte občine Ilirska Bistrica, kot oče jo prenaša na oba sinova, kot vaščan na prebivalce Topolca, kot vodja študijske skupine za Energetiko na kolege učitelje iz celotne Slovenije, kot entuziast jo skuša v največji meri prenesti v Ilirsko Bistrico. Njegova zasluga je, da je kar 8 stavb iz Ilirske Bistrice vključeno v NEP Slovenija. Logičen zaključek je, da je prava oseba za uradno otvoritev NEP Slovenija. 9. regionalni NEP Slovenija Ado Barbiš; dipl.ing.str..... Nacionalna energetska pot (NEP) omogoča vsem investitorjem, da predvidene naložbe v ukrepe URE in OVE vidijo v realni situaciji in se z lastnikom pogovorijo o izkušnjah . Energija izrazito vpliva na kvaliteto bivanja vsakega od nas, z njo so povezani stroški bivanja in poslovanja, zdravje, zadovoljstvo, ... in soodgovornost pri (ne)obremenjevanju okolja. V široki spekter dobrobiti NEP uvrščamo izobraževanje, interesno spodbujene socialne stike... Nekateri v naši sredini so šele začeli razmišljati o pomembnosti varčevanja z energijo in uporabo OVE. Nekateri se na žalost še niso prebudili.Varčevanje z energije in uporaba obnovljive energije postaja NUJA. K temu nas silijo ekonomske razmere, primanjkovanje fosilnih goriv, onesnaževanje okolja zaradi česar prihaja do vedno hujših in nepredvidenih vremenskih pojavov. Narava nas že dalj časa opozarja, kje in kdaj in s kakšno silo bo počilo pa ne vemo. Vesel sem, da sem lahko sodeloval pri začetnih korakih pri izpeljavi kar nekaj energetskih dni: Na Šolskem centru Postojna, na srednji lesarski in gozdarski šoli, na strokovnih posvetih na gospodarski zbornici v Postojni, sodeloval pri predstavitvi mnenj o OVE in URE v državnem svetu republike Slovenije na Primorskih sejmih, na Obrtnem sejmu v Celju in še in še. Pred dvema letoma je g. Bojan s somišljeniki z trdnim in vztrajnim delom postavil temelj za notranjsko energetsko pot. Vesel sem, da smo lahko s skupino dijakov v šolskem letu 2007/2008 - 2h in 4 M izvedli strokovno ekskurzijo po izbranih točkah regijske energetske poti za kar gre zahvala g. Bojanu Žnidaršiču, vodstvu šole in vsem, ki so nam bili pripravljeni odpreti svoja vrata ter nam predstaviti njihove rešitve. Dobro sprejeta regionalna energetska pot je postavila temelje in smernice za kvalitetno nadgradnjo in izdelavo NEP. Investitorji, ki so izvedli ukrepe, so odprli vrata svojih hiš obiskovalcem, ki želijo informacije o različnih rešitvah iz prve roke. NEP je pomemben prav zaradi svoje nekomercialnosti in prenosa neformalnih znanj tako o energetski učinkovitosti, kot obnovljivih virih energije in obvladovanju stroškov investicije...Tudi v naši občini je z Bojanovo pomočjo, mojim sodelovanjem in ljudmi, ki so bili pripravljeni odpreti svoja vrata uvrščeno v NEP 8 zanimivih objektov, ki imajo številne in raznolike rešitve: Marko Žnidaršič, Mereče 25 Jože Morel, Dolenja Košana 63 Joško Škrab, Topole 48a Janko Ferlež, Jasen 15a Denis Malečkar, Prem 65 Bogdan Valenčič, Mereče 25a Franc Martinčič, Bazoviška 42 Ado Barbiš, Topole 15 Prisotnim lastnikom objektov so bile izročene tablice NEP po katerih bodo prepoznavni njihovi objekti. Čestitke lastnikom in istočasno pričakovanje, da bo njihovo znanje, izkušnje na področju URE pomagalo in koristilo še mnogim občanom. V prihodnje bodo novi potencialni investitorji pri sanaciji objektov ali novogradnjah s pomočjo koristnih informacij in nasvetov na Slovenska demokratska stranka Slovenian Deinoenuic Pari) SDS OO SDS Ilirska Bistrica Spet od nas se poslovilo bo betežno staro leto. Upov in želja obilo se bo steklo v novo leto. Tok obilja naj zalije vas in vaše vse najdražje! Naj vam sreča ves čas klije, da vam bo življenje lažje! Naj sproščenost, mir, veselje vas vse leto bogatijo, a vse vaše skrivne želje zrel sad čim prej naj rodijo I Da načrtovane cilje drugo leto bi dosegli, novih pa da bi obilje se ne izgubilo v megli! ŽELIMO VAM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 2010! Predsednik Primorske regijske koordinacije SDS in 00 SDS Ilirska Bistrica Dušan Grbec svojih objektih v skladu z možnostmi izvedli optimalne energetske rešitve. K sodelovanju vabimo tudi druge občane, ki so pripravljeni nadgraditi sedanjo NEP. Upam, da današnja predavanja in obravnava vsebin s področja URE ne bodo zadnja v naši občini, temveč, da bi bilo takih srečanj v prihodnje več. Zahvaljujem se vsem prisotnim za udeležbo, zahvaljujem se sponzorjem, zahvaljujem se lastnikom objektov, ki so odprli svoja vrata za oglede svojih kurilnic, zahvaljujem se vsem, ki so kakor koli pomagali in podpirali naša skupna prizadevanja. Vesele praznike, zdravo in uspešno Novo leto 2010, % vam želi . „ OPTIKA Gregor Primc Gregorčičeva 9, ILIRSKA BISTRICA Tel.: 05/71-00-510 Vesele praznike, ter uspešno in zdravo teto 2010 1 [EW® = UUU® TELEVIZIJA + TELEFON 16,00 € na mesec TELEVIZIJA + INTERNET + TELEFON Od 26,00 € na mesec Vec informacij na www.teles.si ali WžL JL® žK°Xq) TELES, telekomunikacije, d.o.o. Vilharjeva 35,6250 Ilirska Bistrica PLAMING SKUPINA Fleming skupina, projektiranje in izdelava tehnološke opreme, d.o.o. ul. Nikole Tesla 5, p.p. 68 6250 Ilirska Bistrica tel.: +386 (0)5/70-410-00 fax: +386 (0)5/70-410-55 e-mail: info@plaming.si v ■mi*-...,. CENIK OBJAV: 1 stran: 500,75 EUR 1/2 strani: 333,83 EUR 1/4 strani: 166,92 EUR 1/8 strani: 125,19 EUR OSMRTNICA: 1/8 strani brez slike: 20,87 EUR 1/8 strani s sliko: 25,04 EUR Cenik zakupa prostora velja za oglaševanje ter za politična sporočila.Objave na zahtevanih straneh ter na prvi in zadnji strani so višje za 30%. Cene ne vsebujejo DDV. ________________________r EURO NIZKE GRADNJE NAKUP, PRODAJA, NAJEM NEPREMIČNIN Več informacij pri našem zastopniku: »■:Q]i')I:J:UI GSM: 041 688 663 je v TG np ■M eJb____cjco Suma inženiring do.o. PROIZVODNJA KOVANIH ELEMENTOV, IZDELAVA OGRAJ, REŠETK IN VRAT PO NAROČILU tel.: +386(0)5/71-10-244 _2( c. o G a G 3fC\, cjL c) C\ 3 G DQD C j) C OJ j) jr C.J v.? OIC Trnovo Vilharjeva cesta 47, 6250 Ilirska Bistrica tel./fax: 05/71-10-242 aa aa d G r c) G a e cj( VL 3 b 75 3T\ cJLo c1 b > 3( aa 3 b . Cankarjeva 25, Ilirska Bistrica J ^ ____tel.: 05 / 71 41 500 Vesele praznike ter uspešno in zdravo mo 20H vam želi osebje Dom tekstila * KONČANE ZAVESE1 METRAŽJMOl blago 3 LAVNI KI art. TINe[ \ * VŽGI * POSTEUNINA - FLANELA * JOGI RJUHE (vse velikosti * VOLNA * COPATI (akcija plačašr2 dobi * JOGI RJUHE - JERSEV I * URN K NON-STOP 8-18 SOBOTA 8-12 NEDELJE IN PRAZNIKI ZAPRTO NE PREZRITE - DOGODKOV IN ZAHVAL 25. december 2009 19 V SPOMIN V soboto, 12. decembra smo se sorodniki, prijatelji in znanci, na Trnovskem pokopališču še zadnjič poslovili od Antona Maldinova. Mladinov Anton, rojen 09.02.1922 na otoku Šolti v prelepi vasici Gro-hote. Kod majhen fantiček je hodil v osnovno šolo v Grohotah. Vsa mlada leta je preživel v pomanjkanju, kakor tudi vsi ostali njegovi vrstniki na otoku. Še pred vojno je pomagal očetu v domači brivnici. Bilje razposajen fant, vešč raznih ročnih spretnosti, kot so izdelava in popravilo čevljev, šivanja, izdelava raznih predmetov. Zanimale so ga puške in vse v zvezi z njimi. Domačini so mu zaradi svoje razposajenosti in živahnosti dali vzdevek - Miškica. Zmeraj seje zadrževal pri takratnih mojstrih na otoku, kot so kovač in mizar. Od njih je tudi osvojil vse te ročne spretnosti, s katerimi nas je presenečal in bogatil. Svoje znanje je prenašal tudi na svoja dva sinova. Začetek II. Svetovne vojne, star nepolnih 19 let, je dočakal v svoji rojstni vasici. Kot mladeniča ga je začela zanimati glasba. Tako seje kot samouk učil igrati na klarinet in saksofon.Ta dva inštrumenta sta ga spremljala prav skozi vse življenje. Osvojil jih je v celoti, vključno s pisanjem in čitanjem not. Na svojem rojstnem otoku je sodeloval v Šoltanskem glasbenem zboru Olinta - bil je tudi kapelnik in je bil v času druge svetovne vojne premeščen v orkester XXVI udarne dalmatinske divizije, kjer je po koncu vojne postal profesionalni vojaški glasbenik V partizanih je ostal zvest glasbi in je deloval poleg drugih dolžnosti v vojaškem orkestru. V prostem času je v vojni strigel in bril vojake. Po končani vojni je leta 1945 s prekomorsko brigado prišel v Pazin in kot stalni član sodeloval v vojaški godbi. V Ilirsko Bistrico je prišel leta 1948 in deloval v takratnem vojaškem orkestru do leta 1951. Tu je spoznal tudi svojo življenjsko sopotnico. Leta 1953 se jima je rodil prvi sin Miro v Kosezah. Leta 1951 so ga službeno premestili v Maribor. Tudi tam je bil stalen član velikega vojaškega orkestra, vse do leta 1961. V Mariboru, leta 1958, se jima rodi še drugi sin Marjan. Leta 1961 do 1963 je bil spet premeščen v Ilirsko Bistrico, v rojstni kraj svoje žene Zore. Leta 1963 je kot član mirovne misije odšel za pol leta na Sinaj. Tudi tam je bil član vojaške godbe, ki je med ostalim delom, skrbela tudi za kulturno vzdušje ostalih vojakov na misiji. Po vrnitvi iz Sinaja je do 1968 služboval v Ilirski Bistrici v vojaškem orkestru. Ta je v mestu skrbel za bogato glasbeno in kulturno dejavnost ob raznih državnih praznikih in ostalih prireditvah, v bivšemu Domu na Vidmu, bivši kinodvorani in budnicah ob prazniku 1. maja. Po tem so ga v letu 1968 pa vse do upokojitve, leta 1970, ko seje v Ilirski Bistrici ukinil vojaški orkester, premestili spet na Reko. Vsa ta leta v pokoju je redno vse do 2003 obiskoval svoj rojstni kraj, njegovo Šolto, brez katere se ni mogel končati noben pogovor z njim. Še si je želel obiskati svoje kraje, pa se zaradi let, ni več upal na pot. Za redne obiske pa skrbi njegov starejši sin, ki obiskuje ta prelepi dalmatinski otok, njegove prijatelje in rodbino tako, da je bil 'Miškica' vse do zadnjih dni seznanjen z vsem kar se dogaja na njegovi Šolti. Glasbeniki KPD Olinta v Rogaču na otoku Šolti leta 1951 - Anton igra klarinet JP Nadi v slovo Tp Brez solza v Nadin grob strmeli smo, nekdo, ne vem kdo, poljubil rožo je, z globokim priklonom poslovil se, ker Nado resnično ljubil je. Neta NOVOSTI IZ SAMOSTANA „Stvari moramo dosegati postopno. In prav zdaj je pravi čas za to." (Simone Weil) Priprave in pričakovanja v vrtcu Antonina Sem, kar je vsakdo izmed nas, če prisluhne svojemu srcu. Človek, ki ga je razsvetlila skrivnost življenja, ki sprejema čudeže, ki čuti veselje do tistega, kar dela. (P. Coelho) NADE ČELIGOJ Se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so v težkih trenutkih pokazali, kaj je pravo prijateljstvo. Nesebično so nam stali ob strani takrat, ko je bilo to najbolj potrebno. Z njihovo pomočjo so bila Nadina zadnja leta polno izpolnjena in polna upanja. Žal, je bila zahrbtna bolezen močnejša od silne volje do življenja. Hvala tudi vsem,ki ste jo pospremili na zadnji poti in ji pokazali, da ste jo imeli radi. Polona, Andraž, Lado ZAHVALA du Sv. Miklavža, ki je v ponedeljek lavnici, katero obdaril otroke. Otroci so se obiska smo izvedli že zel° razveselili. tisti, ki je ponavadi ne maramo, konec no-Priprava praznične mize pa nas je vembra in spodbujala, da bi začutili še večjo je bila nehvaležnost za hrano. Ta dan so prt, m e n j e n a šopek na mizi, prižgana svečka in otrokom lepo zloženi prtički naredili naše in staršem kosilo posebej slovesno. smo izde- lali adventne venčke. Druga delavnica pa je bila namenjena samo staršem kjer smo s skupnimi močmi pripravili presenečenja za otroke ob bližajočem priho- Na bližajoče praznike pa se pripravljamo vsak dan tudi tako da prižigamo svečke na adventnem venčku, prepevamo že znane in se učimo novih pesmic, prebiramo pravljice, pečemo piškote. Otroci z veseljem izdelujejo okraske s katerimi smo okrasili prostore vrtca, voščilnice in okraske za smrečico. Pripravljamo tudi "Božično zgodbo", ki jo bodo otroci zaigrali staršem. Z majhnimi koraki, z izpolnjevanjem dnevnih nalog se bližamo zvezdi rešitve in čarobnost Božiča se širi med nami. Pripravila Sandra Škrlj •••• Za odrasle in za otroke ima poseben čar dogodek ali izdelek, ki smo ga pripravljali in izdelovali sami. Prijetno vzdušje se začne že s pripravami. Tudi hrana, ki jo pripravljamo sami, ima lahko boljši okus. Vvrtcu Antonina je bil poseben dan, ko smo rezali na koščke zelenjavo za zelenjavno juho konec novembra. Kako dobra je bila tisti dan zelenjavna juha, ki smo jo dobili za kosilo! Vsi smo jo jedli, tudi Ves mesec de-c e m b e r se pridno priprav-Ijamo na praznovanje Božiča. Pripravili in izvedli smo dve delavnici. Na prvi de- 20 25. december 2009 ZGODILO SE JE, ZGODILO SE BO 22. srečanje oktetov Primorske prvič v Ilirski Bistrici Saša Boštjančič..... V soboto, 28. novembra 2009, so se že dvaindvajseti srečale posebne moške pevske skupine, ki jih poznamo pod imenom okteti. Dvanajst jih je bilo, ki so se dobili v Domu na Vidmu na skupnem koncertu, prišli pa so iz različnih krajev naše Primorske; vse od Kobarida, Idrije, goriških Brd, Ajdovščine, Krasa, Postojne, pa do Škofij in Ilirske Bistrice na drugi strani. Zasluge za začetek srečanj oktetov ima zamejsko Slovensko kulturno društvo Slavec iz Ricmanj. V tistem času so bili moški okteti, zaradi svetovno znanega Slovenskega okteta zelo v modi. pa je društvo, kljub temu, da ni imelo v svoji dejavnosti nobene pevske skupine, v letu 1984 organiziralo prvo srečanje oktetov v svojem kraju, to je v Ricmanjah. Tja je prišlo devet oktetov iz več slovenskih in italijanskih krajev z obeh strani meje. Počasi se je prireditev utrdila in postala tradicionalna vse do desete ponovitve. Verjetno so organizatorji izgubili energijsko moč ali pa so začutili zadoščenje, da so srečanje oktetov pripeljali do številke deset in so prenehali s to tradicijo. Tri leta ni bilo več nobene podobne prireditve, a so jo oživeli »Škofijoti«, kot sebi pravijo pevci S/.... Vi 3 rt \y okteta Škofije in ponovno organizirali 11. srečanje 12. decembra 1998. Veliko podporo jim je dal tudi tedanji župan, znan kulturni delavec, gospod Boris Pangerc, tako da so srečanje oktetov obnovili in ga organizirali nekaj let po vrsti. Pozneje pa so se okteti med sabo dogovorili, da je vsako leto posebej organizacijo srečanja prevzel eden od oktetov ali nonetov (noneti nekako tudi spadajo vtoobliko pevske skupine). Po takem dogovoru smo bili mi, Jasenski pevci, kot novinci zadolženi za izvedbo letošnjega 22. srečanja. Seveda je bil soorganizator tudi bistriški javni sklad (JSKD), občina pa je dodala svojo finančno podporo. Za finančno pomoč se zahvaljujemo tudi Zavarovalnici Triglav in Banki Koper. Vsak od oktetov je zapel po dve pesmi. Ob zaključku koncerta pa so se zbrali na odru vsi pevci in skupaj zapeli še vrabčevo Zdravljico, Vodopivčeve Žabe in za primorske pevce nepogrešljivo Vstajenje Primorske. Tako je združeni zbor čez sto pevcev, v dvorani mogočno zadonel in navdušil poslušalce. Prepričan sem, da naša Bistrica v tej dvorani še ni imela takega množičnega moškega pevskega zbora. MALI OGLASI Cenjene bralce obveščamo, da nam lahko mali oglas pošljejo do zaključka redakcije za naslednjo številko Snežnika. Mali oglasi so brezplačni, objavljeni pa bodo le enkrat - za ponovno objavo je potrebno oglas ponovno poslati. Oglase sprejemamo izključno preko e-pošte: sneznik@kabelnet.net ali redne pošte na naslov uredništva. Obvezno morate priložiti Vaš naslov in telefonsko številko (ni za objavo). Uglaševanje in popravilo pianinov in klavirjev z enoletno garanci-jo. Cena 40 EUR, Mirč - 041391704.________________________________ V Ilirski Bistrici prodamo poslovno stanovanjsko hišo ob glavni cesti; 750m2, starejša, meščanska, dvonadstropna z visokim podstrešjem, vseljiva, vrt, dvorišče, parcela 800 m2, primerna za več družinsko stanovanjsko hišo s poslovnimi prostori v pritličju 300 m2. Tel.: 05/714 50 53.________ Inštruiram angleščino, tel.-040 640206 Inštruiram matematiko za osnovne in srednje šole. Prav tako inštruiram poslovno matematiko in statistiko. Uroš-041/552-179; Inštruiram italijanščino, lektoriram diplomske naloge, 040378888, Patricija; ® VZGOJA IN PRODAJA OKRASNIH RASTLIN ® SVETOVANJE IN NAČRTOVANJE BIVALNEGA OKOUA * UREJANJE OKOUA ® UREJANJE GROBOV iLr\rs Ulica 7. maja 19, Ilirska Bistrica Tel/fax: 05/714-13-72 08 - 12 13" - 17' SOBOTA 08" - 13' na tel. št. 041 / 567 882 lahko pokličete od 7 do 20 ure INSTALACIJE Kovačič Stojan s.P. Koseze 69/a, 6250 Ilirska Bistrica Tel.: 05/71 00 370, Fax : 05/71 00 371 GSM: 041/642 868 Iz analogne v digitalno TV Miloš Valenčič, odgovorni urednik TV Galeja S prvim decembrom letošnjega leta se je v Sloveniji v praksi in uradno začel prehod iz dosedanjega, analognega oddajanja televizijskih signalov v oddajanje v digitalni tehniki. Enoletno prehodno obdobje, v katerem bodo večje televizije oddajale istočasno analogno in digitalno se bo končalo 1. Decembra leta 2010, ko se bo ukinilo analogno oddajanje. Gospodinjstva, ki televizijski signal sprejemajo prek antene, bodo do tedaj morala nabaviti ustrezno opremo. Od prvega decembra so na multipleksu A na voljo programi SLO 1, SLO 2, SLO 3, POP TV, Kanala A, TVS, TV Pika, TV Primorka in TV Koper (na našem delu Slovenije). Z Nanosa naj bi multipleks A začel digitalno oddajati predvidoma že v tem mesecu. Potrebno je poudariti, da je to bistveno za tista gospodinjstva, ki spremljajo program po zraku, se pravi preko anten. Ta gospodinjstva bodo morala v roku enega leta ali kupiti dekodirno napravo ali pa nov televizor. Že večkrat je bilo poudarjeno, pa bom vseeno še enkrat- velika verjetnost je, da dekodirne naprave (imenovane tudi set-top-box) in televizije kupljene v tujini, pri nas ne bodo delovale. Zanesljivo bodo delovali izdelki, ki bodo opremljeni z logotipom »digi«. Potrošnik lahko ustreznost televizorja preveri tudi na spletni strani ustanove Sintesio, ki opravlja preizkuse (www.sintesio.org). Glede na to, da me precej ljudi na cesti ustavi in povpraša kaj je s TV Galejo, sem zadovoljen, da lahko na kratko odgovorim: Avgusta leta 2008 je TV Galeja po večletnem prizadevanju dobila analogno TV frekvenco (kar bi pomenilo, da bi jo lahko spremljala velika večina gospodinjstev v občini in širše. Ker pa smo vedeli, da se bliža prehod na digitalno oddajanje in bi pomenilo veliko investicijo v analogno opremo, ki bi delovala le dobro leto, smo se z Agencijo za elektronske komunikacije in pošto RS (ki razpisuje frekvence) dogovorili, da ne bomo analogno oddajali temveč bo v začetku naslednjega leta (2010) razpisan na našo pobudo lokalni multipleks, ki bo pokrival z digitalnimi frekvencami širše področje naše občine. Pripravili smo tudi izvedbeni koncept za pester lokalni program, ki ga bomo realizirali, ko bo lokalni multipleks zaživel. V imenu TV Galeje želim vsem bralcem Snežnika in občanom naše občine vesele božične praznike ter mnogo obilja, radosti in pa krepkega zdravja v letu 2010! T' KOALICIJA ZA VOLOVJO Ustna obravnava glede presoje vplivov vetrnic 3.12.2009 je na Agenciji republike Slovenije za okolje (ARSO) potekala ustna obravnava glede presoje vplivov vetrne elektrarne Volovja reber na okolje. Prisotni so bili DOPPS z osmimi strokovnimi sodelavci, predstavniki občine II. Bistrica in predstavniki Elektro Primorska. Predstavniki ARSO novinarjev sprva niso pustili na obravnavo, ko smo jih vprašali, če to pomeni, da je javnost izključena, pa so popustili. Škoda, ker ni bil prisoten dr. Tome, ki je izdeloval študije ptic na Volovji rebri za investitorja. Tako se je pomen ustne obravnave precej zmanjšal, saj ni bilo možnosti direktne izmenjave strokovnih mnenj med strokovnjaki za ptice. Od strokovnjakov je interese investitorja zastopal le mag. Žerdin (Aguarius). DOPPS je v spis, poleg ostalih dokumentov, študij in mnenj, priložil tudi študijo preleta ptic pozimi, ki jo je za investitorja pripravil dr. Tome. Investitor doslej Agenciji za okolje ni omogočil vpogleda v ta ključni dokument - v njej so namreč neugodni zaključki glede vpliva načrtovanih vetrnic na planinskega orla. EP bo morala zdaj pokazati tudi preostali dve izvorni študiji ptic, ker prvi dve v poročilu o vplivih na okolje očitno nista bili ustrezno povzeti. NE PREZRITE - POROČIL IN OBJAV 21 25. december 2009 S klikom iz naslonjača do delnic... ILIRIKA Naraščajoča uporaba interneta je privedla do tega, da se vse več storitev opravlja preko spleta. Klasičnemu borznemu trgovanju, kjer vlagatelji dajejo naročila preko telefona ali elektronske pošte borznemu posredniku, tako vse bolj ob bok prihaja elektronsko trgovanje z virtualnim \___________________________________/ borznim posrednikom. Ta trend narekujejo številčne prednosti, ki jih tovrstno trgovanje omogoča. V okviru tega ILIRIKA d.d. Ljubljana ponuja dve obliki spletnih storitev, to je ILIRIKA-ON.NET in ILIRIKA-ON-SVET. Vse kar potrebujete za dostop k spletnem trgovanju je osebni računalnik in dostop do interneta. Vsak, ki je že kdaj trgoval na kateri izmed borz, dobro ve, kako pomembna je hitrost in točnost informacij. Prav to pa je tisto, kar prinaša odločilne prednosti elektronskemu trgovanju in omogoča uporabniku, da je korak pred ostalimi. Uporabnik tako preko ILIRIKE-ON-SVET trguje na svetovnih borzah, z uporabo ILIRIKA-ON.NET pa trguje in spremlja globino trga na hrvaški in ljubljanski borzi. Borzni tečaji so uporabniku na voljo v realnem času, pri čemer se lahko na podlagi teh odloči za nakup ali prodajo. S tem se izogne nepotrebnemu čakanju in dolgotrajnemu postopku klasičnega oddajanja naročil. V okviru ILIRIKE-ON-SVET ima vlagatelj tudi možnost posvetovanja s strokovnjakom o naložbenih odločitvah, kjer mu bo zaradi sodobnega sistema informacija posredovana v izjemno kratkem času v primerjavi s klasičnim borznim posrednikom. Pri tem je še zelo pomembno tudi to, da so stranke obravnavane istočasno in enakovredno. Izjemnega pomena za vlagatelje je tudi, da imajo pregled nad svojimi naložbami in vrednostjo računa. Tako spletno trgovanje ILIRIKA-ON.NET kot tudi spletna rešitev ILIRIKA-ON-SVET omogočata ažuren pregled nad vrednostjo naložb in računa. Ti podatki lahko merodajno vplivajo na naložbeno strategijo in morebitne nakupe ali prodaje. Borzni posredniki imajo načeloma delovnik do 16 ure, ob morebitnih dežurstvih je ta meja nekje podaljšana morebiti tudi do 20 ure. To pomeni, da so vlagatelji pri tem že vnaprej omejeni na določene trge in tudi čas trgovanja. Preko ILIRIKA-ON-SVET je praktično možno trgovanje 24 ur na dan v času odprtja vseh svetovnih kapitalskih trgov, ki so vključeni v trgovalno postajo. To pomeni, da ima vlagatelj na teh borzah možnost opraviti nakup ali prodajo oz. podati naročilo takrat, kadar meni, daje cena na trgu zanj najbolj ugodna. Klasično borzno posredovanje načeloma poteka preko določenih agencij oz. drugih posrednikov, ki na ta način zvišujejo stroške tovrstnega trgovanja v primerjavi z elektronskim trgovanjem. Trgovalna postaja ILIRIKA-ON-SVET je elektronsko povezana s posameznimi borzami pri čemer se posli izvršujejo na osnovi tega sistema. Vlagatelj ima na ta način možnost skleniti posel v izjemno hitrem času, o čemer je takoj po sklenitvi obveščen s potrditvenim oknom. Ker pa je pri tem poslu bistveno manj vmesnih posrednikov kakor je to značilno za klasično borzno posredovanje, so temu primerno tudi nižji stroški, ki si jih lahko ogledate na www.ilirika.si. Praktičnost, kvaliteta in stroškovna učinkovitost spletnih trgovalnih postaj je tisto, kar bo v prihodnje morebiti spremenilo profil vlagateljev in s tem morda tudi način borznega posredovanja. f Vesele božične praznike in uspešno novo 1 leto vam želi ILIRIKA d. d. Ljubljana. L KOL Rozmanova 29, 6250 ILIRSKA BISTRICA Tel: 041 / 359 -168; www.kolesar-bf.si Novoletni prazniki se hitro bližajo, vi pa ste še vedno brez ideje kaj ponudit svojim najbližnjim. V kolikor imate na seznamu obdarjencev tudi kolesarje potem vam obisk v naši trgovini lahko prihrani marsikatero skrb. Na zalogi imamo različno dodatno opremo za kolesa: ‘Lučke (sprednje, zadnje), pumpe, očala, čistila za kolo. I ‘Za prijetnejšo zimsko vožnjo: rokavice, kape, pod kape, | zimske jakne, termo hlače, aktivno spodnje perilo, gamaše, nogavice,... Poleg opreme za kolesa imamo na zalogi še: sanke, bobe, čelade, očala in lopatke za sneg. Zimski umik od 2.11. do 28.2.: * PONEDELJEK - PETEK 16-18 ure SOBOTA, NEDELJA IN PRAZNIKI zaprto 041 / 359 168 KRONIKA POROČANJE O DOGODKIH NA OBMOČJU PP ILIRSKA BISTRICA ZA OBDOBJE 16.11.2009 DO 15.12. 2009 Aleksander Moran, komandir Policijske postaje, višji policijski inšpektor lil Policisti PP Ilirska Bistrica so v navedenem obdobju obravnavali 29 kaznivih dejanj od tega 15 kaznivih dejanj tatvine, 5 kaznivih dejanj poškodovanja tuje stvari, 3 kazniva dejanja vloma, 3 kazniva dejanja ogrožanja varnosti in 1 kaznivo dejanje goljufije. Pri varovanju državne meje so policisti prijeli 3 osebe, katere so na nedovoljen način vstopile v R Slovenijo in se tako izognile mejni kontroli. Dve osebi sta bili po končanem postopku izročeni hrvaškim mejnim organom, ena oseba pa je zaprosila za politični azil. Policisti so obravnavali še 4 kršitve javnega reda in miru. Vse štiri kršitve so bile na javnem kraju, zoper kršitelje pa so policisti ustrezno ukrepali. Na območju naše policijske postaje se je pripetilo 17 prometnih nesreč, od tega 1 prometna nesreča s hudimi telesnimi poškodbami, 2 prometni nesreči z lahkimi telesnimi poškodbami, v 14 prometnih nesrečah pa je nastala le materialna škoda. Obravnavali smo še 5 primerov povoženja divjadi in 4 poškodovanja vozil na parkirnem prostoru. Zaradi vožnje pod vplivom alkohola smo v omenjenem obdobju pridržali 1 kršitelja. Enemu kršitelju pa je bilo zaseženo motorno vozilo. POSEBNA OPOZORILA: Zaradi omilitve problematike uporabe pirotehničnih izdelkov, predvsem pa z namenom zmanjšanja števila telesnih poškodb, pritožb občanov in drugih negativnih posledic (npr. prestrašenost živali), ki nastajajo z uporabo pirotehničnih izdelkov, ponovno opozarjamo občane, naj uporabo pirotehničnih izdelkov prilagodijo predpisanim omejitvam. Zavedati se moramo, da je neprimerna uporaba pirotehničnih izdelkov skupni problem, zato prosimo vse, predvsem pa starše, skrbnike, učitelje in vzgojitelje, da z opozarjanjem na nevarnosti in možne posledice takega početja, ter s svojim lastnim zgledom pripomorejo k preprečevanju in zmanjševanju posledic. V zvezi z uporabo pirotehničnih izdelkov zato občanom posreduje- mo tudi nekaj informacij, za katere menimo, da potrebno, da so z njimi seznanjeni. Z Zakonom o eksplozivnih in pirotehničnih izdelkih je prepovedana prodaja, posest in uporaba ognjemet-nih izdelkov kategorije 2 in 3, katerih glavni učinek je pok (predvsem so to petarde najrazličnejših oblik in moči - piratke, cicole, magnum, itd.). Prodaja pirotehničnih izdelkov kategorije 1 , katerih glavni učinek je pok, je dovoljena le od 19. do 31. decembra, uporaba teh izdelkov pa je dovoljena le od 26. decembra do 2. januarja. Mladoletnikom do 14. oziroma 16. leta starosti je dovoljeno uporabljati pirotehnične izdelke kategorij 1 in 2 le pod nadzorstvom staršev ali skrbnikov. Teh izdelkov ni dovoljeno uporabljati v strnjenih stanovanjskih naseljih, v zgradbah in vseh zaprtih prostorih, v bližini bolnišnic, v prevoznih sredstvih za potniški promet in na površinah, na katerih potekajo javni shodi in javne prireditve. Zakon tudi določa, da je fizičnim osebam prepovedana: - predelava pirotehničnih izdelkov zaradi povečanja učinka, - uporaba pirotehničnih izdelkov v drugih predmetih, - lastna izdelava pirotehničnih izdelkov ali zmesi, -preprodaja pirotehničnih izdelkov. Policisti PP z območja PU Postojna bodo v okviru preventivne akcije »Bodi zvezda - ne meči petard« vtem obdobju sami, v dogovoru z vodstvi osnovnih šol obiskali predvsem še-stošolce in jim predstavili problema- tiko uporabe pirotehničnih izdelkov, ter njihovih škodljivih posledic. Prav tako bomo v tem obdobju skupaj s Tržnim inšpektoratom RS izvedli poostrene nadzore v zvezi s prodajo teh izdelkov. Policisti bodo dosledno ukrepali proti vsem, ki bodo kršili določbe o uporabi pirotehničnih izdelkov. Za navedene kršitve posameznika je predvidena globa od 400 do 1.200 evrov. Pri tem pa je pomembno, da tudi naslednja zakona določata prekrške v povezavi s pirotehničnimi izdelki: Zakon o zaščiti živali (ZZZiv-UPB2) v 5. alineji 15. člena določa prepovedana ravnanja, kot je obmetavanje živali s petardami ali drugimi pirotehničnimi sredstvi. Globa 400 do 800 € je predpisana v 10. točki 1. odstavka 46. člena navedenega zakona. Za ukrepanje in izrekanje globe je pristojna tudi policija. Zakon o javnih zbiranjih (ZJZ-UPB2) pa v 23. členu določa, da udeleženci na shod oziroma prireditev ne smejo prinašati orožja, eksplozivnih snovi, pirotehničnih izdelkov ali nevarnih predmetov oziroma snovi ter motiti red na shodu oziroma prireditvi. Za kršitev je po 2. točki 1. odstavka 40. člena ZJZ predpisana globa v višini 150 €. Ponovno opozarjamo občane, da bodo policisti nadaljevali tudi z poostrenimi nadzori ali udeleženci v cestnem prometu vozijo pod vplivom alkohola, terzopervse kršitelje striktno ukrepali, zato opozarjamo, naj vozniki ne sedajo za volan vinjeni saj s tem ogrožajo sebe in druge udeležence v cestnem prometu. Veliko sreče in Cepili sanj, -naj vam prinese dožični dan. in novo Četo naj zaživi, radosti poCno, 6rez solz in sfjrdi SREČVO WVARWO M(M) LETO 2010 ŽELI VSEM OBČANOM OBČIM.E ILIRSKA BISKRICA Kolektiv (Policijske postaje Idrska (Bistrica kollSter Dolenje 2a, 05/788 60 10 Prodaja vozil OPEL, 05 / 788 60 09 PE Ilirska Bistrica, 05/710 14 30 POOBLAŠČENI OPEL-© SERVIS IN PRODAJALEC VOZIL OPEL.-0 DELOVNI ČAS 8.-19. sobota 8. -14. E3 MERJENJE IZPUŠNIH PLINOV OPTIKA KONTROLA ZAVOR IN AMORTIZERJEV DOBAVITELJ OPREME Jože Brenčič $.p. INŠTALATER ENERGETIK *W@B©W@© na mMLU Prihodnost je obnovljiva! S toplotnimi črpalkami cTc prihranite de 70% kurjavel •TOPLOTNE ČRPALKE ZRAK (V0DA//V0DA •OGREVANJE •VODOVOD *SOLARNI SISTEMI •CENTRALNI SESALNI SISTEMI •PREZRAČEVANJE •VRAČANJE TOPLOTE Kettejeva 4, Ilirska Bistrica e-pošta: brencic@siol.net tel: 05 71416 91 mob: 041 830 408 BALINANJE_________________ Balinarski turnir Veteranov vojne za Slovenijo Foto: Franc Klun ••••• V soboto, 7. 11. 2009 se je v Renčah odvijal že drugič zapovrstjo . Udeležilo se ga je 8 ekip (Renče-Vogrsko, Nova Gorica, Vipava-Ajdov-ščina, ekipa policije iz Nove Gorice, Postojna, Dornberk, ekipi s Krasa in Brkinov). Zbrali smo se ob 8.00. Po malici sta nam izrekla dobrodošlico župan Renč-Vogrskega in predsednik Združenja veteranov Nova Gorica gospod Srečko Lisjak. Domači sodnik je povedal pravila tekmovanja in tekmovanje tudi vodil. Pomerili smo se v trojkah in letos prvič tudi v zbijanju balinčka. V zelo napeti igri do 4 najbolje uvrščene ekipe s predsednikom Združenja veteranov Nova Gorica gospodom Srečkom Lisjakom zadnjega meta so ekipe dosegle naslednje rezultate: 4. mesto so zasedli tekmovalci z notranjske regije, 3. je bila domača ekipa Renče-Vogrsko, 2. mesto je zasedla ekipa iz Brkinov, zmagovalci pa so bili iz Ajdovščine in Vipave. Tekmovanju je sledila razglasitev rezultatov ter podelitev pokalov in medalj najboljšim štirim ekipam. Za ekipo iz Brkinov so nastopali Franc Klun, Vili Fatur, Franc Urh, Darko Kristančič. Organizator se je zelo potrudil in nam omogočil prijetno druženje, ki smo ga zaključili z martinovo večerjo. Naslednje leto se zagotovo srečamo spet. DRUŠTVO TVOJ TELEFON Če ste v stiski... Ce potrebujete pogovor in bi radi ostali anonimni... POKLIČITE NAS ! OD PONEDELJKA DO PETKA OD 08. URE DO 20. URE TELEFON: 05 720 1 720 ■^OstoV^ ••••••••••••••••••• • e s • e e Družinske skupine AL-ANON Skupnost svojcev in prijateljev alkoholikov Je pri • u vas doma problem alkohol * • in potrebujete anonimno in • • brezplačno pomoč? Pokličite I • avtomatski odzivnik 01 251 • • 3000, # • GSM 041 590 789. • • Lahko obiščete tudi našo • e spletno stran: * • http://al-anon-drustvo.si • • ali nam pišete na 2 • e-naslov: alanon@email.si • • • • • • • ••••••••••••••• OKREPČEVALNICA TUMOVO 'JdzbJb ijmmtifesi, ,, : ; Tel.: 05/714 12 07 041/424 074 ProDent zobna ambulanta dr. Surina Ilirska Bistrica Župančičeva 5 tel.: 05 71 41 986 VeseCe praznil^, ter uspešno in zdravo URNIK kto2010 po., če.: 13h - 19h to., sr., Pe.: 8h - 13h dLOtO* Bazoviška 4a, 6250 Ilirska Bistrica, gsm: 031 644 242, 041 457 125 yJr£, ^ - Vesele praznike in srečno 2010 AŠk TeVaŠ V° sih terevih ii/V uajkotjsi družbi/ VaMjet/i v t/aso druzloo/ ww.iclkisirc.or^ Vesel Božič in srečno Novo leto voščimo vsem igralcem, trenerjem, navijačem in občanom občine Ilirska Bistrica. Nogometni klub Ilirska Bistrica Za praznične dni Naj ob novem letu prijazni novi čas prinese vse, kar je staro zamudilo. Veliko osebne sreče in športnih uspehov, naše praznično je voščilo. Rokometni klub Ilirska Bistrica L\ fč iy fOSTILNAs prenočišči Sv PCTcr Ema Deželak s.p. ? n je 64, 6254 Jelšane -+386 (0)5/71-42-648-4: +386 41 74 7 657 esiiriifc C©Gfo[B©0®g|y OzgosBcDci Bm [prefessdlmfje] dL®o®o ESIMIT technology d.o.o. Vojkov drevored 14 6250 Ilirska Bistrica n.c. telefon: 05/711 02 00 telefax: 05/711 02 10 e-mail: esimit@esimit-tech.si Vesele praznike, zdrerto in uspešno NoVo leto! 041/869 727 GRADBENIŠTVO SAFTIC SAFTIČ ZDENKO s.p. JELŠANE 73, tel.05/788-55-98 www.gradbenistvo-saftic.si FUTSAL mm KARATE J" ^ ^ | ŠPORTNO KULTURNO DRUŠTVO ekipa U 21 Vojko Kalc, ŠKD KRT. ILIRSKA BISTRICA 29. novembra je mlada ekipa »KRTov« gostovala v Izoli. Naši mladi upi so bili boljši in z zadetki Nijemčeviča, Dekleve in Bedek M.(2) zmagali 3:4. Na tej tekmi si je resneje poškodoval koleno Nijemčevič in okrevanje bo verjetno kar nekaj tednov! Naslednji vikend so gostili vrstnike iz Škofje Loke in rezultatsko prepričljivo zmagali, ki pa z igro niso prepričali. Gostje iz Škofje Loke so pričeli igro brez vratarja, ki je tik pred tekmo zbolel (povišana telesna temperatura). Oboji so pričeli nekoliko previdno in po nekaj zapravljenih priložnostih, so domači dosegli v razmaku štirih minut tri zadetke - uspešna sta bila Galekovič S. in Dekleva (2). Čez nekaj minut so gostje znižali prek Uršič G. in na odmor so domači odšli z prednostjo dveh zadetkov. Drugi polčas se je nadaljeval z »mučenjem žoge in gledalcev«! v 32.minuti pa je gostujoči igralec - vratar (Jamnik) ubranil strel izven kazenskega prostora in sledila je izključitev. Domačini so se »mučili« z igralcem več vendar si niso ustvarili resne priložnosti. Nato pajev37.minuti sledil hiter protinapad domačinov in Deklevajezdesne strani zabil žogo v mrežo. Gostje si zaslužijo vse pohvale za pogumno, borbeno in korektno igro (»kljub kratki klopi«). Sledilo je gostovanje v Tolminu in prepričljiv poraz 3:0. Naši mladi »futsalisti« kljub porazu ostajajo na visokem četrtem mestu, vendar pa se bodo morali v naslednjih tekmah zelo potruditi, da ga zadržijo. V organizaciji društva KRT se je pričela zimska futsal liga. Na delu j smo videli nekaj prvoligaških igralcev, igralcev velikega nogometa, ter rekreativcev. V prvih tekmah je bilo doseženo veliko število zadetkov, videli pa smo lepa preigravanja in čudovite strele in obrambe. Predvsem pa so bila srečanja korektna in v duhu fair playa. Rezultati 1. kroga EKIPA : KRT 4 : 6 SAMI NAŠI : AVTOSHOP 3 : 22 BELI BALET-KUDRA : DOLINA UUBAVI 13 : 1 PEK DOLENJE : MESNICA SEDMAK 4 : 3 Vsem občanom želimo v prihajajočem letu sreče in zdravja, ljubiteljem futsala pa še veliko »žogobrcarskih« užitkov! Seminar z evropskim in svetovnim prvakom vno prvenstvo pa na vsake dve leti) Zamuditi takšen dogodek kot je trening s svetovnim in evropskim prvakom, bi bilo res škoda, zato smo se seminarja udeležili tudi karateisti bistriškega Shotokan karate kluba Muha Špela. Treningi so bili namenjeni tako otrokom kot tudi mladini in starejšim, najbolj pa seveda samim tekmovalcem. Seminarja iz Slovenije in Hrvaške, ki so bili željni znanja, stika in pogovora z resnično vrhunskim tekmovalcem. V skupno petih treningih smo imeli možnost naučiti se marsikaj, od samih osnov karateja do vrhunskega izvajanja tekmovalne tehnike. Zagotovo bo seminar vsem udeležencem ostal vzelo lepem spominu, saj smo imeli možnost na treningih spoznati in sodelovati z evropskim in svetovnim prvakom, takšna priložnost pa se ti ponudi le malokrat. Shotokan karate klub Muha Špela> Karate zveza Slovenije je v soboto in nedeljo, 5. in 6. decembra, v Vrhniki organizirala seminar z legendo evropskega in svetovnega karateja, z italijanskim mojstrom LUKO VAL-DESIJEM. Omenjeni tekmovalec se lahko pohvali z mnogimi vrhunskimi rezultati v KATAH na evropski in svetovni ravni. Najodmevnejšimi podatek je ta, da je Luka Valdesi 10 kratni članski EVROPSKI PRVAK, od leta 2000 do 2009 ter 3 kratni SVETOVNI PRVAK 2004, 2006, 2008 (naj omenimo, da se v okviru Evropske in Svetovne karate federacije Evropsko prvenstvo prireja vsako leto, Sveto- O m,-m :rf - Anita in Urška zmagovalki na Ljubljana Open 2009 V soboto, 28.11.2009 je v športni dvorani Slovan na Kodeljevem v organizaciji karate kluba Olimpija potekal mednarodni turnir LJUBLJANA OPEN 2009. Tekmovanja so se udeležili tudi bistriški tekmovalci Shotokan karate kluba Muha Špela, ki so osvojili naslednje rezultate: V kategoriji kate mlajše deklice II.nivo je na najvišjo stopničko stopila ANITA JANEŽIČ. Tudi pri starejših deklicah, II.nivo, si je 3.mesto priborila ANITA JANEŽIČ, 1.mesto pa je pripadlo URŠKI JENKO. Urška je prav tako nastopila tudi v kategoriji kadetinje, kjer se je borila za 3.mesto, vendar je morala priznati premoč nasprotnice in tako osvojila končno 5.mesto. V katah posamezno so nastopile tudi AJŠA TOMŠIČ BAZI NA in TEJA JENKO, ki sta svoj nastop zaključili že po l.kolu in NIKA BLOKAR, ki se je prebila v 2.kolo. Pri članih v katah je TINE MALJEVAC s svojim nastopom zaključil v 2.kolu, v borbah, pri mlajših članih -78 kg je osvojil odlično 2.mesto. Iskrene čestitke! ^IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIlilllllllllllllMIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII Shotokan karate klub Muha Špela želi vsem članom kluba ter ostalim športnikom resnično vesel in čaroben Božič ter srečno in uspehov polno leto 2010! SREČNO! ......."imuni...........................im............mu...............milimi.................u............imimmmiii...................................................................p 24 25. december 2009 ZGODILO SE JE, ZGODILO SE BO ZDRAVNIK ZA ŽIVALI SVETUJE Nov dom za novega pasjega ali mačjega ljubljenčka? Špela Orthaber, dr.vet.med., VA Ilirska Bistrica V vsakem novem letu si veliko ljudi želi kakšno spremembo. Nekateri menjajo službo in se preselijo v nov kraj, kot dva naša veterinarja, ki se mešanih občutkov poslavljata od naše veterinarske ambulante. Spremembe so zmeraj dobrodošle in so zagotovo zanimiva izkušnja. Kdo od vas pa si bo morda zaželel novega hišnega ljubljenčka. Ko se odločate za novo žival je prav, da se zavedate, da to ne bo samo za kratek čas, ampak da lastništvo živali nosi s sabo veliko odgovornost. Ta traja vsaj okoli 10 do 15 let, pri mačkah je življenjska doba tudi čez 20 let. Če razmišljate o novem psu se je najprej treba odločiti o pasmi oz. velikosti psa.V obzir je treba vzeti tudi kakšne so naše zmožnosti, v kakšnem okolju živimo, koliko je prostora in koliko imamo časa. Če želite pasemskega psa se lahko o raznih značilnostih določene pasme pozanimate pri kinoloških društvih in obiščete kakšno razstavo, kjer se lahko pogovorite z rejci in pridete v stik s psom. Ne odločajte se za psa samo na podlagi lastnosti iz filmov in knjig, kajti te velikokrat niso realne. Če se boste odločili za mešančka, je prav, da veste kakšni so njegovi starši (predvsem velikost in karakter), tako lahko predvidite kakšen bo mladič. Posvojitev psa iz zavetišča je tudi ena od možnsti, tam boste našli vse od mladičev pa tudi že odrasle pse. Priporočljivo je, da greste psa v zavetišče večkrat pogledat, ga peljete na sprehod in se z njim igrate, da se boste čim bolje spoznali. Tudi ko vzamete mladiča iz legla, je prav, da ga greste obiskati že prej, tako, da vas vsaj malo pozna. Za mačko seveda velja enako. Če pa ste veliko zdoma, lahko razmislite, če morda ne bi imeli dveh mačk. Kajti predvsem v prvem letu življenja so te živalce zelo igrive in zahtevajo veliko ukvarjanja (predvsem, če želite da vaše pohištvo ostane kar se da neopreskano). Mačkice se namreč z veseljem igrajo med sabo. Ko nastopi čas, da psa ali mucka pripeljete domov je najprej treba pripravit bivalni prostor. Priporočljivo je, da ima mladiček, ki ga vzamete iz legla neko stvar, ki bo imela vonj po njegovi mami, bratcih in sestricah. Naprimer, s sabo vzamete dekico ali blazino, ki je namenjena za njegovo ležišče in jo vsaj za deset minut pustite v leglu. Ob njen se bo vaš nov mladiček počutil varnega. Bolje je da pasjega ali mačjega mladiča pripeljete dopoldan, tako da ima čez dan čas raziskovat novo okolje. Pasji in mačji mladiči so po naravi zelo radovedni, kar lahko pogosto privede do resnih poškodb. Sledi nekaj nasvetov, kako narediti vaše okolje varnejše za prihod novega ljubljenčka. Mladiči zaradi intenzivne rasti zob izredno radi žvečijo in grizejo - in pri tem niso izbirčni. Za začetek poskrbite, da so električni kabli izven dosega. _ Čokolada je sicer izjemnega okusa in vonja in kot taka zelo privlačen posladek, a je lahko za pse in mačke tudi smrtno nevarna. Vsebuje alkaloid teobro-min, ki je za živali strupen. Razne sladkarije, tortice in piškoti prav tako slabo vplivajo na prebavni trakt živali in lahko povzročijo hudo drisko in bruhanje. Nikoli ne hranite psa ali mačke s perutninskimi ali ribjimi kostmi, ki se lahko zataknejo v prebavnem traktu živali in povzročajo resne poškodbe. Za prehrano mladička je prav, da se pozanimate pri vzreditelju in za začetek nadaljujete z enako, kasneje jo seveda lahko zamenjate, vendar to naredite postopoma. Skrbno shranjujte in živalim ne dopustite dostopa do raznih čistil, razkužil, detergentov, bencina, strupa za podgane in ostalih nevarnih kemikalij. Še posebej nevaren v zimskem času je antifriz, ki prijetno diši in je sladkobnega okusa ter zato privlačen za živali. Med strupene okrasne rastline spadajo med drugim: lilije, filoden-dron, difenbahija, evkaliptus, kač-nikovke, bršljan, oleander, božična zvezda, pušpan in druge. Če za travo uporabljate kakršnekoli kemikalije ali gnojila, živalim preprečite stik z njimi. Pred uporabo takšnih snovi skrbno preberite navodila. Mladi kužki in mucke zelo hitro rastejo, zato postanejo tudi ovratnice hitro premajhne. Njihovo velikost je potrebno skrbno in redno prilagajati. Skrbno shranjujte svoje kozmetične pripravke in zdravila in živalim preprečite dostop do njih. Prav tako ne uporabljajte svojih zdravil in kozmetičnih pripravkov za zdravljenje živali. Nekatera zdravila, ki jih ljudje rutinsko uporabljamo za lajšanje bolečin (npr. aspirin, paracetamol), so za živali smrtno nevarna. Ne puščajte plastičnih vrečk dostopnih mladičem, saj lahko pride v skrajnem primeru tudi do zadušitve. Pazljivo ravnajte s štedilniki, kamini, raznimi grelnimi ploščami in telesi. Mladiči bodo iz dneva v dan dosegali nove višine. Zaradi nevarnosti utopitve skrbno pokrivajte površine bazenov. Držite se pravila: vse, kar je dovolj majhno (veliko) za mačja ali pasja usta, je lahko nevarno. Preprečite svojemu ljubljenčku stik s cigaretnimi ogorki, šivankami, radirkami, nogavicami, drobnimi žogicami, balončki itd. Novi člani seveda prinašajo veliko veselja, igre in novosti v vaši družini, ki večinoma delujejo zelo pozitivno. t I I I I I I I I I I I V So dnevi in trenutki potni sreče in mitine, kg v radosti oči zapremo in si tiho zažetitno, da ne mine. Vse kgr upaš, naj se ti izpotni, vse kgr iščeš, naj se ti odkrije, vse kar v srcu čutiš, naj se ti v osebno srečo ztije. AdriaticSlovenica ; • Zavarovalno zastopstvo Aleš ZIDAR s.p. Gregorčičeva 23/a, 6250 Ilirska Bistrica telefon 081 604 298, GSM 031 688 621 mail: ales.zidar@aaenciia-as.si 'Vsem strankam, poslovnim partnerjem in občanom želimo 'Vesela B0Ž1&& URgztsoiKF. ter OBILO SKEČE, Z/DKg/VM nLVESELJA V LETU 2010 ps. za ‘VSVRjtfOStTposkrbimo mi... VOŠČILO Spoštovane občanke in občani! V imenu kolektiva Postaje mejne poltcije Jelšane vam želim varno, zdravo in uspehov polno novo 2010 leto! Zlatan KOVAČEVIČ KOMANDIR POLICIJSKE POSTAJE višji policijski inšpektor lil Ob bližajočih praznikih želimo člani folklornega društva GRADINA VSEM OBČANOM IN OBČANKAM, TER NAŠIM ZVESTIM PRIJATELJEM doživete in mirne praznike. V letu 2010 pa, naj vas spremljajo zdravje sreča in zadovoljstvo V zahvalo za celoletno spremljanje in podporo Vas vse vabimo, v nedeljo dne 27.12.2009 ob 16h V OSNOVNO ŠOLO V KNEŽAKU, da si skupaj ogledamo komedijo »SESTANEK HIŠNEGA SVETA«, v izvedbi gledališke skupine »GA PIHNEMO« iz Podnanosa Vstop je prost VLJUDNO VABLJENI RAZVOZ PIC JE CEL DAN 9 - 22 URE d.a.o. PEKARNA BISTRC Vesele praznike, zdraho in uspešno NoM leto! SVEŽI KRUH, BUREK, KROFI, SLAŠČICE ... 25. december 2009 ZGODILO SE JE, ZGODILO SE BO 25 Izdelava adventnega venčka Pripravila: Zdenka Žakelj....... Izdelava adventnega venčka je bila tretja delavnica, ki smo jo skupaj z Ljudsko univerzo Postojna izvedli v okviru projekta Usposabljanje za življenjsko uspešnost - Izzivi podeželja. Na delavnico, ki je potekala v četrtek, 26.11.2009 je prišlo 18 udeleženk. Na delavnicah, ki jih organiziramo v Društvu, želimo vedno podati zanimive, nove a hkrati uporabne stvari. Zato tokrat adventnega venčka nismo izdelovale iz smrečja, ampak iz vate. Slamnate obroče smo ovile z vato, nanjo pa prilepile sveče, zvezdice, balončke, perlice in ostalo božično-novo-letno okrasje. Izdelovanje venčkov je vodila Polona Štembergar, ki je poleg prikaza izdelave adventnega venčka, povedala še veliko koristnih nasvetov s področja cvetličarstva in aranžiranja. Pokazala pa je tudi več različnih načinov izdelave adventnega venčka - od klasičnega do takega, ki je povsem v koraku s trenutnim trendom. Tako udeleženke, kot tudi organizatorji, smo bili z delavnico zadovoljni. Poleg druženja, kar je tudi namen takšnih delavnic, so si udeleženke izdelale vsaka svoj venček. Na koncu delavnice je tako nastalo 18 venčkov. Podobnih, ker so vse uporabljale isti material in okraske, a hkrati zelo različnih, kar je odsev ustvarjalnosti udeleženk. Miklavževe delavnice KETŠD Alojzij Mihelčič, Harije Dan pred prihodom sv. Miklavža so v vaškem domu Harije potekale Miklavževe delavnice. Vodila jih je članica društva Suzana Vrh. Otroci so pisali Miklavžu pisma, izdelovali čestitke, novoletne okraske, stare igrače iz krompirja, tekstila in lesa in pripravljali koruzno zrnje, ki ga po tradiciji mečemo v okenska stekla pred Miklavža. Vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, da je bilo letošnje Miklav-ževanje tako prijetno, se najlepše zahvaljujemo, še posebej gostilni Škorpion iz Rečice, domačinkam Magdi Ujčič, Zlatki Primc, Danjeli Lavrenčič, Adrijani Zadnik, Nataši Frank in Jasni Sedmak, domačinu Romeju Vičiču, družini Zadnik in Občini Ilirska Bistrica. Hvala tudi vsem, ki ste nas obiskali. V __________________________________ Ob tej priložnosti vas vabimo, da se nam v četrtek, 24. decembra pridružite v cerkvi sv. Štefana v Harijah ob 21.30, ko bodo člani Brštulin bande pripravili koncert v sodelovanju z najmlajšimi, na ogled pa bodo tudi renovirane jaslične figure. Posebej lepo ste vabljeni tudi v soboto, 26. decembra, na god našega zavetnika sv. Štefana. Letos bomo obnovili star običaj lučanje sv. Štefana, v spomin na Štefanovo kamenjanje. Vabljeni ! Novi razpisi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je 4.12.2009 v Uradnem listu RS objavilo dva javna razpisa v okviru Programa razvoja podeželja RS 2007-2013, in sicer za ukrep »Posodabljanje kmetijskih gospodarstev« in »Dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom« za naložbe, ki zadevajo predelavo in trženje kmetijskih proizvodov gospodarskih družb, samostojnih podjetnikov in zadrug. Okvirna višina nepovratnih sredstev za ukrep posodabljanja znaša 8 milijonov evrov, za ukrep dodajanja vrednosti pa 10 milijonov evrov. Predmet sofinanciranja so že začete naložbe. Prijava na razpis mora biti na Agencijo RS za kmetijske trge in razvoj podeželja posredovana do objave obvestila o prenehanju zbiranja vlog, ki se objavi na spletni strani ministrstva in agencije. Posodabljanje kmetijskih gospodarstev Vlagatelji so kmetijska gospodarstva, ki opravljajo kmetijsko dejavnost oziroma izvajajo storitve s kmetijsko mehanizacijo na ozemlju Slovenije, ter izpolnjujejo predpisane pogoje. Cilj podpore tega ukrepa je spodbuditi prestrukturiranje in povečati učinkovitost gospodarjenja preko uvajanja novih proizvodov, tehnologij ali proizvodnih izboljšav; usposobitve kmetijskih gospodarstev za izpolnjevanje na novo uvedenih minimalnih standardov Skupnosti, za izboljšanje varstva okolja, higiene in varnosti pri delu; stabilizacije dohodkov na kmetijskih gospodarstvih ter s tem prispevati k večji naložbeni aktivnosti ali povečanju produktivnosti dela v kmetijstvu. Predmet podpore so naložbe v primarno kmetijsko proizvodnjo, kot so med drugim naložbe v hleve in pripadajočo opremo za proizvodnjo, krmljenje, molžo in izločke; skladišča za krmo in pripadajočo opremo; druge objekte in pripadajočo opremo za pridelavo, skladiščenje in pripravo kmetijskih proizvodov za trg, kamor spadata tudi ureditev nasadov trajnih rastlin na področju vrtnin (šparglji, artičoke, ipd.), ter ureditev drevesnic, trsnic oziroma matičnih nasadov na področju pridelave okrasnih rastlin in grmovnic ter semenskega materiala kmetijskih rastlin; obnovljive vire energije za potrebe kmetijskega gospodarstva; cestno in vodno infrastrukturo. Predmet podpore sta tudi prva postavitev oziroma prestrukturiranje sadovnjakov, oljčnikov in hmeljišč ter nakup in postavitev mrež proti toči. Do podpore so upravičeni stroški naložb ter splošni stroški, ki nastanejo v obdobju od 1. januarja 2007, do preteka treh let od izdaje odločbe o pravici do sredstev. Vsaka posamična naložba mora biti začeta že pred objavo tega javnega razpisa in realizirana v višini najmanj 10 odstotkov vrednosti posamične naložbe. Najmanjši znesek dodeljene podpore je 3.500 evrov na vlogo, najvišji pa 1 milijon evrov. Kmetijsko gospodarstvo lahko v celotnem programskem obdobju 2007-2013 iz naslova tega ukrepa pridobi največ 2 milijona evrov podpore. Delež prispevka EU sredstev v celotnih javnih izdatkih znaša do 75 odstotkov. Dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev za sofinanciranje naložb, ki zadevajo predelavo in trženje kmetijskih proizvodov, razen proizvodov iz rib ter proizvodov, ki posnemajo ali nadomeščajo mleko in mlečne proizvode, katerih izvajanje se je začelo pred 1. septembrom 2009, vendar ne pred 1. januarjem 2007 in še niso zaključene. Cilj podpore tega ukrepa je spodbuditi uvajanje novih proizvodov in učinkovitega trženje produktov; posodabljanje proizvodnih procesov in izboljšanje varstva okolja, higiene in varnosti pri delu; stabilizacijo dohodkov na področju predelave in trženja kmetijskih in gozdarskih proizvodov, ter s tem prispevati k večji splošni učinkovitosti in produktivnosti dela. Vlagatelji so podjetja, ki so ob oddaji vloge registrirani kot gospodarska družba, zadruga ali samostojni podjetnik posameznik. Upravičeni stroški so nakup nepremičnin; gradnja in obnova nepremičnin, ko je bila podlaga za izvedbo del pravnomočno gradbeno dovoljenje izdano po 1. januarju 2007; stroški nakupa novih strojev in nove tehnološke opreme, kamor spada tudi nakup laboratorijske in računalniške opreme ter opreme za pridobivanje energije iz obnovljivih virov za lastne potrebe predelovalnega obrata; splošni stroški, kot so honorarji arhitektom, inženirjem in svetovalcem, ki so neposredno povezani s pridobivanjem gradbene dokumentacije za naložbo, študije izvedljivosti, ekonomske upravičenosti ter stroški nadzornikov del, neposredno povezanih z naložbo v obsegu do 8 odstotkov vseh upravičenih stroškov naložbe. Najnižji znesek javne pomoči znaša 3.500 evrov na vlogo, najvišji pa do vključno 1.8 milijona evrov. Upravičenec lahko v celotnem programskem obdobju 2007 ' 2013 pridobi največ do vključno 4 milijone evrov pomoči. Delež prispevka EU sredstev v celotnih javnih izdatkih znaša do 75 odstotkov. Strokovna ekskurzija PGD Knežak Erik Delost, PGD Knežak, Foto: Anže Štajnrajh..... Člani PGD Knežak smo se v soboto 21.11.20-09 odpravili na tradicionalno jesensko strokovno ekskurzijo in sicer smo se letos odločili za Štajersko, kjer smo se najprej najavili pri kolegih gasilcih iz Poklicne gasilske enote Celje. Le-tam nas je pričakal vodja izmene in nam pred gasilskim domom namenil nekaj uvodnih besed, nato pa nas povabil na multimedijsko predstavitev zgodovine enote. Po pregledu zgodovine razvoja celjskih gasilcev smo zavili v garažo, ki nas je najbolj zanimala. Seveda nas ni zanimala garaža pač pa vozila, med katera smo se razkropili v dveh skupinah in pričeli komentirati opremo, razvrstitev le-te po vozilih, ogledovali nadgradnje in namenili marsikatero strokovno vprašanje poklicnim kolegom, ki so nam med ogledom prijazno komentirali uporabnost njihovih vozil. Seveda smo si izmenjali tudi marsikatero izkušnjo, ki nam bo v bodoče še prav prišla, saj se poklicni gasilci večkrat srečajo z mnogimi nepričakovanimi situacijami, na katerih se kalijo za prihodnje intervencije. V garaži smo v fotografski objektiv ujeli tudi nekaj tehničnih rešitev hkrati pa smo se vsi fotografirali, da bomo poleg ustnega izročila ohranili tudi kakšen slikovni material. Po dobri uri predstavitve enote smo se poslovili od kolegov in se podali na nadaljnjo pot. Ker na ekskurziji vedno radi združimo prijetno s koristnim, nas je tokrat pot ponesla proti kleti Jeruzalem-Ormož. Le-tam smo si najprej ogledali proizvodnjo vin, se nato sprehodili po vinski kleti in prijeten ogled zaključili z vodeno degustacijo. Da pa nebi ostali lačni, smo se iz vinske kleti zapeljali v bližino Ptuja, kjer smo uživali na večerji ob dobrih domačih jedeh. Celotno ekskurzijo je spremljala pesem naših neumornih glasbenikov, ki so zapolnili že tako prijetno vzdušje. Sobota je minila izredno hitro, saj je bil naš program kar pester. Letošnja ekskurzija se je zopet pokazala kot uspešna, saj smo domov prišli napolnjeni z novimi izkušnjami in spomini, ki jih bomo še dolgo obujali. radio capris dobra družba 111IIII111111111111111111111111111111111111111111II11111111111111111II111II1111111111111LL, | Vsem bralcem in | bralkam voščimo 1 srečno novo leto | 2010. | Učenci, kolektiv in | ravnatelj Glasbene = šole Ilirska Bistrica iiiiiiiimiMiiiiiiiiMiiiiiiiimiiiimimiMiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimrr ‘VeseCe VESELE PRAZNIKE 6ož ične p raznil^e IN in srečno novo Četo USPEŠNO NOVO LETO P I 2010 v\ \q) J %1 pekarna^ milka SLAVA/ VILHARJEVA 4a, 6250 IL. BISTRICA Pedikerski salon tel. 05/71 44 236 Izdelujemo različne vrste slaščic, Milka Prosen kruha in pekovskega peciva, viš. m. s. naša posebnost Rozmanova 36, Ilirska Bistrica tel. 05/714 12 69 Da ie orehova potica. ANEKDOTA Delovni dan mojega prijatelja Frančka Franček je pozno ponoči,bolj proti jutru prišel grozno okajen domov, nakar ga je mama okarala, da se to vseeno ne spodobi, ker sta se zmenila, da bo Franček zjutraj šel v Pivko - bivši Šempeter po neznani artikel, ker je precej cenejši kot v II. Bistrici. Mama mu je vseeno pred spanjem ponudila še štamperle domačega, ker se baje po njemu bolje spi. Mama pač že ve kako se tej stvari streže. Po nekaj urnem spanju je mama, kot se spodobi za kmečko družino, prebudila Frančka. Ker Franček zjutraj ne pije kave, ker mu povzroča zgago, mu mama ponudi seveda frakel domačega. Franček se lepo uredi, očedi, pred potjo pa mu mama svetuje, naj vseeno zvrne še enega. Franček jo seveda uboga, saj mamo moraš vedno ubogati. Franček, naj vam povem dragi bralci, se ukvarja s kontrabantom in kot se spodobi za Slovenskega Martina Krpana - ne namreč s soljo, ampak z njej podobno, nekakšno belo snovjo, po kateri si bolj zadet kot po soli. Tako Franček zapreže svojega konja pa ne tistega iz štale, ampak iz garaže. Ta žverca ima namreč 120 konjskih moči več, zarohnijo motorji in naš junak gre proti Ribnici. Glej ga zlomka - kot ni v navadi pri Marjotu v Ribnici na vse zgodaj odprto, saj tu imajo tudi domačega, Franček ves iz sebe naroči dvojnega in hajd proti Pivki. Kot bi mignil je »eins, zwei« na križišču v Pivki, seveda v stari Kavarni. Ker tu ni domačega Franček prešalta na Stock, strumno otrese dva. Še se ne zbere in preštudira, kaj mu je mama naročila, šlop po rami - kdo pa Frančka ne pozna. Ja kaj pa ti tukaj, a bova. Zdaj je že čas, da Franček obrne na vino, pa ga dajva vsak dva deci. Pa zopet po drugi rami, še eno rundo za nas tri. Ker je Franček fant od fare, tudi on potrpi tretjo rundo. Zdaj se naš možicelj zamisli, da bi se še enkrat spomnil kaj je mama naročila. Po tehtnem razmisleku se odloči, da bo pa jutri prišel zopet v Pivko, saj ni bilo nič nujnega, pa tudi prijatelji ga pogrešajo in on njih. Franček zakuri zverino in jo ureže proti Knežaku, kajti tam je pet kilometrov bliže in bo prišparal pri bencinu. A glej ga zlodeja, že v Parjah ga pri hitrosti 150 km na uro moti možic v plavi obleki in mu nekaj maha. Franček se, kot se za spodobnega državljana spodobi,odzdravi in se ne pusti motiti nažiga naprej - nažigati treba in nič drugega kot nažigati. Glej ga plenta v Drskovčah dva moža podobna prejšnjemu samo, da imata nekakšne fosforescenčne anorake ga ustavita in ker Franček misli, da potrebujeta pomoč jima ustavi. Ampak pomota, moža ga sprašujeta po nekakšnem rojstnem listu avtomobila, za kar Franček ne ve in jima pojasni, daje avto kupil nekje v Italiji od nekih majhnih črnih možicljev in mu niso priložili nič samo nekaj malega denarja so hoteli. Nadalje ga sprašujeta po nekem roza kartončku, ki ga Franc tudi nima sicer, da ga je pred mnogimi leti imel, pa da so mu ga njim podobni že zdavnaj vzeli. Ker se je Frančku mudilo in se je naveličal pogovora je prestavil v prvo in gume so zacvilile, državljana pa za njim. V Zagorju, ker verjetno nista imela takšni vozniških spretnosti kot Franček, sta zletela iz ceste in ubogemu kmetu povzročila globoke brazde na njivi, s katerimi verjetno ni bil ravno zadovoljen. Franček pa se v Zagorju pri Čopču odloči za marendo, žvirco spravi za cerkvijo, ker tam ponavadi firbci ne firbcajo in si v stari gostilni privošči polič vina, saj si ga je zaslužil. Popije v miru, vžge njegovih 120 konjev in gas proti Knežaku. Tam je pri Špilarju malo zamaknjena gostilna pa še sveže točeno imajo zmeraj. Franček si privošči dve - veliki seveda. In gremo - zopet se pojavi ogenj iz avspuhov. A glej sto kosmatih v Šembijah dva belo plava popisana avta čez cesto. Kaj ne znajo ljudje več parkirati. Na srečo je pri Jelki prazen makadamski borjač in Franček se nespodobnemu parkiranju izogne. Še minuto in pol, saj toliko je nekje rekord čez Šembijske ride pa smo v Bistrici. Franček se spomni,da tudi cvenka, ki ga je mama naklonila za neznani produkt, počasi zmanjkuje. Ker Franček ni mona se spomni, dav Lajfu dajo na puf. Tam treba imeti samo začetni kapital potem leti z vseh strani. In glej ga šmenta, tako je tudi bilo, sedem osem rund kot bi mignil. Kaj se ti hudič od lune ne prisveti izz» oblakov in hudič babji zapira gostilno. Franček pa kot trezen in razsoden mož pusti žverco pred lokalom, saj je bolj pametno iti k mami peš domov, saj tudi žverca mora malo počiniti. Pa, saj ga tudi mama nestrpno pričakuje s Šilcem domačega, se bo že jutri spomnila kaj potrebuje iz Pivke. LEP POZDRAV IZ ŠEMPETRA MARTIN KRPAN Valenčič Matija AdriaticSlovenica Zavarovalna družba d.d • Članica Skupine KD Group i Modro je zavarovati vse, kar vam je pri srcu. Pravočasno in premišljeno. In varno, saj vam ob strani stoji dobra zavarovalnica. Varno, zdravo in srečno 2010! FE Postojna, Novi trg 6, Postojna, T: 05 700 30 10, F: 05 700 3015 »tiv^rnate-slovHica s; Bližata se božič, novo leto -vsak od nas že čaka ju zavzeto ! Kakšno nosita nam sporočilo ? Da le tisto bi se nam zgodilo, česar sami v sebi si želimo, česar vsi se najbolj veselimo ! Najsi bo sever, vzhod, jug, zahod - v vseh smereh sreča gre z nami na pot! Veliko osebne sreče in poslovnih uspehov vam želi Območna obrtno-podjetniška zbornica Ilirska Bistrica Moto klub FEISTRITZ Vošči vsem motoristom ter občanom Srečno in varno vožnjo v novem letu 2010. Igor Muševič - dobitnik Zoisove nagrade mag. Milena Urh Q novembra so v Cankarjevem domu podelili Zoisove nagrade ^ J ein priznanja za dosežke v znanosti in raziskovanju. Zoisova nagrada in Zoisovo priznanje sta najvišji državni nagradi za dosežke na področju znanstveno-raziskovalne in razvojne dejavnosti. Prvo podeljujejo za življenjsko delo raziskovalca, ki seje s svojim delom izjemno uveljavil na področju znanstveno-raziskovalne in razvojne dejavnosti ter za vrhunske dosežke na omenjenem področju. Zoisovo priznanje pa se podeli za pomembne dosežke na področju znanstveno-raziskovalne in razvojne dejavnosti. Vsa omenjena priznanja in nagrade podeljuje poseben 14-članski odbor, ki ga imenuje vlada izmed uveljavljenih raziskovalcev. Kandidate za člane odbora predlagajo Slovenska akademija znanosti in umetnosti, univerze in visokošolski zavodi, raziskovalni zavodi, gospodarske organizacije in posamezni raziskovalci. Odbor je sestavljen tako, da so zastopana vsa področja znanstvenih ved. Letošnji Zoisov nagrajenec za življenjsko delo na področju elektrotehnike je Alojz Kralj. Drugi Zoisovi nagrajenci so Igor Muševič na področju fizike, Marko Jesenšek na področju slovenskega jezika in Roman Jerala na področju biologije. Izreden uspeh bistriškega znanstvenika je bil povod za pogovor, ki je pred vami. G. Muševič, najprej iskrene čestitke za prejeto nagrado. Kot sem napisala v uvodu gre za najvišje državno priznanje za dosežke na področju znanstveno-raziskovalne in razvojne dejavnosti. S čim oz. zaradi katerega odkritja ste si vi prislužili to prestižno nagrado. Najprej se vam zahvaljujem za čestitke in za povabilo na intervju. Nagrado sem prejel za svoje delo na področju nematskih koloidov od leta 2004 do 2009. Nematski koloidi so mešanice majhnih trdnih delcev pravilnih oblik, najpogosteje so to kroglice, in nematskih tekočih kristalov. Nematske tekoče kristale dobro poznamo iz vsakdanjega življenja, saj so te snovi v prav vsakem LCD ekranu in prika-zalniku. Prav tako pa v sodobni tehniki uporabljamo majhne kroglice v biotehnologiji, prenosu zdravilnih učinkovin in ne nazadnje zasledimo steklene kroglice v vseh barvah, ki močno odbijajo svetlobo, kot so recimo barve za označevanje cestišč. Te mešanice so raziskovali že v devetdesetih letih in opazili zanimive pojave samourejanja takšnih delcev v nematskem tekočem kristalu, vendar so kasneje raziskave zamrle. Samourejanje pomeni, da se na primer steklene kroglice v nematskem tekočem kristalu same od sebe uredijo v strukture pravilnimi geometrijskih oblik. Ponovno smo vzbudili zanimanje za te snovi z raziskavami, ki smo jih objavili po letu 2004, ko smo odkrili, da v takšnih mešanicah lahko sestavimo krista-ie- sestavljene iz steklenih kroglic. Takšne strukture so izjemno zanimive za povsem novo področje fizike. ki se imenuje fotonika. Kaj vam osebno ta nagrada Pomeni? Nagrada seveda pomeni veliko osebno priznanje, prav tako pomeni priznanje za moje sodelavce, s katerimi v raziskovalni skupini na lr|stitutu J.Stefana izvajam raziskave. Vaše odkritje oziroma objava (na področju fizike mehke kondenzirane snovi ste leta 2006 objavili prelomni članek s tega Področja v ugledni reviji Science 'n prvič pokazali, da se nematski koloidi lahko samourejajo v dveh dimenzijah in sestavljajo izredno stabilne dvodimenzionalne koloidne kristale) je sprožila izjemno zanimanje v širšem znanstvenem okolju. Kaj za raziskovalca pomeni takšno revolucionarno odkritje in kako je bilo le-to sprejeto v javnosti? Res je, osrednje delo, okoli katerega se sučejo danes raziskave, je bil članek, objavljen v reviji Science leta 2006. Kot sem že povedal, gre za presenetljivo odkritje, da se majhne kroglice v nematskem kristalu lahko uredijo v različne dvodimenzionalne koloidne kristale, medtem ko je bilo prej znano zgolj urejanje v ravnih verigah, v fiziki temu rečemo ena dimenzija. Objava je povzročila svojevrsten preobrat in sprožila živo zanimanje raziskovalcev za prej eksotično in nezanimivo tematiko. Odmevi na to delo so bili takojšnji in so se pokazali v velikem številu vabil organizatorjev znanstvenih konferenc, da predstavim naše delo na velikih mednarodnih konferencah. Vedeti morate, da so mednarodne znanstvene konference, ki jih organizirajo mednarodna združenja znanstvenikov, tisti dogodki, na katerih se v živo predstavlja in razpravlja o najnovejših odkritjih v znanosti. Kasnejši odmevi se kažejo v povečanem številu znanstvenikov, ki se v svojih objavah sklicujejo na določeno objavo. Tako so naš članek v Science v treh letih po objavi citirali v skoraj devetdesetih znanstvenih delih po vsem svetu. Za vsakega raziskovalca takšni pozitivni odmevi pomenijo veliko, to pomeni da je njegovo delo zanimivo tudi za širšo javnost in s tem kaže na večjo verjetnost, da bo v tej smeri prišlo še do drugih pomembnih odkritij. Ste profesor na ljubljanski fakulteti za matematiko in fiziko, dopolnilno ste zaposlen na institutu "Jožef Stefan" ... ali vam sploh ostane kaj časa zase in s čim se radi ukvarjate v prostem času? Delo znanstvenika je naporno, saj zahteva veliko koncentracijo in je časovno zahtevno. Po drugi strani je tako, da znanstvenik si ali nisi, in moje mnenje je, da je človeku to sposobnost določila narava že ob rojstvu. Tako kot se rodijo pisa- telji, pesniki, pravniki ali ekonomisti, se rodijo tudi fiziki, matematiki in ostali. Zaradi tega raziskovalno delo znanstvenika, ki je to po svoji naravi, v resnici ni naporno, saj človeka takšno delo izpolnjuje in ga vsaj jaz opravljam z lahkoto in veseljem. Po drugi strani je življenje znanstvenika prav gotovo težko za družino, zato sem zelo hvaležen svoji družini, da mi je vsa ta leta stala ob strani. V mlajših letih sem bil tudi glasbenik in sem igral v različnih skupinah, kasneje sem si ustvaril družino, z ženo Majo imava dva otroka, sina Saša in hčerko Natašo, ki sta oba že odrasla. Časa zase in za družino vedno ostane, sedaj ko sta otroka odrasla pa še posebej. V prostem času sem rad v naravi in rad delam z zemljo. Z ženo imava staro kmetijo blizu Janč, na kateri je velik sadovnjak z več kot sto starimi visokodebelnimi drevesi. Vsako leto poleti sam pokosim precej veliko in strmo travnato pobočje sadovnjaka, skrbim za obnovo dreves v sadovnjaku in za posestvo nasploh. Z ženo tudi zelo rada hodiva v Opatijo, kjer preživiva veliko časa čez vse leto. Ste Bistričan, ali pogosto pridete domov? Kakšna so vaša razmišljanja o domačem kraju in kako sploh ocenjujete njegov razvoj? Da, vedno rad poudarim, da sem iz Ilirske Bistrice. Pred časom sem sicer v svojem življenjepisu navajal formalno dejstvo, da sem bil rojen v Postojni, kar je sicer res, vendar sem kasneje po premisleku to spremenil in sedaj vedno zapišem, da sem rojen v Ilirski Bistrici, kjer sem tudi preživel svoja otroška leta od rojstva do odhoda na gimnazijo v Ljubljano. Na svoj domači kraj imam lepe spomine, ker sem tam preživel lepe mladostne trenutke s svojimi prijatelji in starši. Sčasoma seveda tak spomin zbledi, vendar vedno nekaj ostane. V domači kraj prihajam občasno, to je približno enkrat na mesec. V časopisih vedno z zanimanjem prebiram novice iz domačega kraja, tako sem z zanimanjem spremljal dogajanje okoli postavitve vetrnic na Volovji rebri, kasneje sem spremljal dogajanje okoli postavitve obrata za pridelavo bioplina. Mislim si, da nimam pravice oglašati se v takšnih zadevah, naj o tem odločajo ljudje, ki tam živijo, saj oni najbolje vedo kaj je za njih prav. Še posebej me veseli, da je v Bistrici začela delovati gimnazija, kar je zelo velik dosežek za kraj. Koliko ljudi je odšlo v vseh teh desetletjih iz Bistrice, ker ni bilo ustrezne srednje šole in koliko izgubljenega potenciala za kraj to pomeni! Kaj vse bi lahko v vseh teh desetletjih novega nastalo, če toliko ljudi ne bi odšlo v Ljubljano in drugam. Pomanjkanje srednje šole je bilo za Bistrico v vseh teh preteklih letih velika nesreča in velika zasluga zdajšnje generacije je, da je Bistrica dobila srednjo šolo. Prepričan sem, da to pomeni boljše čase za Bistrico. V prihodnosti bo namreč vedno bolj pomembno znanje in kraji brez središč znanja in izobrazbe bodo obsojeni na obrobno vlogo. Upam, da so ambicije še večje in da ne bo ostalo samo pri eni šoli. Na čem trenutno delate? Kakšne cilje imate za prihodnje oz. kam se bo nagibalo vaše znanstveno delo? Trenutno delam na treh različnih stvareh, ki sem jih začel že pred nekaj leti, največ energije pa usmerjam v raziskave z napravo, s katero lahko premikamo posamezne atome. To je prva takšna naprava vtem delu Evrope in nam bo omogočila zelo zanimive raziskave v prihodnosti. Poleg tega iščem nove zanimive raziskave, saj približno vsakih pet let začnem z raziskovalnim delom na povsem novi tematiki. Delo bo vsekakor potekalo deloma tudi v smeri uporabe dosedanjih odkritij v praktično uporabnih napravah. V mislih imam naprave za optične komunikacije, ki naj bi uporabljale mikroelemente, sestavljene na osnovi odkritij preteklih let. Misel za konec Naj to razmišljanje zaključim z mislijo, ki jo naslavljam na mlade. V življenju sem spoznal, da ni toliko pomembno kaj nekdo dela, temveč je pomembno, da dela tisto, kar ga v življenju najbolj veseli in izpolnjuje. Zato ne izpustite nobene priložnosti, ki vas morebiti pripelje do poklica, za katerega ste rojeni. G. Muševič, hvala za pogovor in želimo vam še veliko uspehov v prihodnje. Prof. dr. Igor Muševič Prof. dr. Igor Muševič se je rodil leta 1954 v Ilirski Bistrici. Po končani gimnaziji Poljane v Ljubljani je leta 1979 diplomiral iz tehnične fizike na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani. Leta 1990 je opravil magisterij iz fizike in leta 1993 doktoriral iz fizike na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. V laboratoriju za visoka magnetna polja Univerze v Nijmegenu seje izpopolnjeval v letih 1993, 1994 in 1997. Leta 1997 je bil izvoljen v naziv docenta za področje fizike. V letih 1979 - 1997 je bil stalno zaposlen na Institutu "Jožef Stefan", od leta 1997 dalje pa na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Dopolnilno je zaposlen na Institutu "Jožef Stefan", kjer je leta 1995 ustanovil laboratorij za fiziko površin mehke snovi in mikroskopijo na atomsko silo. Leta 2002 je bil izvoljen v naziv izrednega profesorja, leta 2007 pa je bil izvoljen v naziv rednega profesorja fizike na Univerzi v Ljubljani.. Raziskovalno delo prof. dr. Igorja Muševiča zajema fiziko feroelektrič-nih in antiferoelektričnih tekočih kristalov, fazne prehode v visokih magnetnih poljih, strukturne sile v kompleksni snovi, površine kompleksnih mehkih snovi in manipulacijo atomov z nizkotemperaturnim tunelskim mikroskopom. Posebej velja izpostaviti raziskave mejnih plasti tekočih kristalov z mikroskopijo na atomsko silo (AFM) in raziskave tekočekristal-nih koloidnih sistemov. Prof. dr. Igor Muševič je vodja Odseka za fiziko trdne snovi. V letih 2004-2006 je bil namestnik predsednika Upravnega odbora Instituta "Jožef Stefan", poleg tega je bil štiri leta član odbora International Liguid Crystal Society in predsednik Komiteja za fiziko DMFA Slovenije. Vodil je in še vodi vrsto mednarodnih projektov in bil organizator mednarodnih konferenc doma in v tujini. Izkazal seje kot odličen organizator znanstvenih srečanj. V letu 2004 je bil znanstveni sekretar organizacijskega odbora ILCC 2004 v Ljubljani. Vsako drugo leto je glavni organizator Srečanja slovenskih fizikov v osnovnih raziskavah. Od leta 2006 je član Sveta ARRS za naravoslovno matematične vede, v letu 2006 je bil predsednik Strokovnega sveta za fiziko in reaktorsko tehniko na Institutu "Jožef Stefan". Od leta 2006 je član Znanstvenega sveta Instituta J.Stefan, od leta 2009 pa je predsednik tega sveta. Prof. dr. Igor Muševič predava fiziko za prvi letnik univerzitetnega študija kemije na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, v okviru podiplomskega študija fizike na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani pa je nosilec predmeta Eksperimentalna fizika površin in nanostruktur. Je tudi soavtor re-cenziranega visokošolskega učbenika Tekoči kristali, kije izšel pri DMFA. Znanstvena bibliografija prof. Igorja Muševiča obsega preko 140 enot, med njimi 84 objav v recenziranih mednarodnih revijah. Je soavtor monografije "The Physics of Ferroelectric and Antiferroelectric Liguid Crystals", kije izšla pri mednarodni založbi. 28 25. december 2009 NE PREZRITE - DOGODKOV »hlapec Jernej odd njegova pravica« mag. Milena Urh••••• Izletniška kmetija Ivankotovi Ise nahaja v dolini ob reki Reki, pod gradom Prem. Pridni lastniki so že pred leti uredili kmetijo in za ureditev pridobili tudi sredstva iz Evropske unije. Mladi gospodar in cela družina se zelo trudijo za urejeno okolje ter za prijetno počutje obiskovalcev. Imajo pa že leta problem z nepravilnostmi odvajanja meteornih in odpadnih vod iz cestišča in vasi Prem. Opozorila s strani lastnikov kmetije se na Inšpekcijo za okolje vrstijo že od leta 2002. Že takrat je inšpektor za okolje, po opravljenem inšpekcijskem pregledu ugotovil, da je zadeva nujna za intervencijsko sanacijo in našo občino obvestil, da v skladu z Zakonom o varstvu okolja poskrbi za ureditev odvajanja meteornih in odpadnih vod iz vasi Prem v potok pri Ivankotovi kmetiji. Podobna prijava je s strani inšpektorata RS za okolje in prostor romala na našo občino tudi leta 2006. Tudi Park Škocjanske jame in njegova nadzorna služba sta pri terenskem ogledu vplivnega območja parka pri Zgornji Bitnji ugotovila onesnaževanje reke Reke s potencialno nevarnimi snovmi, ki se stekajo iz vasi Prem proti kmetiji Ivankotovih po na novo izkopanem potoku - odtoku, ki ga v preteklosti ni bilo. Meteorna voda in kanalizacija je namreč iz vasi Prem urejena v toliko, da so vode kanalizirane v treh odtočnih kanalih, ki se potem brez čiščenja scejajo v naravo. Po njegovih besedah in pri posredovanjih pri raznih inšpekcijah in na naši občini se že dolgo ni zgodilo nič. Vzhodni kanal je speljan na staro pot, ki vodi na Prem in po katerem so hodili in pa tudi transportirali kamenje za grad. Odtok, katerega je lastnik kmetije zaradi poplavljanja dvorišča preusmeril ob pot, se zliva tik pred kmetijo v Smrski potok, ki je levi pritok Reke v Gornji Bitnji. Pot in odtok sta onesnažena z raznovrstnimi kosovnimi odpadki med katerimi je tudi azbestna kritina. Zanimivo je, da je točno na tej omenjeni lokaciji bil uničen tudi studenec kot kulturna dediščina, ki ga TIC Ilirska Bistrica še danes propagira v prospektu o Premu. Glede na zahteve, ki jih je moral lastnik, Malečkar Ivan izpolniti in obsegajo lovilce olj, urejenost gnoj- nice po nitratni direktivi ter biološka čistilna naprava, nikakor ni dopustno pa tudi ne pošteno, da mu na njive in skoraj do dvorišča pritečejo komunalne vode iz Prema. Po njegovih besedah in pri posredovanjih pri raznih inšpekcijah in na naši občini se že dolgo ni zgodilo nič. Tudi v Parku Škocjanske jame so mnenja in opozarjajo, da glede na Zakon o Regijskem parku kakršno koli poslabšanje kakovosti vode v reki Reki, kamor teče tudi ta potok, na območju svetovne dediščine in Ramsarske lokalitete MAB območja, ni dopustno. S tališča varstva narave pomeni onesnaženja poseg, ki spreminja kakovost vode in pomeni tveganje in nevarnost za okolje, kar je v nasprotju z zakonom in načeli varstva narave, vrednost in naravne dediščine. Upamo lahko samo, da se bo naša občina končno le lotila sanacije tega problema, saj kakor so nedavno tega povedali naši vodilni, na otvoritvi neke druge kmetije: »Da je naloga občine, da zagotovi infrastrukturo in dostop do turističnih kmetij, ostalo pa je na plečih kmetij samih.« Žal pa je na plečih Ivankotovih, že dolgo let, še dosti drugega. Srečanje petdesetletnikov V zadnjem novembrskem vikendu so se v Okrepčevalnici »Grili Danilo« v II. Bistrici zbrali ilirskobistriški mladinci in mladinke, rojeni v letu 1959. Nekateri so se srečali prvič po zaključku osnovnošolskih obveznosti, zato je bilo druženje prijetno in prisrčno. Za zabavo je poskrbela odlična zasedba ansambla Q1, za bogat kulturni program pa članica KETŠD Alojz Mihelčič ga. Alenka Penko, pevska skupina Vasovalec ter samostojni recitator, ki je bil hkrati tudi udeleženec praznovanja. Vsi ki so kreirali kulturni program so se odpovedali honorarju, zato se jim abrahamovci iskreno zahvaljujemo. HORMANN garažna in industrijska vrata garancije Vrhunska avtomatska sekcijska garažna vrata Hermann NAJBOLJŠE ZA MOJO DRUŽINO BLT D.O.O DUMA * INDUSTRIJSKA, GARAŽNA, POŽARNA IN ZRAKOTESNA VRATA BLT D.o.a. IDRIJA Ulica Bv. Barbare 6, S2BO Idrija Tel.: + + 3B6 (0)5 374 36 60 n.C. Fax: ++3B6 (0)5 3*7*7 39 45 E-mail: blt@blt.bi, www.blt.bi ZE ZA 929 €! Cena zajema sekcijska izolirana garažna vrata EPU (vodoravni motiv, bela, vvoodgrain), dimenzije: 2375 x 2000,2375 x 2125, 2500x2000, in 2500x2125, motorni pogon, montažo in 8,5 % DDV. \m SOCIALNI DEMOKRATI Območna organizacija Ilirska Bistrica Novo leto je nova pot. Naj bo to pot k razvoju in zadovoljnim ljudem v naši občini. SREČNO 2010 I Predsednik OOSD Ilirska Bistrica I Emil Rojc