The Oldest ond Most Popular Slovene New&paper to United States of America. ajwiik^iitcanisici slov enec s PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI J"' *, j m . . , Združenih beslo: Za vero tn narod — za pravico t« resnico — od boja do zmage! Državah GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. 3RUŽINE V JOLIETU; S. P. DRU2BE SV. MOHORJA V CHICAGI; . Ameriških. ZAPADNE SLOV. ZVEZE V JENVER, COLO., IN SLOVEN KE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH ' - ---(Official Organ of four Slovene Organizations) ŠTEVT7NO.) 176 ---— --• CHICAGO, ILL., SREDA, 11, SEPTEMBRA — WEDNESDAY, SEPTEMBER 11, 1935 ____________LETNIK (VOL.) XLIV Priprave za spopad na obeh straneh-Bojkot proti volitvam tahjanskih kolonijah v Afriki se opaža veliko premikanje čet, kar se domneva kot znak skorajšnjega spopa- aa. ~ Tudi Abesinija postavila svoje cece na strate-Sicne pozicije. — Abesinski obmejni poglavarji postajajo nestrpni. ___________ H?* A,baba' Abesinija. _ jo " tem, ko se v Ženevi vodi-Vo/eSedni sP°Padi med zago-V(]niki in nasprotniki Italije Pa Jenem sporu z Abesinijo, se , prj "asprotno vršijo v Afriki io k6 za de->anski spopad, le Katerega bo bržkone prišlo glede na to, kak0 odločitev } H Ul'ekla Liga narodov. Itali ),• Vsa.i »e kaže nikake naklo- 1 cim da bi se P°dvj-S'Ia ka- 1 m odredbam, katere bi orne- ! njeno akcijo. , Ponedeljek je dal cesar \ v naglici sklicati k se- J Ud,V0J'e ministre in obenem je j ,). 1 l2cJal poročilo, da se vrši t ^ celi eritrejski meji važno r ^kanje italijanskih čet, ki , da se Italija pripravlja . . ofenzivo v najbližji bodoč-' i(Vfi • Ta dokaz o možnosti v , 'fjsnjega izbruha sovraž- t :)o'sti je bil še ojačen z odred- j Ded v J'° Je Mussolini izdal v s katero je poklical in ^ vse italijanske konzule si^vne zastopnike iz abe-tftejj mest' katera ležijo ob 2 ial t°Zi.rom na ta Poročila je 1 iSi iSt.Uc,i cesar Selassie ukaze U jih \l'a%nčno razvrstitev svo-!] je bjet ob meji. V ponedeljek!( 2si0( 0 odpravljenih proti meji ] ka'te, mož> kavalerijskih čet, ] b0j So znani kot najboljši ' p.'?lki med kavaleri jo. Da 1 ni s ePfeči morebitni predčas-1 z italijanskimi pred-! r0tsj tetami, je postavljena j lHilj nfka armada okrog 18 ! od meje. Ojačene ; >'t * točke, na katerih ; Hi ^akuje, da bodo Italija- « ''c"i prvi udarec. J '°čei]Jai' Selassiei je sicer od- tl'1 prePreči vsake ob- ] fejj* Praske, ki bi dale Itali- ■ )jf0ti n°v povod za pritožbo . So ^besi'ni.ii. vendar ni go-k V|'(3 a bi se mogla ta situacija^ ned°Slednega časa. \;!Var.ii raznih etijopijskih '%h- posta'iajo namrgč že ne- : '!i ^ vsled dolgega čakanja %njma'io več posebnega za-Ift, v dolgotrajna pogaja-' Vsfcj **a Se vodi'io med ev-\ m» diplomati v Ženevi. ; ^liŽjj ? narodov v naj- 3odočnosti kaj odredila, i No n°' da bodo ^ rodovi na "'h in p*0 udarili po Italija-So 'n..s te™ dali Italijanom b0... dlko za "samoobram- 43 Le - Z UMETNIM ŽELOD- , V,- C£M 0 111. _ v nede- KloTr] tukaj neki Ferd" Nd |oe[' kateremu je bila že h k)jub ,eti zapisana smrt, a >08t i nJemu dosegel visoko 1 61 svn-; let Mož namreč ni imel n želodca. marveč o br1e "ainesto njega umetne >vija]evi' ki so zadovoljivo V f P°sei naravnega or- S ^treH 1871 ^ bi' P« ne-h" ln Situacija * nik Sti že'inH S° mU morali od' 85 «0 *'°dec- Spretni zdrav-«ato vdelaU nadome. SENATOR LONG PODLEGEL [ - p Usodna rana končala življenje 1 znani osebnosti. i —o— Baton Rouge, La. — Rana, ' ki mu jo je zadal napadalec v < nedeljo ponoči, je postala usod- ) na in v torek zjutraj okrog 4. ' ure ji je senator Huey Long pod- 1 legel. Pacijentu so skušali poma- j gati, kolikor je bilo mogoče, in ^ je eden zdravnikov samih od- ] stopil kri zanj, ki je bil eden od < treh oseb, od katerih se je po- i tom transfuzije vzela kri, vendar 'l ni bilo več pomoči za težko rano. 1 Tako je končala smrt karijerojl znanega senatorja, ki je zadnje j mesece vzbujal splošno pozor- ' nost s svojimi ognjevitimi nastopi in o katerem se je pričakovalo, da bo igral važno vlogo pri volitvah prihodnje leto. -o---- AEROPLAN VOZIL "NA SLEPO" Kansas City, Mo. — Neki : veliki transportacijski aero- 1 plan je priplul na tukajšnje f letališče preteklo nedeljo, ne!, da bi bil pilotiran od človeške h roke. Prevozil je razdaljo iz j, Newarka, N.J., do tukaj edino;] pod vodstvom radio žarkov in}-. kalkulacije. - i —,—a------i, TREPOVED PRODAJANJA ' JUDOVSKIH LJSTOV , Berlin, Nemčija. — V nede- i l.io je bila izdana odredba, po kateri bo prepovedano pro-dajati judovske liste in revije, na ulicah. Odredba stopi v ve- : Ijavo s 1. oktobrom. Od tedaj ■ naprej se bodo morali Judje ali naročiti na svoje liste ali pav jih kupovati naravnost na i upravi lista. -o- ŠEST RUDARJEV ZGORELO Alma, Colo. — Žalostno smrt v plamenih je našlo v tukajšnjem pogorju šest zlatih rudarjev, dočim se je 12 drugih srečno še pravočasno rešilo. Ogenj je izbruhnil v mali kolibi, v kateri so rudarji stanovali in ga je povzročila raz-j [beljena peč. --o- LUČKA V OKNU KONČNO UGASNJENA Landisburg, Pa. — Skozi celih 12 let je vsako noč brlela krčka na oknu hiše, v kateri je stanovala družina Mr in Mrs. John Weller. V letu 1923 je namreč neznano kam izginil njun sin Amos in mati je v upanju, da se bo sin gotovo še povrnil .obljubila, da bo vsako noč prižgala lučko na oknu, dokler sin ne pride nazaj. Ko je mati pred šestimi leti umrla, je njen mož nadaljeval s to navado. Preteklo soboto zvečer se je končno lučka ugasnila. Našli so namreč izgubljenega sina, in sicer nekje v Portland, Ore. Fant je ■ postal žrtev amnezije in se nič ne spominja dogodkov pred lpf.nm PRIHOD I NADŠKOFAj -- Naznanilo o prihodu ljubljanskega nadškofa v Ameriko. Kakor objavlja Cunard White Star Line, bo ljubljanski nad-J škof, dr. Gregorij Rožman, priplul v New York 17. sept., j in sicer na njenem parniku Berengaria. Škof, kakor zna I no, se bo udeležil narodnega , evharističnega kongresa, kate- j ri se bo otvoril v Clevelandu 28. septembra. Prisostoval bo tudi slovesnostim okritja Baragovega spomenika v Jugoslo vanskern vrtu v Clevelandu. V , pristanišču bo nadškof sprejeti od jugoslovanskega general-L nega konzula in od zastopni- j. kov jugoslovanskih društev v , New Yorku. Skupno z nadško-1 fom pride tudi Rev. Oman, ki je bil na obisku v stari domovi-1 ni. SMRT PETROLEJSKEGA MAGNATA Los Angeles, Cal. — V starosti 79 let je preminul preteklo nedeljo zvečer milijonar E. L. Doheny, ki je bil bolan zadnja tri leta. Pokojnik je bil znan petrolej ski baron in si je v tej trgovini pridobil ogromno premoženje. Njegovo življenje nudi dober vzgled, da je možno doseči vse, karkoli si kdo zaželi, ak0 .ie le dovolj trdne volje in vztrajnosti. Ta mož si je že iz mladih nog želel v prvi vrsti bogastva in v resnici je tudi prišel do nje-, ga. Najprej je skušal postati bogat s pomočjo zlata in se je, ko je bil 16 let star, pridružil neki vladni ekspedici.ii na za pad samo, da bi imel priliko iskati zlate žile v naravi. Zla-< ta ni našel, pač pa je po naključju prišel na neki oljni j vrelec in to je bil začetek njegove kari.jere. Kapital, ki ga je ta mož investiral v oljno BUTLEGERJI ŠE VEDNO AKTIVNI Cape May, N. J. — Obrežni stražniki so preteklo nedeljo ujeli neki angleški tovorni par-nik in z njftn tri ameriške male ladje ter pri tem zajeli raznih pijač v vrednosti do $200,-000. Tovorni parnik je pripeljal pijačo, ki je bila namenjena, da se vtihotapi v Ameriko. To .je bil največji plen kontrabandske pijače, ki je bila zaplenjena p0 preklicu pro-hibicije. KRIŽEM SVETA — Tokio, Japonska. — Dočim se je pretekli teden izvršila v japonskem kabinetu iz- i prememba glede ministra za I vojno, je pa prišlo v nedeljo do nadaljnje izpremembe, ko je min. predsednik Okada poleg svojega vrhovnega mesta sprejel še prometno minister-stvo. — Bern, Švica. -L y nedeljo se je vršilo v Švici ljudsko glasovanje glede premembe ustave. Zagovorniki premembe pa niso prodrli, kajti število konservativnih volilcev je daleč nadkrililo njih število. — Bruselj, Belgija. — Do-1 bro informirane osebe zanika- j jo resničnost vesti, ki so jih priobčili londonski listi da je papež Pij dovolil fazveljavlje-nje poroke med bivšo špansko kraljevo dvojico. Nasprotno se trdi, da so se odnošaji med njima izboljšali. — Nuremberg, Nemčija. —-Ta torek se je otvorila tukaj letna konvencija nazijske stranke, katera bo, kakor se pričakuje, trajala teden dni. Mesto je pripravilo prostora za okrog 400,000 posetnikov. ki so se priglasili, da bodo prisostvovali kon venci j i. produkcijo, je bil naravnost ogromen, a mu je tudi dona-šal ogromne dobičke. VOLITVE NA POLJSKEM Prve volitve po novem volilnem zakonu.—Vladna stranka ne more izgubiti. —Ljudstvo ogorčeno. Varšava, Poljska. — Preteklo nedeljo so se vrrile v tukajšnji državi volitve, in sicer prve po novem volilnem zakonu. Način volitev, ki jih predpisuje ta novi zakon, je svojevrsten in o kakem svobodnem izrazu ljudske volje ni govora. Zakon daje osebam, ki so slučajno zdaj na vladi, polno diktatorsko moč in ne glede na to, kak bo izid volitev, te osebe ne morejo izgubiti. P0 novem zakonu je Poljska razdeljena v 104 volilna okrožja, od katerih izvoli vsa-1 ko po dva poslanca v parlament. V senatsko zbornico pa ljudstvo ne voli svojih zastopnikov direktno, marveč posebni elektorski kolegij izbere od 96 senatorjev dve tretjini, dočim postavi eno tretjino pred sednik Moscicki sam. Dočim je izbiranje članov v senatsko zbornico povse neprimerno, kajti po tem sistemu lahko postavi vlada za senatorja, kdor pač njej bolj prija, bi pa na-| sprotno volitve v parlament na prvi pogled bile popolnoma | pravične. Drugačna slika o tej I pravičnosti pa se dobi, ako se j vzame v poštev dejstvo, da do-, voljuije vlada obstoj le eni sami stranki. Opozicija sploh ni j mogla postaviti svojih kandi-| datov. Kdor je torej hotel voliti, je moral na vsak način glasovati za vladne kandidate ; | Ljudstvo pa se s takimi dik-j tatorskimi šikanami očividno ne strinja, kar je pokazalo s tem, da se je skoraj popolno-; ma odtegnilo od volitev. Z boj-l kotom je pokazalo svoj« ogorčenost. Edini, ki s0 šli na volišče v-polnem številu, so bili državni -uslužbenci; te je vlada z grožnjami pognala na j ^olišče. Drugi, ki so se udele-žili volitev, so bili pa Judje, kateri so se. bali zameriti via-1 |di. da bi t,a ne utegnila nasto-;piti proti njim podobno, kakor Hitler proti njih bratom v Nemčiji. JUNAŠKI ČIN ZRAKO-PLOVCA Sta lino, Ukrajina. — Kapitanu Ivanu Gudaventzevu se je zahvaliti, da se je rešilo jživljenje 13 oseb in se je ob-'enem tudi ohranila neka zrač-;na ladja pred gotovim kon-jcem. Zračna ladja je bila pritrjena na tukajšnjem letališču jin v njem je bilo 18 potnikov, jki so čakali na vožnjo. Hud vi-jhar tfa je ladjo odtrgal od stol-!pa in odplula bi bila brez cilja, da je ni omenjeni mož re_ šil. Z dvema drugima uslužbencema se je prijel za viseče vrvi in vse tri je zrakoplov potegnil v zrak. Dočim sta se druga dva izpustila ter se pri padcu na zemljo ubila, je pa Gudaventzev splezal po vrvi do gondole ter vzel zrakoplov pod kontrolo. Iz Jugoslavije* Pred devetimi leti na smrt obsojeni, pozneje pomiloščeni na dosmrtno ječo, so bili sedaj po tridnevni razpravi izpuščeni na svobodo. — Cela vas prizadeta po streli. — Smrtna kosa in druge novice. Iz dosmrtne celice na svobodo Maribor," 22. augusta. —Pred 15 leti, dne 7. sept. leta 1920 so našli v Benediškem gozdu truplo neznanega moža, ki je bil ubit s sekiro. Nobenih listin ni bilo pri mrtvecu in nobenega znaka, po čemer bi mogli ugotoviti kdo bi bil. Pokopali so ga in še do danes se ne ve, kd0 bi bil. Obstojala je dom-1 neva in obstoji še sedaj, da je postal žrtev roparske pohlepnosti. 'Sumilo se je, da je bil neznanec kak tihotapec, ker takrat je tihotapstvo posebno uspevalo in je tihotapilo staro in mlado, a najbolj razvpiti soj bili bratje Ivan in Jože Mar-j kuzzi, ki so imeli posestvo v| Drvanji. Poleg teh dveh je bil osu-mljen tudi Miha Zemljič iz Bačkove, ki je bil z Markuzzije-vimi v poslovnih zvezah. Prijet je bil z omenjenima Mar-kuzzijema tudi neki Vinke Kurnik, ki je bil že poprej večkrat kaznovan. Radi pomanjkanja dokazov so bili j kmalu vsi izpuščeni. Šele leta | 1926 se je preiskava obnovila J in po obtežilnem pričevanju1 kovača Štefana Gečka ter ne-! ke Lize Kovačičeve, so bili j oba Markuzzija in Zemljič' spoznani krivim in obsojeni na ! vešala. Pozneje je prišla po-J milostitev na dosmrtno ječo,! i — Pri tej obsodbi je ostalo, dokler ni odvetnik dr,. Danilo j KomavH, ki je več let zbiral, gradivo za obnovitev procesa, dosegel, da se je proces res j obnovil. | Ti-i dni je trajal obnovitveni proces pred velikim senatom mariborskega sodišča, na katerem je bilo zaslišanih nad 60 prič, ki so razun nekaj malega, vsi pričali razbremenlji-vo za obtožence. Prejšnja glavna priča Štefan Geček in Liza Kovačičeva, ki sta takrat obtožence najbolj obremenjevala, sta enako delala tudi sedaj, toda dokazalo se jima je, da sta vse to pričala proti obtoženim iz golega sovraštva in da nista o celem umoru nič vedela, temveč sta enostavno umor naprtila na te nedolžne žrtve, ki so morale skoraj 10 let prebiti po nedolžnem v ječi. — Oboji, Markuzzijevi in Zemljič, so tudi ob svoje domačije, ki so propadle, dasi so bile poprej precej trdne. Vendar so sedaj veseli svobode in pa, da se je izkazala njihova nedolžnost pri umoru. Porotna dvorana je bil natlačeno polna ljudstva, ki je z veseljem in velikim navdušenjem pozdravilo nesrečne trpine. Strela p0 celi vasi Ribnica, 19. aug. — Grozno je preteklo sredo, 14. t. m. udarila strela na Bregu pri Ribnici. Počilo je kot bi orehe stresel, potem pa je strela .šla po hišah. Pri Rusu je vrglo •mlado gospodinjo, ki je ravno Isnažila štedilnik, da je padla v nezavest in se močno pobila po glavi, ena stran života pa je postala čisto rumena; le hitri pomoči ljudi, ki so jo drgnili, in nagli prisotnosti g. zdi^avnika dr. Kožuha se je zahvaliti, da je prišla polagoma zopet k sebi. Razkopala pa je strela na neštetih krajih tudi hišo, posebno tam, kjer je bil kak kovinski kos, vrata v veži pa je razklala. — Pri Špičku je udarila dekle po roki in razrahljala vrata. — Pri Zo- ' garju je oplazila dekle po rami. Pri Tekavcur je udarila deklico po hrbtu, fantu pa je izbila zidarsko kelo iz rok. Pri Malnarju je zadelo. star0 mater po rokah, ko je držala kovinski držaj otroškega vozička. Pri Pezinu je izbilo kroja ču likalnik iz roke. Pri Bohu je razkopalo električne varovalke. Vse hiše so občutile velik strah, k sreči pa strela ni nikjer vžgala. -o- Jubilej ljudskega župana Petdesetletnico življenja je obhajal kmalu po Vel. Šmarnu Ludvik Kržič, kmečki posestnik, gostilničar in župan ene največjih občin Stari trg pod Snežnikom na Notranjskem. Rojen je bil v vasi Nadlesk, št. 20, dvakrat je bil za delom v Ameriki, bil v vojslci na fronti, pijonir od prvega do zadnjega dne. Dvakrat je bil župan in kot tak enkrat odstavljen, večkrat pa v preiskavi, pri vsa-' kih volitvah izvoljen, večkrat v rokah orožnikov in državnega pravnika, a vselej oproščen, kot krivično osumljen. Dasi nešolan, je pokazal s svojimi deli izredno razumnost, prid nost, pogum in stanovitnost, možatost, zato uživa pri občanih splošno hvaležnost, priznanje in spoštovanje. -o- Nevaren padec S kolesa je padel Anton Po-I ropat iz Buzeta v zasedenem ozemlju. Nesreča se je zgodila ko je izgubil oblast nad kolesom. Sedaj bo moral več tednov prebiti v tržaški bolnici. -o- Strela Nedavno je strela udarila v hlev posestnika Aleša Hladni-ika v Zirovskem vrhu. Ker je bilo od suše vse presušeno, je ogenj hipoma zajel vse poslopje in s poslopjem vred uničil 'vso krmo, vse za mlatov pripravljeno žito in dve kravi, ka. tere niso mogli spoditi iz hleva. -o- Smrtna kosa V Ljubljani v Leonišču je umrl Andrej Orehek, župnik V Strugah. Nekaj dni poprej si je dal odrezati nogo, pa ni nič pomagalo. Rojen je bil leta 1878 v Moravčah, kjer je leta 1905 pel novo mašo. Služboval je na Knežaku, Dobre-poljxr in nazadnje v Strugah, i kjer je služboval 22 let. Iz gornjega zemljevida se razvidi, kako usodno bi bilo za Italijo, ako bi se Anglija odločila, da bi zaprla sueški kanal za italijanske ladje. Dočim znaša skozi ta kanal razdalja iz Rima do italijanskih kolonij v Afriki 2,800 milj, bi morale po zatvoritvi tega kanala napraviti italijanske ladje pot okrog cele Afrike, kar bi znašalo 10,800 milj, torej celih 8000 milj več. VAŽNOST SUEŠKEGA KAN AT. A Amerikanski Slovenec Urvi in najstarejši slovenski The tirat oud tke Oldest Sloven« list v Ameriki. newspaper in America. Uitanovljra lota mi. XatablUkid ItM. Izhaja vsak dan run nedelj, pon*. Iumd dally, recept Sunday, Mem-Mjkov in dnevov po praznikih, day and th« day afttr holiday«. Izdaja in dakal Published by t EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprav*i Addresa of publication offic«: 1849 W. Cermak Rd., Chicago J849 W. Cermak RD., Chicago Telefon: CANAL 5544 Phone; CANAL 5544 Naročnina] Subscription-! Zi celo leto _$5.00 For one year_;---$5.00 Za pol leta____59-50 For half a year _2.50 Za četrt leta _—— 1-150 For three months __ 1.50 Za Chicago, Kanade fan Xyropo: Chicago. Canada and Europe: Za celo leto __$6-00 For one year_:_$6.00 Za pol leta ______3.00 For half a year _ 3.00 Za četrt leta _-v 1.75 For three month« ........................., 1.75 JJJJSž«^ Doplai važnega pomena za hitro objavo morajo biti dopoalanl ^jSh^F na uredništvo vsak dan in pol pred dnevom, ko Izide list. Zs Kadnjo številko v tedna J* čas do četrtka dopoldne, m Na dopise brea PofolM •« ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second claw matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. 13. PISMO IZ DOMOVINE ZLATO MESTO IN TARZAN DENARNE POŠILJATVE j 11, 1 J, r tlljt m.jojn. ::' ^Bit v. tl Kit. ^n.: UNITED FEATURIi 8XNDi^TK"i*HO. odpravljamo redno po dnevnem kurzu v Jugosla* vijo, Italijo, Nemško Avstrijo in vse druge dele sveta. Denar dobijo prejemniki točno in zane§ljiv° direktno na dom brez vsakega odbitka. Cene s° podvržene spremembi kurza. Včeraj so bile na»e cene: Dinarji: Za Izplačila v dolarjih; Za $ 2.75 .......... 100 Din • Za $ 5.00 pošljite $ Za $ 5.15 .......... 200 Din Za $10.00 pošljite Za $ 7JO.......... 300 Din Za $15.00 pošljite Za $ 9.70 .......... 400 Din Za $25.00 pošljite $2°-$ Za $11.75 .......... 500 Din Za $40.00 pošljite $4J t; Za $23.50 ..........1000 Din Za $50.00 pošljite $51->l r Lire: Za $9.35_______100 lir; za $44.50.........500 lir i* z $88.20..........1000 lir Vsa pisma in pošiljate naslovite na: John Jerich (V pisarni Amerikanskega Slovenes) 1S49 W. CERMAK RD„ CHICAGO, Pognal je konja naprej preko reke. S hrbta si je snel dolgo sulico in se pripravil, da odbije napad krokodilov, ki so se med tem že bližali proti nje, hitro plavajoč proti njemu. Pretila mu je nevarnost in Tarzan se je tega dobro zavedal, saj je poznal krokodilsko požrešnost. Te vrste krokodile so imenovali v Afriki "Gmble". Bili so največje vrste in zelo nevarni. Napadali so ljudi in živali, karkoli je prišlo v njihovo bližino. Tarzan jih je dobro poznal, zato se je pripravil na borbo z njimi. Odbijal je s sulico' krokodila, ki je silil proti konju. Med tem je pa ranjeni Arabec zopet meril s puško za njim, sprožil je, toda krogla je zadela mesto Tarzana to pot napadajočega krokodila, kateri se je takoj, po, strelu potopil, znamenje, da ga je morala krogla dobro zadeti, To je bila zdaj Tarzanova sreča v nesreči. Pognal je konja hitro naprej. Zdaj je konj že prebredel reko in kakor hitro se je konj toliko približal obrežju, da je bilo istega moč s skookm doseči, je Tarzan skočil raz konja in planil v džunglo, kjer pa ni ostal dolgo, marveč se je vrnil preko reke nazaj in je začel zasledovati Arabce. Kaj sž zgodi zdaj...? Mtitn 31 "AMERIKANSKI SLOVENEC" Sreda, 11. septembra 1935 J. M, Trunk: Muso zavija oči V prav sveti ogorčenosti zavija Mussolini oči radi te — presnete Abesinije. Po vzorcu nekdanjih rimskih imperatorjev kaže romansko pest prav vsemu svetu. Ako to ni gola blaznost, je še mačka kraljica. Svoj namen pa bo dosegel, o tem sem popolnoma prepričan, ker ga je Ita-i lija še vedno dosegla na kak način, ampak zdaj drugi hudo gledajo radi Abesinije, in zato mora biti malo zopet svete ogorčenosti in, se razume, prikrite hinavščine. Muso je "zaukazal", da mora Liga počasi nastopati in postopati, ker on ji bo predložil izvirne slike, da je tam v Abesiniji še* vedno suženstvo v navadi, in Italija mora nastopiti, ker kaj takega zahteva sveta romanska kultura, in se Liga ne more upirati, ako se noče postaviti na stran tistih grdih prekupčevalcev človeškega mesa. To je kos svete ogorčenosti radi suženstva, ki je sramota za vse človeštvo, in zoper katero mora potomec rimskih imperatorjev nastopiti v goli prid ponižanega človeštva, da se tam v Abesiniji kupčuje s človeškim življenjem. Precej pa utegne biti pri ti ogorčenosti tudi neke —; hinavščine. V isti sapi je namreč Mussolini enako ogorčeno tudi zahteval več prostora pod soncem za prenabito Italijo. To je bilo prav enako tedaj, ko je šlo za Libijo, Cirenejko, Albanijo, Tunis .. Eritrejo .. vsepovsod. Zdaj hočejo vso Abesinijp, ki je trikrat večja od Italije, in jutri bodo zahtevali morda vso Afriko. Zdi se, da Angleži dobro poznajo to sveto ogorčenost radi — suženstva, kpr vidijo po italijanski Abesiniji ogrožena svoja afriška posestva. In za to gre, suženstvo je pesek v oči, dasi obstaja v Abesiniji in še marsikje, in bi Italija prinesla kako izboljšanje za prebivalce, kakor prinaša tako suženstvo prav na Primorskem, pa požre vsako ogorčenost nad hudim in grdim — suženstvom. Zemlje so lačni ti laški polentarji, to je vse, in naj še tako grozijo ali zavijajo oči. -o- Tako bo ostalo Amerika je zelo resno opozorila Sovjete na dano besedo, da ne bodo delali nobene propagande za svoje-boljše-viške ideie. V Moskvi pa so hudo grmeli, vsaj tretja internacionala je grmela, in to je pač sovjetska vlada, kakor ve vsak otrok. Kakor pa je prej Litvinov zatrjeval, da menda vlada ne more kontrolirati (? ?) te internacionale, tako bo, kakor je razvidno iz nekih vesti, tudi zdaj vlada na amerikansko noto odgovorila. Vest pa dalje omenja,! da bo poteklo precej časa, preden se ta internacionala zo- j pet snide. Kaj se utegne dogoditi? Radi upanja na kak "biznez" se utegne Amerika zadovoljiti tudi z izgovorom, j in zatisniti oči vsaj do Časa, ko se internacionala zopet j snide. Med tem pa bo šla propaganda za komunizem ne- i ovirano svojo pot, saj je vse podminirano po nagem ateiz-! mu, ki se širi pri nas tudi brez posebne moskovske propa- j gande, ko so mnogi ateisti pod krinko svobodnega izražanja na mestih, ki so plačana z davčnim denarjem. Tu je point, in če se ne odloči naša Amerika, da zaštapa to prav uradno propagando, je pri pritoževanju radi komunistične propagande precej neke — hinavščine. Kakor je bilo razvideti iz nekih vesti iz Rusije, so tam v marsičem krenili celo na drugo pot glede razporok, kon-, trole porodov, družine, dasi divjajo v satanskem ateizmu naprej. Pri nas smo včasih hudo "krščanski", ampak v praksi je glede razporok, kontrole rojstev, razdrtih družin, da nič kaj. Tudi pri zločinih kažejo Sovjeti v marsičem neko dobro odločnost, pri nas pa še vedno marširamo pri zločinih na prvem mestu. MEDENI PIKNIK V LEMONTU Chicago, III. i Izložba medenega pridelka in ' domač, prijateljski sestanek na frančiškanski farmi v Lemontu, bo prihodnjo nedeljo, dne 15. i sept. popoldne. Ko smo predzadnjo nedeljo zaključili letošnjo romarsko se-'zono na Amer. Brezjah, in smo j popoldan po cerkveni pobožnosti i še na hribu nekoliko časa vedri- j li, je pogovor nanesel tudi na j čebelorejo, kar je č. g. P. John-u ' seveda najljubši predmet. Na moje vprašanje, kako se je ta obrt letos obnesla, je č. g. čebelar odgovoril približno tako le: Letos so čebelice pokazale izvan-reduo marljivost; rojile so tako pridno, da se ic število panjev več kot podvojilo; med je letos nepričakovano dobre vrste, in ga bo, če že ne več, vsaj toliko, kot lansko leto, da mi bo mogoče tudi letos starim znancem s istim postreči. Že sedaj prijazno vabim na nedeljo, dne 15. sept.; sicer bom pa pravočasno potom Amer. Slovenca povabil vse svoje znance, prijatelje in dobrotnike našega samostana. Tako P. John. Naj bo torej teh par vrstic samo nekako predvabilo, da si prihodnjo nedeljo določite v ta namen. Prijatelji, rojaki! Komur je ljub prijazen hribček čč. oo. frančiškanov v Lemontu, tega naj prihodnjo nedeljo v veseli, domači družbi tamkaj ne manjka. Tistih, kateri so se zadnjih par let udeležili te medene razstave, mislim, ni potreba posebej vabiti, vem, da se tudi letos vidimo; saj je bilo tako veselo in domače lansko leto. Vsem tistim, kateri mislijo, da je to vabilo samo neke vrste reklama, naj na kratko opišem to izložbo, mogoče bom tega ali onega vseeno napotil, da se nam pridruži. Torej prihodnjo nedeljo, 15. sept. ob 2. uri popoldan, po novem času, so litanije in blagoslov v samostanski cerkvi; to nam da priložnost, da še enkrat, mnogi najbrže zadnjič v tem letu, počastimo našo nebeško Kraljico. Kateri ste bili predzadnjo nedeljo zadržani in se niste mogli udeležiti zadnjega romanja v tem letu, lahko to v tem smislu I nekoliko nadomestite prihodnjo ' • nedeljo. Takoj po cerkveni po-ibožiTosti se pa odpro vrata v iFinžgarjevo dvorano. Kako lep 'pogled se ti nudi. Ob koncu dvorane je postavljen velik oder, okusno okrašen s cvetjem; na lpoličih pa opaziš razstavljen j pristno domači med v steklenicah vseh mogočih velikosti in joblike. DomaČe, medeno pecivo |vse vrste, katero bi delalo čast |na največjem žegnanju v starem jkraju, kjer so navadno "lectarji"' 'imeli veliko zalogo te robe. Ko j 'si nekoliko ogledaš tako okusno urejeno izložbo, č .g. čebelar na| kratko pozdravi navzoč^. Cim| večja udeležba, bolj mu veselja žari obraz, ko lahko s ponosom ■ ogleduje sad celoletnega truda I in dela. Za tem si pa lahko po volji teh dobrot nabaviš, ker so bile izpostavljene ravno zato, da se tebi in meni z njimi postreže. Vendar ne mudi se predolgo kje j zadaj, izložba navadno v krat-! kem času poteče; temu se seveda ni čuditi, če omenim, da enakega medu z lahka kje drugje ne dobiš. Ob strani dvorane, na lepo pogrnjeni mm ti pridne žene postrežejo "z medenimi poticami, pa še s kako dobrimi; to je treba seveda pokusiti, kdo bo te do-i brote dostojno popisal. Na dru-| gem prostoru te vabi lep sodček pristne medice, kako se ta prileze, veš, kar pridi in pokusi, če meni ne verjameš. V kotu pri vratih pa boš opazil nove vrste! železnico, katero ne goni ne pa-j ra in ne elektrika, pa te za par centov popelje na razne postaje; namesto ticketa za to vožnjo pa dobiš, ako izstopiš na pravi postaji, pa kaj pišem o tem, pridi in se sam prepričaj. Veliko zabave, seveda vse v smislu medenega dneva. Da pa ne bo kdo porekel, o samih sladkarijah mi čenča, to je vendar roba samo za ženski spol in otroke. Ne prenagli se, prijatelj moj. Tudi možje ne boste pozabljeni ta dan, saj sem že rekel, da bo to domač prijateljski Sestanek. Ali si še kedaj opazil ob strani Finžgarjeve dvorane prijazen prostor, ki je kakor nalašč za tak le domaČ sestanek. Tamkaj bo torej tudi za može vsestransko poskrbljeno, kot po stari navadi; slišim, da še bomo celo koruzo pekli, katera je v jtem času za to najbolj priprav-1 na in ne vem, kaj vse še je na' jpi'ogramu, samo to vem, zadovoljen boš, če prideš. Možje, naj se Vam za to kratko pot ne zdi škoda gasolina, pridite in pripeljite svoje družine, da s tem dnevom častno zaključimo letošnjo sezono izletov. Naj bo naša udeležba tega dneva majhno priznanje za prijazno gostoljubnost in požrtvovalnost samostanske družine nasproti nam, kadar koli že pridemo, bodisi kot romarji ali izletniki. Sestanek se vrši ob vsakem vremenu, v slučaju slabega vremena bomo imeli prostora dovolj pod streho. Rojaki iz Chica-ge, Jolieta, So. Chicage, Wauke-gana in drugi, na veselo svidenje prihodnjo nedeljo v Lemontu. Romar -o- PONOVITEV NOVE SV. MAŠE Collinwood, O. V nedeljo 29. septembra bo imel Collinwood zopet priliko pozdraviti v svoji sredi enega svojega duhovnika in ta je Rev. Marcel Marinshek, OFM. Pred tremi leti je bil od višjih poslan v staro domovino, kjer je izvršil študije ter pre-jjel mašniško posvečenje iz rok mariborskega škofa Toma-žiča. — Prvo sv. mašo je za-jpel pri Sv. Heleni ob Savi, ki i je rojstna fara njegove še ži-jveče matere. j Sedaj se novomašnik vrne \ isvoj rojstni kraj, kjer ga vsi jtežko pričakujemo. Dolga so 'bila tri leta, zato b0 pa sedaj toliko lepše in veselejše snidenje. Že danes kličemo novo-jmašniku,: . "Novi mašnik, bod' i pozdravljen !" — Več o tem bomo še napisali. M. K. SIROM JUGOSLAVIJE Trojčki I V mariborski porodnišnici !je viničarka Ivana Rupičeva povila trojčke. Dve deklici in en fantek. -o-- Ženska pod vozom j Mrtva z zdrobljeno lobanjo 'je obležala pod težko naloženim vozom dekla Alojzija Ungerlova v Zgornjem Jakob-skem dolu. Njena tragična smrt je vzbudila obče sočutje. -o- Vlom V Zgornjih Bitnjah pri Kra nju je pred kratkim neznan človek pri belem dnevu s ponarejenimi ključi vlomil v stanovanje posestnice Pavle Erženove in ji iz zaklenjene omare ukradel nad 5,500 dinarjev. Ljudje so tatu opazili na begu, a je ušel. ---o-- Cerkev prenavljajo Opatijskb cerkev v Ptuju so začeli pred kratkim prenavljati in sicer ocl znotraj. Pri tem so doslej pod ometem na stropu odkrili že več starih jfresko-slik, ki jih bod0 restav-rirali ali obnovili. S tem bo Ljubljana, julija. I Bova kaj po našem svetu1 pogledala, da ne bova kar v; Ljubljani občepela? Slovenija je nazadnje le široka, pa ame. riški Dolenjci, Gorenjci, pre-kmurci in Štajerci že gotovo [čakajo poročil iz svojih kraljev... Ne spodobi se pa ne, da si' ne bi preje malo Ljubljano ogledala. Prestolica je in slovensko življenje je v prestoli-ci najbolj živahno. Veš- kaj, poj diva« na ljubljanski nebotičnik, prvo ameriško znamenje napredka v Ljubljani. Trinajst nadstropij ima. Trinajst zato, da Ljubljana pokaže, da ji trinajsta številka ni številka nesreče. Tako jaz mislim, ne vem, če so tudi zidarji nebotičnika tako mislili. Vrh nebotičnika imaš najlepši razgled po mestu. Čudovit pogled se ti odpre. Kako se je to mesto razvilo v zadnjem desetletju. Baje ima sedaj 80 tisoč prebi-vavcev, to je celih 15 tisoč več: kakor pred desetletjem. In največ se je teh novih tisočev naselilo v predmestjih. Časih je Ljubljana čepela sama zase kakor koklja, ki vali, daleč od nje so bili starejši pišanci — i predmestja. Danes ne opaziš nobene meje med mestom in predmestji Jezico, Dravlje, j Vič, Šiška, Rožna dolina, še celo Devica Marija v Polju je .v neposredni zvezi z mestom, vse to b0 v doglednem času Ljubljana prevzela v svoje 'okrožje. Šiška in Vič sta že itak zgubila samostojnost. Na stotine novih hišic okrog Ljub-jljane priča, da Slovenija ni 'spala in čeprav s0 časi težki, i s o se še vedno našli denarci za olepšavo in razširjenje bele jprestolice. j Iz nebotičnika vidiš na vse (kraje mesta. Vidiš nove stavbe: Delavsko zbornico, Delavski Dom, stavbo Gospodarske Zveze, kjer je menda nastanjen slovenski Radijo, stavbo Kreditne banke, Trboveljski premokopni dom, vidiš drobne mestne hišice, ki jih je da-;lo mesto samo zidati, vidiš le-[pe hotele in gostilniške vrte, ,vidiš novo pravoslavno cerkev, j ki pa radi gmotnih ozirov men-^da ne bo še dolgo izgotovljena, ! [notranjost cerkve zelo pridobi-' la na lepoti in vrednosti. -o-- Promocija Za doktorja vsega zdravil-1 stva je bil na graškem vseučilišču promoviran Dušan ■Kunej iz Št. Petra pod Sv. go-; rami. ---o---^ ( Voda zopet teče j Vodovod pri Sv. Duhu naj Ostrem vrhu, ki že šest let nil dajal vode, je zopet poprav- j jljen in vrejen. Za prenovitev! 'vodovoda je pomagala banskaj juprava, ki je dala za ta dela de-! nar. -o- Širite amer. Slovenca i < I Vsa Ljubljana je kakor mo-jderna široka podoba v okvirju gora in slovenskih holmov. Tako s0 lahko rojaki ameriški kar jih je Ljubljančanov, ponosni, da jim rojstno mesto polagoma rase v velikomestni i sijaj. Čeprav so centralistične j težnje politikov 'zadnjih dni hotele dati Beogradu značaj prvega mesta in so govorili, da bo Ljubljana, slovenska prestolica, zaostala, ne more nihče reči, da Ljubljana ni lepa. Tako b0 bela Ljubljana, ki jo je lepo neki Italijan imenoval z laške besede Bella, —■ kar pomeni lep, tako je tudi nastal pridevek "bel," tako bo Ljubljana res postala kmalu "zlata" Ljubljana, kakor je zadnjič nfeki evharistični romar in pisatelj predlagal, da jo tak0 odslej imenujmo. Zla-ita po svojem verskem zgledu, 'zlata po sijaju evharističnega kongresa, zlata po svojem na-|Predku. Zdaj Ljubljana tudi ni vet tako nazadnjaška, da bi no-'benih avtomobilov ne imela-Že preveč jih je. Kar naprej švigajo mimo tebe, tako da ž1' pozabiš, da si v Sloveniji. Toliko jih seveda še ni kot P1'1' nas. Pač ni še istih prilik z® [avtomobilsko industrijo kako* pri nas. Toda ko boš ti priše' čez deset let v Ljubljano, P3 le pazi na policija, ki sredi na "placu" pred tromostjen1 stoji in pa po drugih križiščih, da se ti kaj ne bo zgodilo.. Ce ne bodo takrat že tudi aero-jplani imeli besedo. Pravijo, d;' bodo podrli tik pod nebotičnikom tri "bloke" hiš, ki so P1'6' živele svoj namen in tam P0' stavili nove hiše z ravnil'1' strehami. Menda zato, da do lažje pristajali na te streh'' tudi aeroplani. Bog te živi Ljubljana, g# šče slovenskih sanj. Viv$; |crescat, floreat. To se pravl ipodomače: Le živi, ni trelf životarit, Le raztegni se, če >lC bo šlo prav, pa Ribničana P0' kliči. Le razcvitaj se, pa ne * rožce pijanega ponosa, tomvev vztrajnega dela. ' ' ■ f*m Pozdravljen bravec A. Sl°' I venca. ' P, Aleksander- Smrt v apnu V Kuzmi pri Rogaševcih Jc padel v precej globoko apne' no jamo, triletni Jožek, s"! posestnika Josipa Žoherja, v je, po preteku pol ure, ko s< ga potegnili iz apna, na pofe' 'dicah hudih opeklin umrl. t ■ -i , ■■ $SH --o- j Nevaren padec j Pri padcu z avtomobila i je nevarno poškodoval šoie I Jože Balatič iz Zgornje jima zlomljeno roko in nogo ' •so ga pripeljali v ljublja«® jbolnico. --o---i | Katoliški Slovenci, oglasi j voje prireditve v "Amerik 1 .kem Slovencu"!___^^ septembra lUoii, 'AMERIKANSKI SLOVENEC Btran 8 V chicaškem ozemlju živi 125,000 ljudi boljše ker se poslužujejo plinske kurjave lernatična. Nič drugega ni treba storiti kakor naravnati thermostat, kateri je na pripravnem kraju na steni sobe, v kateri živite. Plinska kurjava je po izjavi te armade zadovoljnih uporabljeval-cev vredna, da se vsaka hiša zanima za njo. Po njih* poročilih je plinska kurjava več kakor idealna Izboljšala je njih življenjski standard — zvišala njih užitek iz življenja — na način, kakor ga ni moglo nič drugega. Poizvedite glede plinske kurjave takoj. Za popolne podrobnosti pokličite najbližji urad plinske družbe. Ti so ugotovili, da je užitek, ki ga imajo, ko p r e ž i v e brezskrbno zimske dneve iri noči, vreden malih izrednih stroškov. A moške pomeni plinska kur-^ jaiva več prostega časa, ko so našli novo prostost od skrbi za peč. Za nje ni več nikakega premetavanja premoga ali odnašanja pepela. Manj dela je tudi za ženske, ko ni treba vedno snažiti zaves, sten in pohštva. Plinska kurjava je čista in popolnoma av- Vprašajtc za brezplačno precenitev THE PEOPLES GAS LIGHT AND COKE CO&PA N i Učite se angleščine iz Dr. Kernovega ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER" kateremu je znižana cena i%f% in stane samo: ?dm » W t* Naročila sprejema Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Rd. Chicago, 111 Kadar potrebujete godbo pa naj bo te ali one vrste, se vam priporoča dobro poznani George Začek G O D B A .. On vam . preskrbi od enega muzikanta pa do cele orkestre. 3142 West Cermak Road, Tel. Rockwell j./,57 CHICAGO, ILL. . j Zveza DENVER, COLORADO. Naslov in imenik glavnih uradnikov. UPRAVNI ODBOR: \ prednik; Anton Kochevar, 1208 Berwind Ave., Pueblo, Colo. »oapredsednik: Geo. J. Miroslavich, 3724 Williams St., Denver, Colo, i »mik: Anthony Jeišin, 4825 Washington St., Denver, Colo. 5 Rajnik: Michael P. Horvat, 4417 Peun. St., Denver, Colo. 5 rQovni zdravnik: Dr. J. F. Sr.edec, Thatcher Bldg., Pueblo, Colo. 5 NADZORNI ODBOR: 5 *re vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Proa-5 ^ sprejem v odrasli oddelek, spremembe zavarovalnine ,kakor tudi 5 n'ske nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika. 5 2. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom dru-X Ki <"a£0(-'nosti, so zmo-.n: angleškega jezika, da se ji priklopijo. S j^** icli postati član Zvc;.:e, naj se oglasi pri tajniku najbližnjega dru-9 2« S. Z. Za ustanovitev novih društev zadostuje osem oseb. S Do nstanovitve novih društev posije glavni tajnik na zahtevo vsa Š Ja®nila in potrebne listine. 0 '^OVfeNCI, PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZO! —---JiiEijilLLUl^^g^uiMiiiiiticiiniijiiiincjiiiiiniTnicaiiitiniiMic:; j dopisi lokalnih j[ društev 11 S l|IUC3l!|i||l|||1|c:BI||1||||||SJCa||ts|11|||||u||(kU|11)nc2J|]|||||||nc^, j j -p i URADA DR. SVOBODA ŠT. 36, ZSZ. • | So. Chicago, 111. j1 sty anstvu omenjenega dru- \ „ a Se naznani, da bo redna , ge 8efina seja v četrtek 12. j Va \°b 8. uri zvečer v na-j Prostorih. Opominja se j-dorStVo' cla upoštevate svoje r SVo2n°sti, to je, da plačujete/ tj Mesečne prispevke, kaj- društvenih sejah je bilo ] ^ •)učeno, da se za člana ali založi samo za en meje J? društvene, blagajne, če J ■iSL 4n Potreben. To bo tajnik ; Če j3 aj)rej» tudi izvajak kaj,ti i' lie 7.1110 zalagali nekater? čla- j ;iitne].z Galije:" Vae victis, — gorje premagancem." Ameriko poseči vmes. Ali naj ?remo mi po kostanj v žerjavico ? Spraviti bi nas mogel tja i nad vse prebrisani Anglež, in dalje naša naivnost, ker naprav Angliji je bila Amerika v zadnjh dobah vedn0 — sluga ponižni. Tudi s kakim — zakonom utegnemo priti prekratki. Še nekaj drugega je. Kšeft je kšeft, mi nismo prav nič iz vzeti, oziroma morda celo prvi, niti ne Anglež kot svetovni — kramar. Amerika je rekla: nix do, pi*av ničesar ne sme imeti poleg, ako začne pokati, Anglija pa sicer misli na Ogroženo premoč v Sredozemskem morju, ampak tu d; na — biznes misli, ko je izjavila, da bi dajala orožje obema, Italiji in Abesiniji, v slučaju namreč, cla bi pač njena posest ne bila ogrožena, in bi res šl0 le med Abesinijo in Italijo. Morda smo mi res še toliko pošteni, da smo proti vsaki vojski, Angležu pa ne gre za to, ampak za — biznez, naj pa je potem ves svet zapleten v fajtanje. Angleška poteza, da b0 dajala obema orožje, pomeni, da hoče delati kšeft, vsaj pri tem Pa bo Amerika pi-išla prekratka, ako že pride do vojske in ni pomoči je zabraniti. Stric Sam utegne ostati — sam. Drag — špas. Špas ravno ni prav noben, j: vrlo žalostna ali oprezna za- ' deva je, ako so narastli ietnil stroški za pobijanje zločinstev i pri nas na — 15 biljonov. Sicer mogočno zatrjujejo, da gre le zločinstvo nazaj, pa j dobi nikel, kdor verjame. Povsod kradejo k0 srake, in človeško življenje je kakor bi kdo pobil muho. Mnogo se sicer stori za pobijanje zločinstev od strani vlade in zasebnih naprav, vse je hvale vred-1 n0 ampak vse je tudi le kap-| ljica v morje. Par mladih lju-J di se reši in ohrani za družbo, drugi — in ti štejejo proti tistim par na tisoče, ostanejo, kamor so zašli. Ječe so napolnjene, pravijo, da naj ječe le bolj poboljšujejo, kar je hvale vredno, ampak komaj so koga' "poboljšanega" izpustili, je j tič že zopet prišel — nepro-j stovoljno pač — nazaj. Vsaj za neko vrsto zločincev, ki so vozijo v elegantnih avtomobilih, je nekdo nasvetoval "Pod-ganski otok — Rat Island," namreč naj bi se ti tiči spravili na kak otok tam v Alaski, odkoder bi ne bilo povratka, in kjer bi si morali sami iska-!ti kruha na vrlo oprezen način. Ne vem, če se kaj takega res ukrene. | Ako bi trdil, da je toliko zločinstva, ker pač ni vere, bi se podal na vrlo izglodano pot. Nihče pa ne bo mogel tajiti, da ni mnogo prav držav no plačanega bogotajstva na vseh javnih šolah. Zdaj naj pa vsak sam razmišlja, če hoče, zakaj mora čuvati še spodnje hlače, da mu jih kdo jutri ne zmakne, ali da ga kdo vrlo prefrigano jutri ne ocigani za zadnji belič, in se mu še krohota, ko je tako — neumen Ako nočeš videti vrlo tehtnege razloga v uničevanju vsak« morale, ker se uničuje pač kratkorečeno — vera, 'pa po išči razloge, kjer ti drago, sa- ' mole to glej, da te prihodnji, ki ga srečaš, ne pihne tja na oni svet, ali ne pride jutri kdo ; v hišo in te sleče do nagega. America first naj bi bilo vsakemu Amerikancu v ponos, ampak danes si mora pri tem z ozirom na zločinstva vsak pošten Amerikanec od sramote pokriti obraz. Čim bolj je sladak in prebrisan, tem večji lump je. Diogen je nekoč baje z lanterno po dnevi iskal po ulicah ljudi, ko bi prišel sem k nam, bi skoroda moral enako iskati, kdo da ni lump, toliko jih je. * ! Prekratki. Vsaj zdaj izgleda, da je1 Italija odločena pričeti vojsko z Abesinijo. Anglija je vznemirjena. Dobro ve, da vsaj Mussolini ne bo ostal le pri |Abesiniji, ako jo dobi v svojo oblast. On in njegovi mogočno govorijo o — Rimljanih, ne morda o Italijanih ali Lahih. Nepričakovan in nezaslužen uspeh pri zadnji vojski jim je hudo šel v glavo., in zdaj sanjajo 0 nekdanjem rimskem imperiju, zato poudarjenje Rimljanov. Angleži so vrlo prebrisani, in dobro vidijo, kam pes taco moli. Neka vest naravnost omenja, da gre za jpremoč v Sredozemskem mor (ju. Vsako prerokovanje za bodočnost je prazno, čas bo [pokazal, kako utegne biti, ko jbi pač Italija trčila ob Angli !jo. Izid v tem slučaju pa je na. :dlani. Kar je za nas bolj zanimivo, je cikanje od strani Angli-jje na — Ameriko. Menda je naš senat v naglici skoval ne-. ki zakon, da mora Amerika • biti nevtralna, ampak tudi za ■ koni so,, kakor dandanes po . godbe le kos papirja. Anglija ■ pravi, da se še ni obrnila na : Ameriko, ampak se bo, oziro- ma, da bi razmere prisilil« ZA STARI KRAJ ■L Še naprej Koroški Slovenci so se pri znanih homatijah v Avstriji politično pametno -in pravilno vedli. Bil0 je nekaj priznanja v raznih izjavah, vse pa kaže, da bo pri takih izjavah ostalo. Plebiscit je vrlo sladkega spomina pri pomanjkanju kakih Ako ste namenjeni to poletje stari kraj za obisk ali za stalno, I skrajni čas, da nam pišete po vo* red parnikov in druga pojasnila za P tovanje. Cene za pošiljanje denarja ,< 100 Din za $ 2.75— 100 lir za $ ^ 200 Din za 5.15— 200 lir za 400 Din za 9.75 — 300 lir za 2/-^ 500 Din za $11.85— 500 lir za 1000 Din za 23.50 — 1000 lir za 2000 Din za 47.00 — 2000 lir za 17^ Ker so cene često menjajo, so na* . dene cene podvržene spremembi S ali doli. Pošiljamo tudi v dolarji.h NOTARSKI POSLI 0. Ako rabite pooblastilo, izjavo, P godbo ali kako drugo notarsko 1>S" nam pišite za nadaljna pojasnila. Leo Zakrajsek General Travel Service, I'M- 302 E. 72nd Street, New York, N- V NASI ZASTOPNIKI pri katerih naši naročniki lahko vsak čas poravnajo svoj" naročnino in se obračajo nanje glede vseh zadev ti^' jočih se našega lista in podjetja. NAJHITREJŠA POT JE TELEFONIRANJE Napačna je misel- če misli trgovec* ali društveni uradniki, da so izdatki za tiskovine nepotrebni izdatki. Lepa tiskovina napravi vedno najlepši vtis na vsakogar. Lepa tiskovina z vašim imenom je najzgovornejša reklama za vas! Naročite tiskovine od: Tiskarna Amerikanski Slovenec L849 West Cermak Road -:- -:- Chicago, Illinois Kadar so kaka naročila, ki imajo biti izročena v kraje izven mesta, ali se imajo dobiti kake informacije, ali kak problem, da se razpravlja s kakim oddaljenim družabnikom, je najhitrejši in najboljši način stopiti v zvezo potom telefona- Telefonska postrežba na dolgo razdaljo vam nudi po zmerni ceni dvosmerno ILLINOIS BELL osebno metodo občevanja. Bell System linije dosežejo povsod in potreben je samo trenotek, da se spravijo v stik glasovi tako čisto kot bi govorili iz oči v oči. Uporabljajte to udobno postrežbo, da vam pomaga urediti s hitrostjo in gotovostjo take poslovne zadeve, katere zahtevajo posvetovanje z osebami izven mesta. Stroški so mali, kamorkoli pokličete. TELEPHONE CO. Nič ni napravljenega takega, česar bi ne mogel kdo napraviti slabše in prodajati cenejše. Modernizirana dobra gospodinja in skrbna mati bo kupovala od Wencel's Dairy Products IZDELOVALCI NAJBOLJŠE KAKOVOSTI MLEČNIH IZDELKOV, 2380-82 Blue Island Ave. Tel. Monroe 3673 CHICAGO, ILL. hi ne napravijo slabše —: marveč napravijo varnejše. COLORADO: Canon City. -- Ana Susman. Colorado Spring«. — M. Kap«*s». Created Butte, — Martin Težak. Denver, — G. Pavlakovieh. Leadville, — John Železnikar. Pueblo, — Rev. P. Cyril. O.S.B., Meglen ILLINOIS: Argo, — John Poljak. Aurora, Mary Fajfar. Bradley, — Pose Smole Chicago, — Jožef Fajfar. Rockdale. Joliet. M. - M. Kostelic La Salle, — Anton SirnUel joiiet, — M. Bhtth. John Kramarich. IVO. CIlira ko, I. ««•)>»! l)raIr5' San Francisco, Cam- Kramer, Mrs. K. Cesar. F Bridgeport, Conn. — ° }t chak. .- a West Linn, Ore. — oVeC. Helper, Utah, - A. To?f J, Enumclaw, Wash. ' aS Renton, Wash. Valley. Wash., — Mary PIERRE L'ERMITE Prevod iz francoskega izvirnika