V e s t n i k. •f* Ravnatelj Jos. Hnbad. Dne 31. oktobra 1.1. je umrl ravnatelj kranjske gimnazije, g. Josip H u b a d , na Velikem Lošinju, kamor se je šel zdravit. Pokojnik je bil rojen leta 1850. v Vesci, občina Vodice na Gorenjskem. Dovršivši gimnazijo v Ljubljani se je podal na vseučilišče na Duuaj, kjer se je posvetil prirodoznanstvu. Na Dunaju je služil tudi kot enoletni prostovoljec, pozneje pa kot profesorski kandidat na dunajski akademični gimnaziji, nekaj let nato je potoval kot zasebni učitelj in vzgojitelj z baronom Morpurgom in grofom Wadzickem in bil slednjič nastavljen kot suplent na državnem gimnaziju v Trstu. Leta 1884. je bil stalno nameščen na takrat obstoječi spodnji giiunaziji v Kranju in bil po njeni opustitvi leta 1886. dodeljen gimnaziji v Ljubljani. Kp so leta 1890/1891 ustanovili drugo državno gimnazijo v Efa^«, je dobil protesor Hubad službo na tej gimnaziji. S šolskim letom 1894/1895 se je v Krauju opnščena spodnja gimnazija zopet otvorila v popolno višjo gimnazijo, in kot začasnega voditelja so imenovali profesorja Hubada. Ze v naslednjem letu je dobil stalno mesto ravnatelja kranjske gimnazije. L. 1902. je ravnatelj Hubad nevarno zbolel, tako, da so ga morali operirati. Od tistega časa ni bil več popolnoma zdrav. Koneem šolskega leta 1905/1906 je začel ravnatelj Hubad nenavadno hirati. V počitnicah si je iskal zdravja v Kranjski gori in se je podal začetkom leta 1906/1907. potem ko je dobil polletni dopust, na Veliki Lošinj, kjer ga pa je dohitela smrt. Bil je tudi literarno delaven. Znan je njegov -Prirodopis" za meščanske šole. Svoje dni je bil sotrudnik tudi našemu listu. E. i. p.! Hrvaški vsen.illškl te.ajl t Ljubljanl. Iz Zagreba poročajo, da se je te dni mudil tam g. dr Fr. Ilešič iz LjubIjane, da pridobi hrvaške vseučiliške profesorje in druge hrvaške učenjake za sodelovanje pri nameravanih vseučiliških tečajih v Ljubljani. Dr. Ilešiču so gospodje obljubili, da izpolnijo njegovo prošnjo. Učlteljski dobrotnlki. BDruštvu za zgradbo učiteljskega konvikta so darovali: Krajni šolski svet v Postojini 10 K namesto venca na grob šolskemu slugi; Gornjegrajsko učiteljako društvo 4K 74 h (ostanek pokroviteljine); tvrdka Fran Ksav. Souvan v Ljubljani 26 K 50 h (v smislu gospodarskega programa). Živili učiteljski dobrotniki in nasledniki! Bog plati! Letnlno za u.lteljskl koTlkt so plačali: tov. Fran črnagoj, nadučitelj v Ljubljani; tov. Josip Lasbacher, uadučitelj, tov. Matija Lichtenwallner, učitelj, tov. Davorin Lesjak, učitelj in tov. Tomislav Stani, učitelj, vsi t Eušah na Stajerskem. Bog plati! Šolska Todstra, oziroma krajne žolske srete, ki so prejeli knjižiee _Pri našem cesarju", pa še niso poravnali računa, prosimo opetovano, da to store čimpreje. Okr^Jna učiteljska drnštra prosimo, da plačajo letnino »Slovenskemu deželnemu učiteljskemu društvu" in sicer po 10 h od uda. LJubljanskl občinski sret je izvolil iz svoje srede v deželni šolski avet med. dr. Karla Bleiweisa-Trsteniškega. V občinskem svetu so trije šolniki: dva ravnatelja srednjih šol in nadučiielj J. Dimnik ImenoTan je tovariš Alojzij Novak, učitelj na Bledu, za učitelja v Eranj, na njegovo mesto pride tovariš Ivan Ealan iz Eranja. ,,Narodni Llst", glasilo narodne stranke za Štajersko, je začel izhajati v Celju. Doslej sta izšli dve številki. BNarodni List" izhaja vsak petek in ga tiska Zadružna tiskarna v Krškem. -Edinost" prijavlja v svoji 299. številki naš zadnji uvodni članek. Iz torariških krogor t Vojniku nam poročajo, da notica, priobčena v 42. št. t. 1. našega lista, o nameravanem razširjenju tamošnje nemške trirazrednice nima dejanske podlage. Mnoga šolska rodstra so uvedla za -Šolska naznanila" posebne kuverte z napisi ter so jih naročila z drugimi tiskovinami v naši tiskarui. Taki ovitki so neobhodno potrebni, 6e hočemo da nam vrnejo otroci -Šolska naznila" čista in snažna. Zato smo jih pridpjali tudi onim šolskim vodstvom, ki jih niso naročila. Blagovolite nam oprostiti to in obdržite ovitke! Drnga mlrovna konferenca. Mednarodni mirovni biro javlja, da se vrši druga haška mirovna konferenca v drugi poloviei leta 1907. S kakšnim uspehom? Pred npraTnim sodlščem na Dunaju se je dne 27. pret. mes. vršila v zadevi tovariša nadučitelja G Gašperina, kjer so mu po večurni razpravi priznali višjo pokojnino. Gosp. Gašperina je zastopal dunajski odvetaik dr. Egger. Zaščita koristnih ptlc. Avstro-Ogrska, Nemčija, vBelgija, Španska, Grška, Portugalska, Švedska, Norveška in Sviea so sklenile pogodbo, da bodo v svojem področju čuvale koristne ptice, zlasti one, ki jedo žuželke in gosenice. — Italija ni v tej mednarodni pogodbi. Tarakaj pobijejo na leto ua milijone ptic selivk, iu to ne le gladno ljudstvo, ampak knezi, grofi, učenjaki, bogatini itd. Iu ravno preko Italije se na jesen seli največ ptie. To je tudi kultura! Morske globočlne. Najbolj plitev od vseh oceanov je Indijski ocean, in njegove globočine se ne nahajajo morda v njegovi sredini, marveč ob obalah, okolo Sundajskih otokov. Južno od otoka Sumbara je morje globoko 6205 metrov, a še večja globočina — 7300 metrov — se nabaja blizu otoka Amboine. Tihi Ocean je na 44° 55' severne širine ia 152° 26' vzhodne doližne globok 8513 metrov. Še do pred 10 leti se je mislilo, da je to največja morska globočina. Leta 1895. so pa dobili vztočno od otoka Tonga mesto, kjer je bilo morje 8960 metrov globoko, a v bližini so odkrili potem še večih globočin, in sicer do 9000 metrov, in sicer so izmerili vztočno od Neprijateljskih otokov globočino 9427 metrov. Nekoliko let je to mesto veljalo za najglobokeje, dokler niso povodora polaganja kabela od San Franciska preko Tihega Oeeana na Filipinske otoke naleteli pri Marijanskem otoku Gvamnu globočino 9633 metrov. In to je dosedaj absolutno najglobokeje zuano mesto. Najnoveja proučavanja morskih globočin ne dajo zgleda, da se splob. dobi večja morska globočina. PreblTalstTO nemške držare. „ Statist. Jahrbuch ftir das deutsche Eeich" poroča, da je imela Nemčija sredi tega leta 61,102.000 prebivalcev. Po ljudskem štetju od 1. dec. 1905 jih je bilo 60,605.183, v zadnjib 7 mesecih se je torej prebivalstvo pomnožilo za pol milijona V zadnjih desetih letih se je prebivalstvo nemške države pomnožilo za 8,350.000 duš, v 20 letih za 13,470.000. Od ustanovitve nemškega cesarstva (1871) se je pomnožilo prebivalstvo za 20 milijonov duš. London šteje sedaj nad 7,100.000 prebivalcev, za pol milijona več nego 1. 1901. London ima torej toliko prebivalcev kakor Oeška. Kitajskega Jezlka, oziroma temu sorodnih narečij, se poslužuje skoraj tretjina vsega prebivalstva naše zemlje. Voln_ Mršlenka (BSvobodna misel"), ki izhaja v Pragi, naznanja, da se snuje slovenska sekcija svobodne m i s 1 i. Prihodnjič se ozremo na tozadevni oklie. Trije Tellkl alpskl tnnelt. Tunel Moncenis, katerega gradnja je trajala od 1857. do 1871. leta, je dolg 12.233 metrov in je 1295 metrov nad morjem. Tunel je 8tal 75 milijonov K. — S. Gothardski tunel je dolg 14.884 metrov in je 1155 metrov nad morjera. Gradili so ga od 1. 1878. do 1887.; stal je 67 mili.jonov E. — Simplonski tunel so gradili od 1. 1898. do 1905., dolg je 19.803 metrov in je 705 metrov nad morjem; iz njega teče gorka voda, 1.300 litrov na sekundo. Stal je 80 milijonov K. Najmrzleji kraj. Največja ledena masa je v Grenlandiji. Ta pokriva ves notranji del dežele, kjer se je led zbral že dolgo pred zgodovinsko dobo. Sedaj zarzema ta ledena masa 1,700.000 štir. kilometrov površine. Potemtakem je ledena gruča večja nego vsa vodena masa srednjezeraskega morja ter bi mogla pokrivati n. pr. Združene države severoameriške 400 metrov na visoko. DreTJe pokriva eno tretjino površja naše zemlje. Draga knjiga. Med najdražje tiskane knjige sodi psaltir, ki sta ga leta 1459. tiskala Fust in Schoffer. Ta knjiga je iz velina in je bila tiskana v satno 20 izvodih. Za 12 izvodor se zna še dandanes, kje se nahaj_jo. Leta 1844. je bil en izvod te knjige prodan za ceno 125.000 kron. Leta 1904. je neki franklurtski antikvar kupil en iztisk tega psaltirja na javni prodaji v Kodanju za 100.000 kron. Električna toplota. Navadno mislijo, da izžariva električna žarnica le malo toplote. V resnici preide pa le 6 odstotkov električne energije v svetlobo, ostalo pa v toploto. ČasnikarstTO t Amerikl. Po izkazu statističnega urada v Washiogtonu je bilo v letu 1905. izdanih po 19,624.757 izvodov časnikov na dan! To je po en časopis na štiri osebe. Ob nedeljah ja bilo tiskaaih le po 11,539.521 iztisov. Za reklame je bilo izdanih 1905. leta 150 milijonov dolarjev, to je 750 milijonov kron. Skupni kapital, ki so ga potrošili v tiskarske posle in v časnikarske svrhe, je znašal 364 mil. dolarjev. 200 letnica parnega stroja. Dasi so prvo železnico zgradili šele 1825, vendar obhajamo letos 200-letnico, odkar je bil iznajden parni stroj. Leta 1706. je namreč francoski fizik Denis Papin konstruiral prvi parni stroj, seveda primitivno sestavljen, ter ga je izročil vladajočemu grofu Karlu v Kaselu v poljubno porabo. Na podlagi te iznajdbe 80 šele sto let pozneje delali prve praktične poskuse. Azll za mladoletne, ki so bili sodnijsko kaznovani, pa je upanje o njih, da ne zaidejo več na kriva pota, so otvorili na Šempeterski cesti v Gorici. Društvo v varstvo takih mladoletnih je najelo tam hišo ter nastanilo za sedaj 8 takih mladeničev pod nadzorstvom upokojenega orožaiškega stražmeštra Oigoja; prostora je za 10. Društvo obskrbuje tudi nadzorstvo drugih starejših bivših kaznencev, katerim se je preskrbelo delo, tako da izvršuje društvo res lepo, humanitarno nalogo. V azilu je prirejeno vse prav čedno ter je skrbljeno za najstrožji red. Otroei čutijo to dobroto, in vra&a se jim veselje do poštenega dela in rednega življenja; upati je, da se jim tudi vrne ter da popolnoma pozabijo na luknje in skednje, po katerih so se potikali ter poeeli kaznive reči. Predsedoik društvu je vit. Oatiaelli, podpredžednik prošt Faidutti, v odboru so tudi sodaijski svetnik Jeglič, sodnijski pristav dr. Snider itd. Mladeniči v azilu imajo 10—15 let; po naroduosti so: 7 Lahov, 1 Slovenec. — Društvo naj izkuša pridobivati si po vsi deželi vedno več članov in podpor. PreblvalstTO Srbije. Srbija je imela meseea decembra 1905. leta 2,717.444 prebivalcev. Glavno mesto Beligrad je štelo 80.744 prebivalcev. Samostanl t Basljl. V sami Busiji je 700 samostanov. Vsi samostani so bogati. Samostan Aleksandra Nevskega ima na leto okrog 7 milijonov kron dohodkov. Samostan sv. Trojice pri Moskvi ima pa do 15 milijonov kroa dohodkov. CerkTeni mnzej namerava ustanoviti v Sofiji bolgarski minister za uk in bogočastje Sišmanov. PrebiralstTO t Bolgariji. Teh dni je izišla statistika o popisu prebivalstva v kneževini Bolgarski z nastopnim rezultatom: 2,800.000 prebivaleev se bavi s poljedelstvom, 17.000 s tekstilno industrijo, 49.500 se jih bavi s pekarstvom in mlinarstvom; 85.700 je črevljarjev in krojačev, 52.000 pa zidarjev. Vobee se bavi z industrijo 360.000 prebivalcev, s trgovino 149.000; 555.000 se jih bavi s privatnimi posli. Vojakov je 44.000, brez določenega posla jih je 33.000. Beračev in nemaničev je 14 200. Skupno prebivalstvo kneževine šteje 3,744.283 duš; od teh je 1,909.567 moških in 1,834.716 ženskih. Iz seje c. kr. okrajnega šolskega STcta sežanskega z dne 29. oktobra 1906. (Ožji). Vzame se v znanje poročilo o zgradbi šolskega poslopja v Pliskovici. Dovolijo se preselitveni stroški dvema ueiteljicama. Za neko šolo se napravijo nove klopi. Namesti se učiteljica ženskih ročnih del v Orleku. Enemu učitelju se prizna IV. in drugemu II. petletnina. Upokojenemu učitelju se prizna stanarina za mesec september. Nekemu učitelju se dovoljuje predplača. Sklene se premesjtiti nekega učitelja. — Dne 31. oktobra (pomnoženi). Stalno so bili nameščeni: Ferdo Kenda, prov. voditelj v Tomaju, voditeljem v Kazljah; Anton Mervič, prov. voditelj v Lokvi, učjteljem v Povirju; Alojzij Bekar, voditeljem na svojem mestu v Štorjah; Leopold Arko, voditeljem na svojem mestu v Kostanjevici; Henrik Legiša, voditeljem na svojem mestu v Škofljah; Andrej Eojic v Velikem Šolu, voditeljem v Branici. Trorazredna šola v Nabrežini se razširi v štirirazredno iu dvorazredna v Povirju v trorazredno. Ustanovi se nova šola v Sesljanu. Za sedaj se zavrne prošnja za razširjanje enorazrednice v Divači y dvorazrednico in prošnja za ustanovitev nove šole v Volčjem gradu. Nove šole se bodo gradile prihodnje leto na sMisličah in v Gorjanskem. Osebni status se izpopolni tako-le: Štrekelj Albin, učitelj v Škocijanu in Avgust Tance v Nabrežini prideta iz II. v I. vrsto. Anton Mervi6, začasni voditelj v Lokvi, in Ferdo Kenda, začasni voditelj v Tomaju prideta iz III. v II. vrsto. Odobri se proračun za 1907. leto. Zbor kardinaloT šteje sedaj 61 članov, in sicer 36 Italijanov in 25 Neitalijanov. Pod vlado Pija X. je umrlo že 8 kardinalov; leta 1904. so umrli trije: Horero, Celesia in Mocenni; leta 1905. trije: Langenieux, Aiuti in Pierotti in v tem letu dva: Spiuola, nadškof v Sevili in Goosens, nadškof \ Mehlini v Belgiji. V prvih treh letih papeževanja Leona XIII. je umrlo 13 kardinalov. Bazmerje katoličanoT In analfabetov. Po najnovejši statistiki je to razmerje v sledečih deželah tako-le: Spansko 99-5% katolikov, 58% analfabetov, Italija 99.5% katolikov, 47% analfabetov; Avstr.-Ogrsko 76% katolikov, 36% analfabetov; Nemško 36% katolikov, 1'8% analfabetov; Dansko 0-2% katolikov, 03% analfabetov; Švedsko in Norvežko 0% katolikov, 0'2 % analfabetov. Konsum alkoliola v Evropl in zveznih državab Sererne Amerike. Zanimivi so podatki, ki jib beremo v statističnem nemškem listu .Eeichs-Arbeits-blatt" o konsumu alkohola v Evropi in sever. Zveznih državab Severne Amerike v 1. 1885— 1903. Konsum vina v tej dobi je naraščal. V 1. 1903. pride na jednega človeka povprečno: v Italiji 106 l (1. 1885. le 78 l), na Francoskem 101 l (97), v Švici 70 (71), v Avstr-ogrski monarhiji 19 l, v Nemčiji 7 l, na Angležkem, Nizozemskem in Zveznih državah po 1*/2 l- — Zganja se je popilo: (poprečno na človeka) na Danskem 14 l, v Nemčiji 8 l, (1. 1885. le 72 l), na Nizozemskem, EVancoskem, v Švici in v Eusiji po 4'7 l (6-6 l). Piva se je izpilo (na človeka): v Belgiji 217 l, v Angliji 135 l, (I. 1885 pa 123(), ˇ Nemčiji 116 (88), v Italiji 0 77 l (0-8), v Avstriji se popije: 1885 leta tOl vina, 1903. leta 19? vina, 1885. leta 32-5 l piva, 1903. leta 45 l piva, 1885. leta 9 l žganja, 1903. leta 11 l žganja. . — g —