Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po posti 4 fl., sicer 3 fl. ; za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr. Tečaj XII Ljubljani y saboto 28. januaria 1854 List Kako gospodariti, da se dohodki kmetijstva povikšajo tudi z majhnim premoženjemž Zivinoreja na Holandskem in kaj da Naši kmetje nimajo vsi toliko premoženja, zamogli z novimi napravami, dragimi mašinami z žlahno živino tujih plemen itd. kmetovati. Treba jim je po vetru obraćati plajš in po malem posto pati naprej. AI z umnostjo se dá tudi brez posebnih pripomočkov navadno kmetijstvo zboljšati in do hodki povikšati. Toda uma je treba in pridnosti v vsaki stvari. Kako tedaj tudi z majhnim premoženjem do hodke gospodarstva povikšati, bomo povedali v sledečem. se smeli nasi zivinorejci učiti od nje. ]; / (Dalje.) n . > Reja telét. Kmalo po tem , ko je prišlo tele na svet, sklene gospodar, kaj bo storil ž njim: ali ga bo redil za plem ali prodal mesarju » • • v • f Telice namenijo večidel za pleme, ako ne za prej ali pozneje za pazi gospodar lastnost na njih, da niso za to rabo Junčike pa večidel pokoljejo mesnico. ♦ Z mlado živino. ktero obderžé ali za molžo ali za pleme ali za delo, pa ravnajo takole: dní pri nekterih krajih pusté teleta po 5 ali materi ; novorojenčika potresejo s soljo ali Perva skerb mora biti gospodarju, da pomnoži s soljo in pšeničními otrobi, ali s soljo, otrobi in • • v v rn i v • • • % • i « v « t v « i t • i i t i t gnojni sca. To skerbeti za senozeti in pasnike. doseči pa je treba naj popřej s stolčenim janežem, in ga dajo materi oblizati. Potem ga pusté sesati trikrat na dan v določenih živo 1. Kar pašnike zadeva, naj se s plotom ali mejo razdelé v manjši kosove ali parte. da urah, in ta čas ostane pri materi dej. Cez privezan spre dní ločijo mater od teleta, ktero po nemore živina vsaki dan cele paše poteptati ali stavijo v dobro napravljeni telečji hlev in ga va ognjusiti, ampak da se poredoma popase danes ta dijo jnaterno mleko piti. juter drugi oddelk in da tako travi toliko časa ostane, da zamore rasti. Če je kmetovavec pre gradel pašnike z živo mejo druzih krajih ločijo teleta koj po rojstvu od matere, preden ga je še obiizala, ter ga denejo v y bo zrak okoli vsa- kakosen kot hleva ali na pod, kjer mu napravijo gorko suho štalico. Til položé živinče na dobro mehko nasteljo , mu s soljo očedijo gobček, jezik in nebo, obrišejo žlezo in slinje iz nosnic in ust cega delà bolj vlažen, in vlažen zrak pospe suje rast trave, posebno na suhih pasnikih. Čeho naj čemo se bolj pomnožiti rodovitnost pašnikov, pastir pridno nabira kravjek v kakosen kot paš nika, kterega sonce naj manj prepeka; ondi naj kravjek pomeša s perstjó in tako napravljeni kup včasih premeće. Kadar se že bliža zima, naj v jeseni raztrosi ta mešani gnoj enako po travniku. 5 nic, in dergnejo kožo S en ož et se daj tudi z majhnim veliko po celem životu s senom ali slamo in zrahlajo zamazano dlako. Vse to storé, ker previdijo, da koža ni mertev meh, ampak da je živa odeja, skozi ktero vsaka stvar nekako enako diha, kakor skoz pljuča. Je vse to opravljeno bilo, poskušajo teleta z zboljšati. Ce so obrašene z mahom, naj se pre vlečejo dodobrega z ojstro brano, posebno z bantsko brano, ktera je brana vsih bran, in mah naj se spravi raz senožeti. Pozno v jeseni naj se potroši z mešanim gnojem in poseje ponji senéni drob ali kakošne travné semena, ktere si vsak kmet sam lahko dobi, ako na dobrih travnikih osmuka mlekom napajati, kar ali rojstvu, drugod pa napojiti vzamejo koj pervo bilo, kteremu pa prilijejo tretjino sto se zgodi tam pa tam koj po ur po rojstvu. Živinče mleko, ki je pomolzeno ali četert vode. Ti mleko j s kterim pozneje redijo teleta 5 tudi zrelo travo njenega semena Če so senožeti le kolčikaj kisle ali mokre srne pred počivati, da jih d na 1. ne pwTaiij u» ji« umu na o u ji u, ker go- na privauijo leieia mieno pm, jim vukujcju v veda se pri kisljati mervi nikdar ne sponašajo dobro, mleko pomočeni perst v gobec, da sesajo na njem; Senožeti močiti je neizrečena dobrota za njih potem mu potonijo gobec v posodo z mlekom in perva potreba, če hoče gospodar naj večji pri- kterega mu vtaknejo mlečni perst v gobec. Tako Pervi čas dobi ali 6krat na dan piti, pozneje pa le 3krat* Napajanje kakor sploh vso gleštanje telet je kak možk zmiraj mešajo z vodo. Pervo molžo pa večidel privošijo celo teletu; po pervi molži namolzeno, ceravno še rumeno in gosto skuto pa nekoliko že rabijo za sirovo maslo in sir, ker vsake molže na enkrat bi ne moglo tele povžiti brez škode. Da privadijo teleta mleko piti, jim vtikujejo v y iz delk si pridobiti iz zemlje svoje. Naj tedaj vsak se navadijo teleta kmalo sesati. gospodar, kteremu je mog na eno ali drugo vižo de in prevdarja precenlj 9 kako na svojo senozet napeljavati, dobro tuhta tele opravilo kravaric; malokterikrat se peca dobroto si zamogel nakloniti to ne ktero le tišti spozna, ki je tako hlapec s tem delom. Gospodinja ali pa hči čuje r ----9 *w «« j-L umen in srecen, da zamore močiti svoje senožeti (Dalje sledi.) nad vsem tem in sicer s takim veseljem, da bi ne izročila na nobeno vižo to delo komu drugemu. nekterih krajih redijo teleta s samim mlekom skoz 3 tedne, v druzih pa le 2 tedna, in sicer z. — 3 O — toplim, kakoršno spod krave pride. Tretji ali če-terti teden že posnemajo mleko, ga pa za vžitek teletpogrevajo, da je toplo kakor spod krave. Po-zneje pa ne dajejo teletu več posnetega mleka matere njegove, ampak kakor pride tudi od druzih krav. Tretji teden pokladajo teletom že enmalo dobrega slaďkega sená ali zrezanega krompirja in pese, tudi mervico starega kruha. Živinee se kmalo privadi te piče. Yečkrat na teden dajejo teletom tudi za pijaco kuhanega lanénega semena ali v gorki vodi stopljenih lanenih preš, kterim pridajajo vča-sih enmalo posnetega mleka ali siratke. Mnogo-krat tudi jajce vmešajo mleku. Tako ravnajo od 4. do 7. tedna, med tem dajejo zmiraj več suhe klaje, postavim, sena. 7. ali 8. teden.se odstavi tele od mleka, in dobiva vode ali siratke. iO. ali 12. teden že dobiva trave zra-ven sena vsak dan enkrat in zmiraj več. Tako se privadijo paše, na ktero — blizo hiše — se ženo lt ali 12 tednov stare. Naj raji jih ženo pervi-krat na pašo na sv. kerstnika dan. (Dalje sledi). Premišljevanje narave in previdnosti božje v nji. Poslovenil Mihael Verne. Naprava snega. Al je tuđi vredno premišljevati to vsakdanjo prika-zeo v naravi? O nadpisu tega premišljevanja bode zna-biti marsikdo mojih bravcev to mislil. Al moj namen je oberniti njih pazljivost na ta čudež in jim v napravi snega pokazati razgled , ki je mikaven za vaacega mi- selnega člověka. Sneg obstojí iz vodenih delov, ki so zmerznili v zraku. Zmerznjena voda je led, in sneg se tedaj od ledu ne razloči v ničesa, kakor v tem, da voda ledu zmerzne v svoji navadni gostosti — voda snega pa le takrat, ko se nje delci razdelé ali spremecé v puh. Po mnogih skusnjah se je našlo, da sneg je štiri in dvaj-setkrat tanjši ali redkejši od vode, in da sneg, ki je se le padel, deset do dvanajstkrat več prostora povzame, ko njegova voda, ko se raztopi. To bi ne moglo nika-kor biti, ako bi sneg silno raztegnjena voda ne bil. — Vendar pa je sneg še nekaj več ko zgol voda, zakaj naprava njegovih delcov in njegove lastnosti se ne zla-gajo popolnoma ne z vodo ne z ledom. In v tem obziru je sneg res čudna reč. Ko v višavi zbrani puhi zmerzujejo, se jim pridruži nekaka solitarjeva kisiina (gnjilec s kislicom), ki v zraku plava, in zadobí podobo majhne Sesterovoglate sulice ali kopke. Med tem ko se zbira mnogo tacih majhnih sulic vkup, postanejo vodni delci, ki se med njimi znajdejo, terdi in se vle-denijo (kristalizirajo). To napravi sesterovoglate sne-žinke ali majhne zmerznjene obročke, ki obstoje iz ravnih iglic, kterih se spodaj na obéh stranéh krajše sulice primejo; toda njih podobo spremeni mnogokrat veter, ki piše na nje. Kako čudno bi se nam zdelo vpodobljenje snega, ko bi ga ne vidili vsako leto ! Al borno pa zato , ker se prigode nekteri čudeži večkrat, manj marali za-nje? Nikar, premišlujmo jih še skerbnejše, in občudujmo mo-gočnost božjo, ki irna vsaki letni čas tako neskončno obilo pomočkov, s kterimi pospešujejo korist in radost ljudi. Kdo smé po pravici tožiti, da zima je brez mno-goverstnih veselic? Al ni prečudno viditi, kako nareja narava celo snežinke po nar natanjčniši razmeri, kako neskončno je število snežink, ki padajo z neba, in v koliko podob se voda pod stvarljivo roko božjo spreme- nja. Sedaj se vpodobi v toč o, eedaj se sterdi v led, sedaj se spremeni v slano, sedaj v snežinke brez stevila. Vse te spremembe so namenjene za potrebe zemlje, v prid vsim stvarém. 0 Noriku in Noreji. Spisal Davorin Terstenjak. Pervi članek. —§. 5. Mesta. m- —(Dalje.) * - Današnjega Kranskega je majhna stran spadala pod Norikum; imenitniše mesto je bilo edino Adrans, današnja Trojana. O početku in pomenu imena smo že govorili. Vse druge mesta so spadale pod Panonio, kjer bodo tudi po redi razložene. Vojvodina Koruška je spadala vsa pod Norikum; najdemo tedaj ob času rimskega vladařstva sle-deče imenitniše si o v e nske mesta in postaje: 1. Jaena, med današnjim Jaunsteinom in Globasnico, od jun, junec, symbol Živatov. — 2. Virunum, Berunion pri Suidatu, Va runu m na tabulih Peutingerjevih od ver, var, ber, berev, brav, berun = morjeaec, aper. Obširno razlaganje imena tega mesta beri v našem spisu ,,o Am bid ra v ih". Imenitno mesto je ležalo na celovškem polju ^Zollfeld) in bližnja sedanja Varpja, Vaprja ves, edini ostanek in žalostni spo-minek nekdanje slave, je še ohranila ime velikega mesta noriških Slovencev. Nadja mo se, da v svojem deíu bodemo v stanu slavo tega mesta natanko popisati. — 3. Matucajum, današnji dan Zwischenwasse rn, kjer se Motnica steka v Ker ko. Lepšega slovenskoga imena pa starinoslovec ne more najti, kakor je Matucajum = MedCokajem, Madtokajem. Glasnik a je stariši kot e, primeri sanskritski m a d h j a, latinski m e-dius, slovenski med, madhu sanskritski, med (Ho-nig) po slovenski. Po Pohorju, Koroškem in Kranskem @e dan današnji glasnik a radi izgovarjajo namesto glasnika e, na priliko: navém namesto nevém, naroden namesto nerodeu, aden namesto eden, ruski odin, sanskritski adi. — 4. Candal icae, sedanji Hiittenberg, od besede kanda, konta, kontina *), Hutte, Haus, sanskritski kundža, kuti, kêta, casa, domus, — primeri: kot, kut, z nosovnico kont, kunt, torej koča, kuca = kontja, kuntja. Prišli Nemci bo tedaj Candalicae přestavili v nemški jezik. — 5. B e-liandrum, današnji Engeldorf, zunaj mesta koro-škega ležečega na štajerski meji F rie za h (v brezi h; in den Bergen, zato ima tri brege v gerbu svojem); An der je bil po indiškem baanoalovju eden dobrih duhov, kteri so čuvali nad Iadio ; zna biti, da so tega genija častili tudi Noričani in pozneji Nemci in v Engeldorf přestavili ime mesta B e 1 i a n d r u m. Primeri lastna imena rodovin slovenskih :Ander, Anderka. — 6. Gra-viaca, Graviacae, današnji Grades, na rečici Metnici ležeča ves; od grava — krava, Gravjak zz Kravjak, mesto kravi symbolu boginje Žive posvećeno. G — k primeri pruska in ftruška, gavran in /cavran, ^erča in fterč, kteri besedi imate enako koreniko, #ranj in /eranj, granica in feranica. — 7. Santicum, Lind, zunaj Be-laka, od Sán, der Lind, Drache, Lindwurm. — 8. Ad Silanos, pri Silavcih, Prisilavcih, kraj Sile, menda današnji Arnoldstein. — 9. Saloca, današnji Sálách, Zalog, Zaloga m. — 10. Tassinemeti. Nekteri iščejo to postajo v današnjih Temencih. Da je y *j Veža Tri glavo va v Stetiri se je velela Kontina, glej Histor. Anony. v „scriptores rerum Bamberg" str. 680. V spisu „o Ambidravih" smo izpeljevali ime tega mesta iz besede Kandol hrt, ali . ker se današnje mesto veli Hiittenberg. se nam nazočna izpeljava dozdeva bolj resnična. prepogami; po tîeh so položene drage pletenice* Miz stalo na Koroškem, kazeta Peotingerjeva tabla in An toninov Itinerar, v kterih je cesta iz Aquileje tako po- in stolov nimajo ; počivalo je tako rekoć edino pohišje ; snamljena : Aquileja XXXV. M. P. Ad Silanos Tassinemeti VIII. Saloca XI. Virunum. MeDi pa se ime Tassinemet ------* -----j 7 r ------ J~ ----------ru",Mr j večidel je zimnica, na kteri posedajo podnevi, tudi njih postelja ponoći. Kadar grejo spat, se ne slečejo, am-se le odenejo s prešitimi plahutami. Zjutro se pospravi ta posteljna oprava, in spavnica je spet prebivavnica. Turki nimajo peci ali kaminov. Grejejo se v sobah ne zdí slovensko P" kotlenih ali lončenih žerjavnicah, ktere imenujejo temoć tišk m erjetno je, da so ltišk B on ci (Brenci) iz Galie skoz Helvecio in zemljo etrur skih Retov dol do S iriskem narečju coeli veža se naselili. Ne m pomeni v m 9 nebo (Dalje sledi.) 5 m med. sacellum i 9 Ozir svetu v __ Življenje Tur kov, njih navade in šege (Dalje.) stanovih je tudi oblekaTurkov različna, vendar so nektere oblačila, ki jih nosi vsak Turk. Srajca turska, kanys imenovana, je podobna Po mnogoverstnih ženski srajci, ktero nosi Turk cez široke platnene spo doje hlače; noge ovijajo s platnom, — takim nogovi cam pravijo terlyos, ktere pa vcasi namestujejo majhne papuče (pantofelni) iz posebno tankega usnja čez ktere obuvajo se usnjate žoke, mets imenovane > j kteri so na široke rudeče hlače sakši r e • V • , • Kadar Turk iz hiše gré, obuje še druge papuče pnsiti. Zra- ven srajce in hlač nosi vsak Turk še s platnom podvle- entari, ktera seže čez kolena, čez čeno kamižolo to pa pride kaftan dolga do petá. > to je suknja ali hala, ktera je Ta kaftan zntegnejo čez život s pašom in na obe'h straneh ga zasučejo nazaj. To je obleka za dom, v kteri pa noben pleme-niten Turk ne gré iz hiše. Cez kaftan nosijo še drugo suknjo, ki ni zapeta in je enmalo krajši od une. imenujejo jo džiuppeh, pozimi je podvlečena s kožuho-vino, poleti je navadno brez kožuha. Rokavi nje se- zejo komaj do komolca. Cez dziuppehe pa nosijo se z dolfirimi rokavi, ktere mnogoverstne druge oblačila imenujejo benyš. Njih obleka je scer draga, pa ni priročna. Profet Mahomed je Turkom priporočal belo in černo barvo pri oblačilih, prepovedal pa jim je rudečo in rumeno, Al oni se ue ravnajo zvesto po ti prepovedi. Turki in skor vsi Mahomedanci si brijejo glavo do golega, le na temenu pusté majhen šopek lás, in po-krivajo golo glavo z volnato rudečo kapico, čez ktero pride turban. Brado smejo imeti le sultan, ministri > velikaši in sodniki. Vsi drugi morajo zadovoljni biti z vosami (majhen šopek brade pod spodnjim žnablom) 9 ktere pa tolikanj pridniši gleštajo. Turbani so glavni lisp turški in vsih prebivavcev jutrovih dežel. Turbani podobe, ktera se preminja po mnogo- eo mnogoverstne verstnih stanovih; celo na grobnih kamnih, v ktere so turbani vrezani, se mora zvesto obraniti podoba njih kakor so jih nosili ob življenju. Pohištvo pri Turkih je tako napravljeno, da streže njih lenobi. V naših sobah je miz, stolov vsake baže 9 9 klopí in druge je zadovoljen, ako ropotije, da se člověk komaj gane. Turk ima le počivalo (sofo, divan) 9 da se na-nj vaede in pije tobak. V vsaki sobi je naprav Ijeno neko posebno višjo mesto čevelj visoko in 5 do 6 čevljev široko), na kterem leže žimnice, s plat nom ali pavolnato robo prevlečene, in z vajšnicami od enega kraja do druzega previđene. Počivala bogatinov so prevlečene z drago robo, izbine stene pa z ličnimi Na bavarskih monumentih napis Marti et Nemetonse znamnje, da je Nemetona bila nekakšna celtiška boginj 9 r> 57 r) Windisgrac. Waldštein. Keglevičeve Cesarski cekini. 57 57 « 20 „ » 20„ V) V 10 •ft 27 '/' 4 " IO1 1z yy 5 fl. 54 Oblig. 5% od letal851 B 111 V, „ | Napoleondor (20frankov) 9 fl. 51 Oblig, zemljiš. odkupa 5% 883 4 r> Zajemi od leta 1834 1839 v Novem mestu, okraj nih vradnij (Bezirkeàmter) bo razun poglavnega mesta 30 po deželi ; v Ljubljani in Novemmestu bo politična oblastnija ločena od sodijske, povsod drugod pa bote obé oblasti združene. Nad- 5? V) 233 1.33 %_ Loterijne srećke : n Suverendor.......17 fl. 5 Nadavk (agio} srebra: na 100 fl. 24 % fl. na Dunaju v Gradcu 25. januaria 1854 : 0. 65. 74. 41. 58. 65. 54. 53. 66. 87. Prihodnje srečkanje bo na Dunaju in v Gradcu 8. februaria 1854 Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis Natiskar in založnik : Jozef Blaznik.