DR O NAŠI H ZAVODO V I N DRUŠTEV/ATT! VtlA DEI NOSTRI1ST1TUTI L DEL LE NOSTR E SOCIETA/ACTIVITIE S BY OU R INSTITUTION S AN D ASSOCIATIONS , 263-2?3 
Barbara Švagelj 
ORN1TOLOŠKO SREČANJE NA KROGU 

Na rednem občnem zboru Ornitološkega društva lxobrychus so se v sredi septembra 1995 vnovič zbrali raziskovalci in ljubitelji ptic in širše narave na Sv. Onofriju nad Sečovljami (Krog). Čudoviti ambient ob konjušnici in zgledno gostoljubje prijateljev Miloša in Lili sta privabila pol stotnije obiskovalcev, ki so si, po programu na vabilu sodeč, obetali doživetje zanimivega in poučnega vikenda. Po dobrodošlici predsednika društva Tibomirja Makovca se je pričel uradni del, v katerem so ornitologi predstavili, kaj vse so v društvu postorili v preteklem ietu. V prvi vrsti so omenili strokovno delo, ki se je pokazalo v obliki člankov v tovrstnih revijah. Gre za raziskavo o beločelem dežev­niku na slovenski obali, detajlni inventar vseh mokrišč na Jadranu ter seznam razširjenosti ujed in sov Slo­venske Istre, ki so izšli v reviji Annales, in pa zbrane obširne podatke o dosedaj manj znanih vrstah na slovenski obali v društveni publikaciji Falco. Ob tem je neizogibno omeniti novo številko te revije, ki je izšla leta 1995 in pomeni pravi skok v kvaliteti, tako obli­kovno kot vsebinsko, in bo gotovo obogatila naravo­slovni medijski prostor pri nas. 
Prispevek k nekoliko bolj ekološkemu in naravo­varstveno ozaveščenemu turizmu je dal Lovrenc Lipej s pomočjo Tibomirja Makovca in Slavka Polaka; izdelal je obsežno ornitoekološko študijo o pticah hotelskega kompleksa v Luciji. Nekateri člani društva so sodelovali tudi na mednarodnih simpozijih v Algheru na Sardiniji, v Barceloni in v Tuniziji. 
Na področju naravo varstva so še vedno na prvem mestu prizadevanja za temeljito zaščito Sečoveljskih solin. Tako so dosegli prepoved vseh posegov v prostor v predgnezditvenem in gnezditvenem obdobju (od aprila do avgusta), v sodelovanju z Drogo iz Portoroža pa so postavili opozorilne table in kamnite ovire, ki pre­prečujejo dostop motornih vozif na zaščiteno območje. Dvodnevni izlet s konji-po porečju Dragonje, ki so ga organizirali skupaj z drugimi, ki jim za ta naravni biser ni vseeno, je imel velik odmev v javnosti. To je bil tudi prvotni cilj te akcije, saj so med ljudmi hoteli predvsem zbuditi zavest o pomembnosti tega in drugih naravnih zakladov Slovenske istre. 
Pri popularizaciji ornitologije in naravovarstva se je še posebej izkazal Iztok Škornik z dvema filmskima prispevkoma o otoku Kiosu, ki smo si jih lahko ogledali na koprski televiziji. Tudi sicer so člani društva nekajkrat sodelovali pri raznih prispevkih o Sečoveljskih solinah in v dokumentarnem filmu Ujeta modrina. Organizirali so tudi mnoge ekskurzije v Sečoveljske soline, na Kraški rob in v izlivna področja reke Soče v Italiji, na katerih so osnovnošolskim in srednješolskim učiteljem ter ameriš­kim in nemškim ornitologom predstavili ornitofavno in naravne značilnosti tega območja. Omenjena nara­vovarstvena dejavnost obalnih ornitologov je še toliko bolj pomembna, saj so, kot kaže, povsem resno vzeli evropsko leto varstva narave. 
Zgledno sodelovanje v gibanju Znanost mladini je morda od vsega tega najpomembnejše, saj je prav vzgo­ja mladih ornitologov in naravovarstvenikov ena od najpomembnejših nalog Ornttoioškega društva. V fetu 1995 so razpisali 5 nalog, 4 od teh pa so uresničili. S temi nalogami so sodelovali na lokalnem tekmovanju v Kopru, z eno od njih, ki je obravnavala prezimovanje ptic v Strunjanski laguni, pa so na tekmovanju tudi zmagali. 
Kaj pa bodo v društvu počeli v bodoče? Največji poudarek bodo ornitologi še naprej dajali edini Ram­sarski lokaliteti v Sloveniji, Sečoveljskim solinam. Posta­vili bodo preostale opozorilne table v kritičnih predelih solin. V gnezditvenem obdobju naslednjega leta bodo nadaljevali z monitoringom in natančno topografijo najpomembnejših gnezdišč, s katerimi bodo dobili ustrezne trdne argumente pri predlogih za ustanovitev novih rezervatov in primernega varstvenega režima za ptice Sečoveljskih solin. 
Največ energije bodo vložili v jubilejno deseto šte­vilko društvene publikacije Falco, čaka pa jih tudi še posebej prijetno opravilo - odprtje društvenih prostorov Kopru, ki sta jim jih prijazno odstopila g. Andreja Bo­gataj in Društvo proti mučenju živali iz Kopra. Orga­nizacija mednarodnega posveta o severnojadranskih mokriščih, ki je v letu 1995 ni uspelo uresničiti, bo v novem letu ena od prioritetnih nalog. Gre predvsem za vprašanje smiselnega gospodarjenja s solinami v luči zaščite pred naraščajočimi človeškimi interesi. Sprožiti nameravajo tudi akcijo kartiranja ornitofavne Slovenske Istre v kvadrantih 5x5 km; koordinator akcije bo Miran Gjerkeš. Svoje poslanstvo bodo nadaljevali s sodelo­vanjem v gibanju Znanost mladini z nalogami s po­dročja ornitologije in varstva narave, z upanjem, da pridobijo nekaj novih, mladih moči. 
Uradni de! rednega občnega zbora je zaključila po­

269 

DELO NAŠIH ZAVODO V IN DRUŠTEV / ATT1 VITA DEI NOSTRi ISTITUTIL DELLE NOSTRE SOCIETA / AOTViTlES BY OU R !NSTITUTIONS AN D ASSOCtATfONS, 263-273 
delitev priznanj Ornitološkega društva ixobrychus čla­nom in drugim ljubiteljem narave, ki so se v letu 1995 še posebej izkazali s svojim delom. Simbolične nagrade so prejeli Jana Crnošija, prof. Luisa Angelini Ličen, Borut Mozetič in Iztok Geister. Jana Crnošija se je posebej iz­kazala kot mentorica pri raziskovalnih nalogah gibanja Znanost mladini na piranski gimnaziji. Njena požrt­vovalnost in delavnost sta v veliki meri pripomogli, da so naloge njenih dijakov dosegle tako dobre rezultate. Prof. Luisa Angelini Ličen poučuje biologijo na koprski gimnaziji z italijanskim učnim jezikom in svoje učence v okviru biološkega krožka že od nekdaj navdušuje za naravo. Seveda sodelujejo tudi v gibanju Znanost mla­dini, kjer dosegajo lepe rezultate, ime Boruta Mozetiča je tesno povezano s Škocjanskim zatokom, saj si že nekaj let z vizionarsko vztrajnostjo prizadeva za nje­govo učinkovito zaščito. Kljub vsem mogočim oviram, ki mu jih na tej poti postavljajo razni lobiji in pomanj­kljiva naravovarstvena zakonodaja, zagnano vztraja kot koordinator projekta Ohranitev in renaturacija Škocjan­skega zatoka in vzbuja upanje, da se bo že odpisani zatok le ohranil. Iztok Geister je eden najbolj plodnih slovenskih naravovarstvenih publicistov, ki je pred krat­kim zaključil tudi dolgoletni projekt kartiranja slovenske ornitofavne in ga strnil v Slovenski ornitološki atlas. Nedavno tega je objavil tudi zbirko svojih esejev Zago­vori narave. Njegova kritična misel in poetična nav­dihnjenost sta marsikomu odprla oči in odstrnila tenčico tisočerih skrivnosti matere Narave. 
Formalnemu delu srečanja je sledilo izredno zani­mivo predavanje prof. dr. Toneta Wrabra, ki je spre­govoril o vrstah čapljevcev iz rodu Erodium, ki so sorodniki krvomočnic. Solinarji so plodiče te, domači stroki tedaj neznane, rastline uporabljali kot priročen barometer z imenom "pajeta" - siamica. Ta slamica se je glede na količino vlage v zraku ob različnem vremenu različno upogibala in kazala na vreme, Borut Rubinič je udeležence srečanja popeljal v izraelske puščave in prikazal slikoviti ptičji svet. Popolno nasprotje je bilo predavanje G. Beltram, ki nam je prikazala edinstveni svet mokrišč. Ustavila se je tudi pri Sečoveljskih solinah in pobliže orisala ekološki pomen teh ekosšstemov. Naslednjega dne so se udeleženci srečanja odpravili na izlet po zgornjem toku Dragonje. 


Janja Kogovšek 
MEDNARODNI SIMPOZIJ "KARST WATERS AND ENVIRONMENTAL IMPACTS" 
V času od 10. do 20. septembra 1995 sem se udeležila mednarodnega simpozija Karst Waters and Environmental Impacts v kraju Beldibi pri Antalyi v Turčiji. Simpozij so podprla mednarodna združenja: 
International Association of Hydrogeologist (IAH), Inter­national Association of Hydrological Sciences (IAHS), international Atomic Energy Agency (IAEA), UNESCO, United Nations Development Program (UNDP), United Nations Environmental Program (UNEP), United Nations Natural Resources and Environmental Planning and Ma­nagement Branch (LJNNREPMB) in U.S. National Com­mittee for Scientific Hydrology (USNCSH). V organi­zacijskem in tehnično programskem komiteju pa so sodelovali priznani krasoslovcí: M. Bakalowicz, W. Back, B. Beck, D. Ford, j. Gunn, S. Smart, H. Zojer in drugi. Simpozij je trajal pet dni. Prvi dan so bili po otvoritvi simpozija uvodni govori na temo simpozija, kjer so sodelovali priznani strokovnjaki s področja krasa in kraških voda s celega sveta: prof. Gültekin Günay iz Turčije, kot vodja in organizator simpozija, A. Ivan Johnson in John Moore iz Združenih držav Amerike, prof. Yuan Daoxían iz Kitajske, prof. Heinz Hötzl iz Nemčije, dr. Y. Yurtsever iz Avstrije in prof. Biondič iz Hrvatske. V naslednjih štirih dnevih se je zvrstilo prek 40 predavanj; vzporedno je bilo predstavljenih več kot 60 posterjev. Vseh udeležencev simpozija je bilo 154 iz 36 držav, in sicer: Alžirije, Avstralije, Avstrije, Azer­bejdžana, Belgije, Bolgarije, Kanade, Hrvaške, Cipra, Egipta, Francije, Nemčije, Grčije, Madžarske, Irana, irske, Izraela, Italije, Jordanije, Malte, Kitajske, Poljske, Romunije, Rusije, Slovaške, Slovenije, južne Afrike, Španije, Švice, Tunizije, Turčije, Turkmenistana, Ukra­jine, Združenega kraljestva, Združenih držav Amerike, Uzbekistana in Srbije. 
Predavanja so bila razvrščena v več skupin, in sicer: vplivi na okolje in inženiring, raziskovalne metode, sle­dilne metode, hidrokemija, naravni izotopi v krasu, transportni procesi v krasu, modeliranje, kraška morfo­logija in paleookolje, regionalni kraški sistemi, kontrola onesnaževanja in zaščita kraških voda. 
Poleg zanimivih rezultatov laboratorijskih raziskav, tako kinetike raztapljanja karbonatnih kamnin kot pre­takanja voda in iskanja ustreznih modelov, so bile predstavljene tudi raziskave kraških terenov glede na zagotavljanje zadostnih količin kot tudi dobre kvalitete kraške vode kot vira pitne vode na različnih koncih našega planeta. Tako smo se seznanili tudi z najno­vejšimi raziskavami na območju Sredozemlja, in sicer v Bolgariji, Hrvaški, Grčiji, Italiji in najobširneje v Turčiji. 
Predstavljene so bile tudi raziskave na slovenskem krasu, j. Urbane, j. Pezdič in A. juren so nazorno pri­kazali zadrževalne čase baznega toka Divjega jezera, Podroteje, Vipave in Hublja, kraških izvirov na obrobju Tmovsko-Banjške planote v Sloveniji. Rezultate večlet­nih raziskav prenosa onesnaženja s površja skozi 100 m debele apnence v Postojnsko jamo je predstavila Janja Kogovšek. B. Reichert, H. Hötzl in P. Trimborn so podali mehanizem transporta v vadozni coni nad Črno jamo kot rezultat enega dela raziskav v okviru mednarodnega projekta 7. SWT (7. Symposium on Water Trac ing), ki ga 
270