Srebrna priznanja OF Predsedstvo OK SZDL Ljubljana Center je na seji, 10. aprila letos, obravnavalo in potrdilo predloge za podelitev srebrnih priznan/ OF, kijih /e prtpravila komisija za priznanja in odlikovanja, po opravljenem po-stopku. Priznanja bodo podeljena na slavnostnl seji OK SZDL, 24. aprila 1980, ob 12. url, v dvoranl Kompasa na Miklošičevl. Letošnji prejemnikl srebrnlh priznanj so: OBČINA CENTER 1. Ljubo JOVAN, rojen 1922. leta, upokojenec, stanuje v Ljubljani, Ki-dričeva 6. Tovariš Jovan se je že leta 1941 vključil v NOB. Bil je politkomisar čete, bataljona, namestnik komisarja odreda, inštruktor kurirskih postaj pri glavnem štabu NOV in POS. Bil pa je tudi udeleženec pohoda XIV. divizije na Štajersko. Ima številna državna od-likovanja in je nosilec Spomenice 1941. Po osvoboditvi je bil zaposlen na UJV in študiral na visoki šoli za tele-sno kulturo v Beogradu. Leta 1961 je bil izvoljen za docenta, nato za izre-dnega pofesorja na visoki šoli za tele-sno kulturo. Ves čas je v sredinah, kjer je bil zaposlen, delal tudi politično, ka-kor tudi v raznih političnih organih občine in mesta. Ob zadnjih volitvah je bil v KS Aj-dovščina izvoljen za predsednika KK SZDL Ajdovščina, kjer je delo SZDL kot ostalih družbenopolitičnih organi-zacij ponovno zaživelo. 2. Franc CAPUDER, rojen 1914. le-ta, upokojenec, stanuje v Ljubljani, Prešernova 17. V NOB se je vključil v juliju 1941. leta kot aktivist. Aprila 1944. leta je bil zaprt v Ljubljani in nato že maja 1944 odpeljan v Dachau, od koder se je vrnil šele po osvoboditvi. Po osvoboditvi je bil zaposlen v Poštni hranilnici in Narodni banki in nato pri SDK šef oddelka za f inancira-nje in računovodstvo. Ves čas je bil družbenopolitično angažiran, bil več-krat predsednik OO sindikata in pred-sednik sveta delovne skupnosti. Dve mandatni dobi je bil član občin-ske konference SZDL in predsednik nadzornega odbora. Sedaj je predse-dnik administrativno f inančne komisi-je pri OK SZDL, član KK SZDL Gra-dišCe, član sveta KS in predsednk RK Gradišče. 3. Miran ŠUBIC, rojen 1921. leta, upokojeni učitelj, stanuje v Ljublja-ni, Rimska 14. V narodnoosvobodilni borbi je pri-čel sodelovati že leta 1941. Od oktobra 1941 je bil v ilegali, marca 1942 pa se je priključil 2. grupi odredov kot parti-zan. Bil je v Tomšičevi brigadi, ko-mandant mesta Kočevje, komandant X. Ljubljanske brigade in ima čin pod-polkovnika JLA. Poleg ostalih odliko-vanj je tudi nosilec partizanske spo-menice 1941. Po osvoboditvi je imel tovariš Šubic razna odgovorna mesta ter bil ves čas aktivni družbenopolitični delavec kot npr. sekretar Biroja ZK, odbornik me-sta Ljubljane, odbor SOB Center in član Sveta za komunalne in gradbene zadeve. Po upokojitvi leta 1973 se je vključil v družbenopolitično življenje v KS Gradišče, kjer ima več funkcij, med drugim pa je tudi član odbora ZZB NOV Ljubljana Center. 4. Franc LUZAR, rojen 1905, želez-niški inšpektor v pokoju, stanuje v Ljubljani, Trg OF 14. Tovariš Lužar je delal v času okupa-cije na železniški postaji Ljubljana, kjer je, povezan v delo OF, kot načel-nik postaje lahko uspešno organiziral prevoz raznega materiala partizan-skim enotam, ter kot aktivist organizi-ral mrežo obveščanja o vlakovnih pre-mikih sovražnih enot. Po osvoboditvi je postal tovariš Lu-žar aktiven družbenopolitični delavec na terenu, bil več let odbornik teren- skega odbora, še posebej pa je aktiven član odbora ZB NOV Kolodvor. Veli-ke zasluge ima tudi kot soustanovitelj železniškega planinskega društva, ki deluje že 30 let. Neprekinjeno 15 let aktivno dela tudi v hišni samoupravi. 5. Dana BRAVNlCAR, roj. 1922. le-ta, upokojenka, stanuje v Ljubljani, Hudovernikova 8. Dana Bravničar se je vključila v NOB že leta 1941 in je nosilka partizan-ske Spomenice. Po osvoboditvi je de-lala v organih notranjih zadev in tu opravljala razne družbenopolitične funkcije. Po upokojitvi se je vključila v družbenopolitično življenje in aktiv-no delo na KS Poljane. En mandat je bila sekretar KS SZDL in član krajev-ne organizacije ZB NOV Poljane. Kot marljiva in zanesljiva družbenopolitič-na delavka je bila pri zadnjih volitvah izvoljena za predsednico KO ZB NOV in je tudi članica predsedstva KK SZDL. Pri svojem delu si še posebej prizadeva za reševanje problemov bor-cev NOV in njihovega položaja v druž-beni skupnosti. _ 6. Miloš VEHOVAR, rojen 1909. leta, zaposlen kot IPO Elektronabave Ljubljana, stanuje v Ljubljani, Stros-smayerjeva 20. Tovariš Vehovar je za svoje doseda-nje aktivno delo prejel več odlikovanj, med drugim red dela z zlatim vencem in red dela.z rdečo zastavo. Takoj po osvoboditvi se je vključil v delo družbenopolitičnih organizacij na terenu Poljane. Kot odbornik je bil imenovan za načelnika finančnega od-delka v občini Ljubljana. Kot zanesljiv in predan funkcionar je bil priljubljen pri sodelavcih in v organizacijah ter tako predlagan v republiške organe. Čeprav je opravljal številne odgovorne naloge v okviru republike in federaci-je, je ostal aktiven družbenopolitični delavec na območju KS Poljane, ter tako veliko prispeval k družbenopoli-tičnemu in samoupravnemu življeniu. 7. Alojz ŽUŽEK, rojen 1919. leta, upokojeni oficir Milice, stanuje v Ljubljani, Potrčeva 4. Kot rudar se je že leta 1941 vključil v delo OF. V letu 1943 je kot sekretar KP Zagorje odšel v partizane, kjer je ostal z raznimi zadolzitvami vse do osvobo-ditve. Po osvoboditvi je dobil zadolžitve v Upravi za notranje zadeve, ter bil leta 1965 upokojen kot podpolkovnik Mili-ce. V KS Stari Vodmat je znan kot odločen in vesten družbenopolitični delavec. Je dolgoletni član odbora ZB NOV krajevne organizacije in član ob-činskega odbora ZZB NOV Ljubljana Center. Je tudi sekretar OO ZK, dele-gat v delegaciji KS za zbor krajevnih skupnosti in drugo. Aktivno sodeluje v vseh družbenopolitičnih akcijah in s tem aktivno vpliva na ostale aktiviste v krajevni skupnosti. 8. Nikola PROKOP, rojen 1929. le-ta, ing. gradbeništva, zaposlen pri Skupščini mesta Ljubljane, stanuje Ljubljana, Sketova 6. Izhaja iz siromašne delavske družine v Sremski Mitrovici. Leta 1943 je bil z očetom in starejšim bratom odpeljan v koncentracijsko taborišče ter nato kot 15-letni deček odšel v partizane. Po končani vojni je nadaljeval šolanje in se istočasno udeleževal mladinskih delovnih akcij. Že kot mladinec je opravljal razne funkcije. Leta 1949 je prišel študirat v Ljubljano, študiral na Fakulteti za gradbeništvo in se preživ-ljal s priložnostnim delom. V KS Stari Vodmat je, od vselitve leta 1962, aktiven družbenopolitičen delavec in sprejema ter vestno oprav-lja razne zadolžitve. Velik uspeh je do-segel pri komunalni ureditvi naselja, aktiven v gradbenem odboru za telo-vadnico osnovne šole dr. J. Potrča, ki je zgrajena iz I. samoprispevka in v odboru dozidave objekta VVO iz II. samoprispevka. 9. Vladimir VERHEK, roj. 1923, za-poslen v Iskri, stanuje v Ljubljani, Mestni trg 19. Vladimir Verhek je že leta 1941 pri-čel z aktivnim delom v Šentjakob-skem kvartu OF. Avgusta 1943 je odšel v partizane in sicer v Ljubljansko bri-gado in bil demobiliziran leta 1946. ie družbenopolitično angažiran v vseh sredinah kjer živi in dela. Tako kot je v delovni organizaciji vključen v delovanje samoupravnega sistema in družbenopolitičnih organizacij, je tudi v krajevni skupnosti Stara Ljubljana aktiven v vseh sredinah. S svojo skro-mnostjo in velikimi izkušnjami kot družbenopolitični delavec, nenehno sodeluje v oblikovanju in razvoju sa-moupravnega in družbenopolitičnega življenja v KS Stara Ljubljana. 10. Jelka TAVZES, rojena 1926. le-ta, gospodinja, stanuje v Ljubljani, Hrvatski trg 2. Jelka Tavzesova je z delom OF pri-čela že leta 1941, od leta 1942 do osvo-boditve pa je bila aktivna udeleženka NOV. Vsa leta po vojni je aktivna druž-benopolitična delavka. Aktivno vodi komisijo za socialne in zdravstvene za-deve borcev NOB pri KO ZB NOV Tabor in je članica iste komisije tudi pri OO ZZB NOV Ljubljana Center. V celoti skrbi tudi za člane ZB NOV v Domu upokojencev Tabor in Poljane. Njenemu prizadevnemu delu gre za-sluga, da je socialno vprašanje borcev v KS Tabor dobro rešeno. Aktivno pa se vključuje tudi v ostale akcije, ki jih organizirajo družbenopolitične organi-zacije KS. 11. Milan PODOBNIK, rojen 1923. leta, zaposlen pri KS Tabor, stanuje v Ljubljani, Tabor 8. Milan Podobnik se je vključil v ak-tivno delo NOB že leta 1941,1942. leta pa je odšel v partizane in ostal v NOV vse do osvoboditve. Je aktiven družbenopolitični dela-vec KS Tabor že več let. Aktivno dela v odboru ZB NOV, v odboru ZRVS, veliko zaslug pa ima pri organiziranju civilne zaščite v KS in organiziranju ljudske obrambe in družbene samoza-ščite. Dela pa tudi v stanovanjski sa-moupravi pri stanovanjski samoup-ravni skupnosti Ljubljana Center. Za svoje aktivno iauspešno izvršeno delo v družbenopolitični aktivnosti je pre-jel tudi več odlikovarij. 12. Noel ŠKERJANC, rojen 1944. le-ta, profesor - pedagoški svetovalec na Zavodu za šolstvo SR Slovenije, stanuje v Ljubljani, Celovška 30. Tovariš Škerjanc je že kot študent aktivno deloval v mladinski študent-ski organizaciji. V ZK je bil sprejet 1973. leta zaradi svojega večletnega ak-tivnega dela z mladino na gimnaziji Ivan Cankar. Bil je mentor aktiva ZSMS in skupnosti učencev na šoli, poleg tega pa je opravljal razne funkci-je v samoupravnih organih šole in član sveta šole. Je član OK ZKS, član komi-teja OK ZKS ter izvršni sekretar komi-teja za področje dela ZK v vzgoji in izobraževanju ter to funkcijo opravlja volontersko. Ves čas delovanja v OK ZKS vestno in dosledno opravlja svoje zadolžitve. * 13. Silva KOMAR, roj. 1938. leta, zaposlena v Pozavarovalni skupnosti SAVA, stanuje v Ljubljani, Rašiška 5. Tovarišica Komarjeva je dolgoletna sindikalna delavka. Njen prispevek je zlasti viden pri poglabljanju samoup-ravnih družben.oekonomskih odnosov v organizacijah združenega dela, kjer je do sedaj združevala delo. Pomem-ben je tudi njen delež pri delovanju SZS Ljubljana Center v mandatu 1974—78; v tem času je bila podpredse-dnica občinskega sveta ZSS, ter člani-ca različnih komisij. Poleg naštetih družbenopolitičnih funkcij, trenutno opravlja tudi funkcijo predsednice KO OO SZ v KS Kolodvor in je članica predsedstva KK SZDL, je v sorazmer-no kratkem času dosegla pri svojem delu pomembne rezultate. 14. Stane CURK, rojen 1933. leta, zaposlen pri SOb Ljubljana Center, stanuje v Ljubljani, Porentova 1. Tovariš Curk je dolgoletni aktivni družbenopolitični delavec v občini Ljubljana Center in tudi širše. Udeležil se je trinajstih mladinskih delovnih brigad in prejel vsakokrat naziv udar-nika. Delal je kot član OK ZSMS in OO ZPM Ljubljana Center in kot predse-dnik KO za letovanje. Že več let sode-luje v organih OK SZDL, predvsem na področju kadrovske politike, volitev ter družbene samozaščite. Uspešen je tudi kot predsednik IO SIS za telesno kulturo Ljubljana Center; to zadolži-tev opravlja že drugi mandat. Posebno pa je potrebno omeniti njegovo priza-devanje ob lanskoletni uspešno izve-deni akciji NNNP. 15. Mitja VIDIC, rojen 1925. leta, profesor telesne vzgoje, stanuje v Ljubljani, Djakovičeva 6. Tovariš Vidic je leta 1943 končal štu-dij in odšel v partizane. Po končani vojni je končal študij na visoki šoli za telesno kulturo. Njegovo zgledno tri-desetletno mentorsko delo ga je uvr-stilo med priznane strokovnjake žen-skega rokometa v Sloveniji in Jugosla-viji. Pri svojem delu pa se ni posvečal samo strokovnemu napredovanju žen-skega rokometa v Sloveniji, ampak je bil zgleden mentor vrsti niladih gene-racij. Ves čas pa je tudi aktiven samou-pravljalec in kot član ZK opravlja svo-je dolžnosti v vseh sredinah kjer delu-je in živi. V klubu, ki ga vodi, je razvita mladinska dejavnost in aktiv ZSMS tesno sodeluje z OK ZSMS Ljubljana Center. 16. Viktor LESKOVŠEK, roj. 1934. leta, zaposlen pri MK SZDL Ljublja-na, stanuje v Ljubljani, Zvonarska 11. Imenovani tovariš je osebno skro-men in delaven tovariš. Je dolgoletni uspešni družbenopolitični delavec. Bil je med drugim predsednik združenja študentov pravnikov in organizacijski sekretar Univerzitetnega komiteja ZKS, član organov OK ZKS Ljubljana Bežigrad in MK ZKS Ljubljana, od-bornik Ob. skupščine Ljubljana Cen-ter in mestne skupščine ter predse-dnik komisije za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve, podpredsednik OK SZDL Ljubljana Center in drugo. V Krajevni skupnosti Prule je pod-predsednik KK SZDL in aktivno delu-je pri preobrazbi KS in utrjevanju SZDL kot frontno organiziranih socia-lističnih sil in najširše demokratične zveze delovnih ljudi in občanov. 17. Mile ŠETINC, rojen 1956. leta, predsednik OK ZSMS Ljubljana Cen-ter, zaposlen pri Gospodarski zborni-ci SRS, stanuje v Murglah 121. Tovariš Mile je začel svoje delo v organizaciji ZSMS, ko je bila ta v svo-jem preporodu. Vse svoje sposobnosti je usmeril v spreminjanje mladinske organizacije iz obrobne politične orga-nizacije, ki se ukvarja zgolj s kulturni-mi, zabavnimi in družbenimi interesi mladih ljudi v organizacijo, ki bo s svojim vplivom posegala na vsa po-dročja pri reševanju družbenih proble-mov. Kot predsednik OK ZSMS je prena-šal težišče dela ZSMS v temeljne sre-dine kjer živijo, delajo ali se šolajo mladi ljudje. Velik del njegove aktiv-nosti je usmerjen v poglobljen študij mednarodnih odnosov ter to znanje prenaša med mladino, kjer deluje. Udeležil se je tudi mladinske delovne akcije na Kozjanskem. Njegovo ustvarjalno in požrtvovalno delo je mnogo pripomoglo k uveljavljanju mladinske organizacije v občini Ljub-ljana Center. . 18. OBCINSKA KONFERENCA ZRVS LJUBLJANA CENTER, Ljub-ljana, Zarnikova 3. OK ZRVS Ljubljana Center že vrsto let intenzivno deluje v okviru SZDL kot družbena organizacija, ki ima svo-jo osnovno nalogo usposabljanja stare-šinskega kadra v vojaških veščinah. Vsakoletni program izobraževanja svojih članov v celoti uspešno izpelju-je in uvaja vsako leto nove in napre-dnejše oblike dela. Težišče dela organizacije ZRVS je v bazi - v krajevni skupnosti. Ta organi-zacija, poleg svoje osnovne naloge izo-braževanja, aktivno deluje pri razvija- nju in krepitvi družbene samozaščite in ljudske obrambe, skupaj z ostalimi organizacijami v občini in krajevni skupnosti. Tako OK kot tudi KK ZRVS strokovno pomagajo, zlasti pri kadrovanju mladih v vojaške šole, so-delovanju pri organiziranju obramb-nih dni na šolah ter pri mentorskem delu članov v zvezi s pripravami mla-dine na področju SLO, strelskih vajah in drugo. 19. OBCINSKA ORGANIZACIJA RKS LJUBLJANA CENTER Občinska organizacija RKS je ena izmed tistih družbenih organizacij, ki ji je v 35 letih delovanja v samoupravni socialistični družbi uspelo ovreči ozek krog svojega delovanja in se je kot množična organizacija pojavljala pov-sod, kjer so se pokazale družbene po- trebe za njeno delo. To je na zdravstve-nem, socialnem, v*zgojno izobraževal-nem področju in na področju SLO in družbene samozaščite. Številni člani RKS in njeni aktivisti, ki so organizira-ni v KS in se delegatsko povezujejo v občinsko organizacijo RKS, že vrsto let z vso odgovornostjo izvajajo sosed-sko pomoč starejšim občanom in pri-pravljajo za njih prijetna družabna sre-čanja. Med letom opravijo v vseh osmih KS do tisoč obiskov. Pravtako pa je ta organizacija tudi aktivna pri usposabljanju mladine za humane od-nose in to prek podmladka rdečega križa na osnovnih šolah. 20. OSNOVNA ŠOLA TONE CU-FAR, LJUBLJANA, Čufarjeva ulica. Delovna organizacija OŠ Toneta Ču-farja je od ustanovitve leta 1961 dose- gla vidne uspehe in visoko raven na področju vzgoje in izobraževanja, prav tako je bila tudi ves čas-pomemben dejavnik v družbenopolitičnem udej-stvovanju v družbenih skupnostih, zlasti še v KS Kolodvor. Prispevala je pomemben delež k vsebinski reformi osnovne šole, uvaja-la je sodobne oblike in metode dela za dvig vzgojnoizobraževalne dejavnosti, s ciljem vsestranskega oblikovanja so-cialistične osebnosti naše mlade gene-racije. Med prvimi je bil na tej šoli uveden kabinetni pouk, postopna uvedba celodnevne šole, ki je že posta-la stvarnost. Šola ima izreden posluh za vse nove tokove v vzgoji in izobra-ževanju, ki se še posebej kaže pri uva-janju usmerjenega izobraževanja. Na tej šoli opravljajo praktične strokovne izpite učitelji in predmetni učitelji.