PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Sl,n^«55f^ov'ni Cena 650 lir - Leto XLII. št. 2 (12.327)
Trst, petek, 3. januarja 1Ì
O
O
I
□
X'
c
•i-i
£
s
X
r t
Š*
r-š
k
z
£
r_
i—: N-*.
Z
i-:
5
?o
Ob vesteh, da tako ZDA kot Izrael pripravljajo kazenski m
-si
o
•o
Cn
3>
O
—X
o
o
ro
o
o
Nad Libijo se zgrinjajo oblaki vojne Gadafi pa grozi s splošnim spopadom
V Rimu zaskrbljenost zaradi stališč Gadafija
RIM — Vprašanje mednarodnega terorizma ter velika napetost v a-meriško-libijskih odnosih sta bili včeraj predmet številnih posegov italijanskih politikov. Prevladuje siplošno mnenje, da je treba z vso odločnostjo poseči proti mednarodnemu terorizmu in iz izjav izhaja velika zaskrbljenost zaradi naraščanja napetosti v Sredozemlju. Tako demokristjan Galloni piše v današnjem strankinem glasilu II Popolo, da je potrebna največja odločnost v boju proti mednarodnemu terorizmu, ter izraža veliko zaskrbljenost, v trenutku ko »sodne preiskave nakazujejo težke odgovornosti libijske vlade v pripravi ali v podpori terorističnim dejavnostinK.
• Vsekakor pa Galloni poziva vse k zmernosti in pravi, da ni mogoče
sprejemati ukrepov, ki jih ne predvideva ustanovna listina OZN. O-strejši je obrambni minister in tajnik repubhkanske stranke Spadolini ,ki pravi, da njegova stranka ni imela nikoli zaupanja ne v Libijo ne v Sirijo ter da sedaj kot kaže ni več osamljena. Po njegovem mnenju Arafat politično ne pomeni več veliko, kar zadeva Palestince pa je dejal, da ne nasprotuje palestinski domovini, temveč pa palestinskemu terorizmu. Seveda Spadolini ni prihranil polemike s Craxijem in Andreottijem., ko je dejal, da si nekateri že 10 let u-tvarjajo da bo podpora tej ali oni skupini oddaljila terorizem od Italije, kar pa se ni zgodilo.
Tudi liberalci zahtevajo odločnejšo politiko do Bližnjega vzhoda
WASHINGTON — Nad Sredozemljem se že nekaj dni zbirajo temni oblaki novega mednarodnega zapleta, ki ne obeta nič dobrega. Tildi tokrat je v ospredju mednarodne pozornosti Libija, predvsem pa njen vodja polkovnik Muamar Gadafi, ki se je znašel v vrtincu obtožb, da moralno in materialno podpira mednarodni terorizem, da je torej sokriv za krvave atentate na rimskem in dunajskem letališču. Temačne o-bete o novem sredozemskem zapletu potrjujejo tudi vesti, ki prihajajo z Bližnjega vzhoda in iz ZDA.
Kuvajtsko časopisje je včeraj objavilo vesti, da so v Egipt prispele ameriške elitne enote za hitre posege, ki bi morale ob egiptovski pomoči sprožiti kazensko vojaško ekspedicijo proti Gadafijevemu režimu. Teh vesti nihče ne potrjuje, a tudi ne zanikuje. Nesporno pa je dejstvo, da je ameriška vojska že pripravila načrt za omejen vojaški napad na Libijo. Prav tako ni nobena skrivnost, da je Reaganova administracija po začetni zadržanosti in nasvetu, naj terorističnim akcijam v Rimu in na Dunaju ne sledijo represalije, spremenila svoje zadržanje. V bistvu je Reagan dal Izraelu zeleno luč, da izvede napad
»Z gotovostjo bi lahko udarili po Gadafiju in Libiji zaradi podpore, ki jo nudijo terorizmu in po vsej verjetnosti bomo to tudi storili, ker se nismo odpovedali nobeni možnosti posega. Preden pa Izrael prevzame nase to težko nalogo, bi hoteli vedeti, če so države, ki imajo prijateljske stike z Libijo in kupčije z Gadafijem, pripravljene izobčiti to državo, bojkotirati njeno gospodarstvo, sprožiti sankcije in jo potisniti ob rob mednarodne skupnosti.« Te besede izraelskega premiera Simona Pereza med novoletnim zasedanjem kneseta ne obetajo nič dobrega. Izrael čuti, da je Zahod sit Gadafijevih izpadov, da je torej napočil trenutek maščevanja.
Evropa pa se je preko noči znašla v hudi zagati. Za to pa je poskrbel sam Gadafi, ki je najprej v svoji tiskovni agenciji »Jana« poveličeval teroriste iz Rima in z Dunaja »kot palestinske rodoljube in junake«, na predsinočnji tiskovni konferenci pa obljubil splošen spopad, če bi kdo drznil dotakniti se Libije. Zagata je toliko večja, ker številne zahodne države uspesno trgujejo z Gadafijevo Libijo in si gospodarskega bojkota po vsem sodeč ne morejo privoščiti. Italija je na primer v letu 1984 kupila v Libiji za skoraj 5 milijard dolarjev
blaga, prodala pa skoraj tri milijarde dolarjev najrazličnejših izdelkov.
To pa kot kaže ne moti ne Amerike in ne Izraela. Washington ima med drugim že izkušnje, ko so njegovi lovci v mednarodnih vodah Sidrskega zaliva sestrelili libijska letala, ko so ta branila libijsko »ozemeljsko celovitost«. Gadafi ni takrat uresničil niti ene samcate od svojih megalomanskih groženj, saj se je dobro zavedal, da bi drago plačal morebitno reakcijo. Tokrat pa je položaj nekoliko drugačen, saj si je Libija v zadnjih mesecih priskrbela protiletalske sovjetske rakete, kar bi lahko povzročilo kako težavo ob kazenskem bombardiranju Bengazija, ki ga napoveduje »Washington Post«.
Zahodna Evropa in bržkone tudi Amerika si po vsem sodeč na tihem želita, da bi proti vsem pravilom mednarodnih odnosov uspelo Izraelu spraviti s poti nepredvidljivega polkovnika, ne da bi prišlo do hujših mednarodnih zapletov. Gadafi je pred 16 leti strmoglavil monarhijo, z leti pa spremenil zaostalo in fevdalno Libijo v prvo islamsko republiko, ki se je čutila dolžna pomagati »bratom v veri« povsod, kjer je bilo to mogoče, od Čada do Sudana in Eritreje pa do Palestine in Irana.
Medtem ko Američani mislijo na razpis tiralice
ITALIJANSKI PREISKOVALCI 0 MOŽNOSTI ZAPORNEGA NALOGA PROTI ABU NIDALLI
WASHINGTON — Glasnik ameriškega zunanjega ministrstva Redman je včeraj izjavil, da zvezna vlada proučuje možnost o razpisu tiralice za Abu Nidalom, in to na podlagi dokaznega gradiva, po katerem naj bi atentata na dunajskem in rimskem letališču izvršili člani njegove teroristične skupine.
O vpletenosti Abu Nidala v oba pokola čedalje vztrajneje govorijo tudi v italijanskih preiskovalnih krogih, ki ne izključujejo zapornega naloga proti Arafatovemu nasprotniku. Isti krogi sicer navajajo kot možno krivko za napada na letališči »revolucionarno organizacijo socialističnih muslimanov«. Preiskovalci domnevajo, da je skupina, ki je streljala na letališču pri Fiumicinu, samo ena od oboroženih celic večje teroristične organizacije s sedežem v Evropi (morda v samem Rimu) in da ima slednja namen sejati smrt vsevprek po naši celini. Do takšnega zaključka so Sica in njegovi sodelavci prišli po primerjavi izsledkov dosedanjih preiskav v Italiji in Avstriji pa tudi nekaterih dogodkov v Grčiji in Španiji.
Belgijec Danny Engels, ki je v Hasseltu hranil veliko razstreliva, streliva in orožja, ter neznana Arabca, ki jima je dal zatočišče, pojdejo danes na zatožno klop ob popolni zapetosti preiskovalcev. Ti zanikajo Sicovo tezo, naj bi Engels dobavil orožje za na-
pad pri Fiumicinu, prav tako nočejo povedati imen dveh Arabcev, o katerih je flamski Het Laatste Nieuws zapisal, da sta Libijca.
Španske oblasti so včeraj potrdile, da so odslovile tri člane libijskega predstavništva v Madridu »zaradi delovanja, ki ni v skladu z razlogi njihove navzočnosti na španskih tleh«, in da libijska vlada ni protestirala. Dnevnik El Pais je poročal, da so pripravljali atentat proti članu libijske opozicije v izgnanstvu. V Grčiji pa so za nekaj dni priprli osem Palestincev (šest moških in dve ženski), o katerih je šel glas, da pripadajo »tajni vojski za osvoboditev Palestine« Abu Nidalove usmeritve, in da so hoteli napasti urad PLO v Atenah. Nanje bi Grke opozoril sam Arafat, potem ko je vodstvo PLO z grško vlado sklenilo sporazum o skupnem zatiranju terorizma na grških tleh.
Avstrijski notranji minister je včeraj potrdil, da se je troje atentatorjev pred napadom na letališče pri Schwehatu sestalo s četrtim teroristom. Krajevni izvedenci ne verjamejo, da je skupina hotela z izraelskim letalom in talci odleteti proti Tel Avivu, češ da bi jih Izraelci gotovo prestregli v zraku. To izključujejo tudi v primeru rimskega napada, ki je s smrtjo grške državljanke terjal včeraj šestnajsto žrtev. (dg)
Italijani so pozitivno ocenili Craxijevo vlado
RIM — Kar 49,5 odstotka Italijanov pozitivno ocenjuje dejavnost Craxije-ve vlade in 42 odstotkov je zadovoljnih s sedanjo večino. Popularnost vlade torej narašča. Sedanja vlada, ki je ob nastopu leta 1983 zabeležila indeks popularnosti »plus 2« ter doživela junija leta 1984 padec na »minus 10«, beleži sedaj indeks »plus 22«, kar je seveda zelo laskavo. To so podatki, ki jih je Demoscopea zbrala za tednik Panorama, ki že nekaj let vsake 4 mesece vodi anketo o tem, kako Italijani ocenjujejo vlado.
Tudi popularnost samega predsednika vlade narašča. Indeks popularnosti se je dvignil od »minus 2« iz junija 1984 (to je časa po znanem o-dloku o draginjski dokladi, smrti Enrica Berlinguerja in evropskih volitvah) na »plus 27«. Kljub tem pozitivnim ocenam pa polemike v pet-strankarski koaliciji ne pojenjujejo. Danes bo predsednik vlade zbral ministre, da odobrijo četrti odlok Berlusconi o zasebnih televizijah ter nekatera določila o bivanju tujih državljanov, predvsem iz bližnjevzhod-
nih držav, v Italiji. O teh dveh vprašanjih pa v vladi ni «notnih stališč. Dekret Berlusconi bi moral namreč tudi predvidevati možnost zamenjave članov upravnega sveta RAI, ki bi ne sprejeli imenovanja. Temu pa nasprotujejo socialdemokrati in Nicolaz-zi je včeraj izrazil pripravljenost, da spremeni volilni sistem, vendar le pod pogojem, da so določila »enaka za vse«. To naj bi pomenilo, da morajo biti enaka tudi za Camitija, ki se je uprl imenovanju socialdemokrata Birzolija za podpredsednika RAI. Včeraj je namreč zapadel rok za sprejem imenovanja in ob 13. uri je socialdemokratski predstavnik pismeno sporočil, da ne sprejema imenovanja. To pa pomeni, da bo morala komisija ponovno izvobti vseh 16 članov u-pravnega sveta, kar se ho verjetno zgodilo 14. ali 15. januarja.
Končno pa je odprto vprašanje povračila davčnega grabeža odvisnim delavcem in za enkrat še ni bilo potrjeno, da se bo vlada na današnji seji ukvarjala tudi s tem vprašanjem.
R. G.
Nasilje v Južni Afriki nadaljujejo se protesti
JOHANNESBURG — Novo leto se je v Južni Afriki začelo z najbolj črnimi izgledi. V rasnih nemirih in zaradi grobega posega policije južnoafriškega rasističnega režima je izgubilo življenje 19 oseb. To je eden najhujših obračunov odkar so pred 22 meseci začeli rasni nemiri in protesti proti rasističnemu režimu. Pretoria pa kot kaže noče spremeniti svoje politike. V novoletni poslanici je predsednik Botha pohvalil varnostne sile, zagotovil nadaljevanje politike trde roke in obtožil zahodno Evropo, »ki ne razume bistva apartheida« in podpira »črnske skrajneže«. Medtem pa se protestne manifestacije temnopoltega prebivalstva nadaljujejo z nezmanjšano ostrino.
Vrednost dolarja pada
, RIM — Dolar še vedno drsi navzdol. Na milanski borzi je ameriški bankovec včeraj veljal 1.663,75 lire, to je približno 9 lir manj kot v torek, ob zadnji kvotaciji v lanskem letu. Na newyorski borzi pa je bila vrednost Se za 4 lire nižja.
Padec dolarja so zabeležili tudi v Frankfurtu,
Umrl Antonio Roasio eden ustanoviteljev KRI
RIM — Včeraj ponoči je umrl Antonio Roasio, član centralnega komiteja KPI in predsednik Združenja bivših prostovoljnih antifašističnih borcev v Španiji. Roasio se je rodil v Vercelliju leta 1902 in je bil leta 1921 na kongresu v Livornu med ustanovitelji komunistične partije, že dve leti kasneje pa je moral zbežati v Francijo, da bi ga ne aretirale fašistične oblasti. V odsotnosti so ga obsodili na 30 let zapora. Roasio se do druge svetovne vojne ni vrnil v Italijo-, ampak je deloval v okviru partijskih organizacij v tujini, leta 1936 pa se je kot prostovoljec javil v protifašistične brigade v Španiji in postal politični komisar bataljona »Garibaldi«.
Ob začetku vojne se je skrivaj vrnil v Italijo, bil najprej odgovoren za zunanje zadeve pri tajništvu KPI, leta 1943 pa prevzel mesto voditelja stranke za Emilijo, Veneto in Toskano. Bil je vidna osebnost toskanskih partizanskih enot, po vojni pa je postal deželni tajnik KPI za Emilijo. Od leta 1948 je bil 10 let poslanec, nato pa 10 let senator. Skoraj ves ta čas je bil član direkcije KPI. Član centralnega komiteja KPI pa je bil neprekinjeno od 5. kongresa dalje.
Vest o smrti Vittoria Roasia je globoko odjeknila v komunistični partiji. Generalni tajnik Natta in senator Pecchioli sta se nemudoma podala k vdovi Dini Erminii in ji izrekla sožalje.
DANES V KRANJSKI GORI
Moški veleslalom za svetovni pokal
KRANJSKA GORA — V slabih štirinajstih dneh bo Kranjska gora že tretj:č prireditelj tekme za svetovni smučarski pokal. Potem ko se je moral bolgarski Borovec zaradi pomanjkanja snega odreči izvedbi slaloma in veleslaloma, so slednjega dodelili prav kranjskogorskim prirediteljem, medtem ko bo slalom na Pohorju, kjer bosta v nedeljo in ponedeljek še tekmovanji za zlato lisico, prav tako veljavni za svetovni ženski pokal.
Na podkorenski progi se bo danes zbrala vsa svetovna elita, pogoji pa so idealni. Pravijo, da je proga še bolje pripravljena kot za zadnji veleslalom. V jugoslovanskem taboru so optimistično razpoloženi, kot tudi v italijanskem, kjer računajo zlasti na Erlacherja.
NA 10. STRANI
Pomembna vloga gibanja neuvrščenih pri letošnjem »mednarodnem letu miru«
MIRO KOCJAN
Letošnje leto je, pod pokroviteljstvom Združenih narodov, »leto miru«. Neuvrščene dežele bodo pri tem imele eno glavnih vlog. Njihova dejavnost je v dobršni meri prežeta prav z načeli in cilji Organizacije združenih narodov. Mir pa je v vsakem primeru osrednje vprašanje človeškega razvoja. Mir in miroljubna prizadevanja so tudi predpogoj napredka.
Neuvrščene dežele kajpak vedo, da je razorožitev prva in prvenstvena naloga, da utrdimo pogoje za mir. Njihovi napori, da bi iz oboroževanja končno prešli v razoroževa-nje so izjemni in konstantni ter opazni na številnih mednarodnih sestankih in srečanjih. Zapisniki generalne skupščine svetovne organizacije, razorožitvene komisije v Ženevi, helsinške konference o miru, varnosti in sodelovanju v Evropi ter mnogih drugih organizmov na vseh celinah prozorno potrjujejo, kako je gibanje neuvrščenih nenehoma prisotno s predlogi in priporočili.
Vemo, da je razorožitveni organ Združenih narodov v Ženevi vsaj za znamenje napredoval v svojem delu zahvaljujoč zlasti posredovanju neuvrščenih. Prav tako je znano, da je uspeh helsinške konference, ki je bila pred desetimi leti, v tistem delu, ki je zadeval razorožitev in varnost, pripisati predvsem neutrudnemu prizadevanju neuvrščenih in nevtralnih držav. Primerov pa je še dosti in so po vrsti potrditev, kako neuvrščeni odločno menijo, da je to problem, pri katerem je resnično potreben korenit zasuk. Oboroževanje je na antipodu miru, sodelovanja in napredka.
Neuvrščenim deželam kajpak gre za ra-zoroževanje v celoti, urgirajo pa prekinitev zlasti jedrskega oboroževanja, zato pa tudi ostro svarijo pred nevarnostjo zamisli, kot je na primer tista o «vesoljskem ščitu«. Je-
drsko oboroževanje je najbolj nevarno, ker bi jedrski nastop dejansko pomenil konec človeštva. Ne pozabimo, da je danes na svetu toliko zalog jedrskega orožja, da bi lahko mahoma uničili ne enega, pač pa 150 takih planetov, kot je. Zemlja. Zategadelj vprašanje razoroževanja, zlasti jedrskega, menijo neuvrščeni, ne sodi v neko debatno sfero, pač pa v nujo, da ga pričnemo čimprej uresničevati v korist vsega človeštva.
Neuvrščeni seveda podpirajo zamisli in pobude na ustanavljanje tako imenovanih »brezatomskih območij«, saj se z njimi objektivno zmanjšuje manevrsko območje blokov. Politika proti blokom pa je sestavni del prvega in najpomembnejšega poglavja zgodovine in dejavnosti gibanja neuvrščenih. Blok je najbolj naraven sinonim nevarnosti za mir. To je gojišče teženj za ekspanzijo skozi več ali manj, pa vendar vseskozi nevarne nasilne oblike. Od 130 spopadov, ki smo jih na Zemlji ugotovili po drugi svetovni vojni, jih je nad 115 povzročilo blokovsko rivalstvo. Neuvrščeni zategadelj na vsakem koraku podpirajo tudi najmanjše možnosti za dialog in so bili prvi, ki so pred srečanjem med Gorbačovom in Reaganom naglašali, kot je na primer rekel že avgusta letos indijski predsednik Radživ Gandhi, »da bo tudi en sam korak v smeri dialoga vreden svetovne odobritve.«
Za mirom in razorožitvijo izstopa v naporih gibanja neuvrščenih problem gospodarskega razvoja sveta kajpak v smeri zapolnjevanja naravnost prepada, ki deli razvite od nerazvitih dežel. Pri razvitih državah znaša narodni dohodek na prebivalca že blizu 13.000 dolarjev letno, pri skupini najmanj razvitih (ta šteje 15 držav večinoma iz afriške in azijske celine) pa žal ne presega 250 dolarjev prav tako letno.
Neuvrščeni se seveda zavedajo, da jez še zlepa ne bo zapolnjen, zato pa se tudi ogrevajo najprej za utrjevanje gospodar*’-’ stikov in za povečanje menjave med njimi.
to je za tako imenovano politiko Jug - Jug. S tem bi tudi okrepili pozicijo, s katere opozarjajo, da bo treba zdajšnji svetovni gospodarski sistem zamenjati z novim, ki naj bi ustrezal tezi, »da bo samo napredek nerazvitih navsezadnje omogočil nadaljnji napredek razvitih držav« (lanska pomladanska izjava švedskega predsednika Palmeja).
Pomembno je namreč, da se delež neuvrščenih v svetovni blagovni menjavi počasi le povečuje (zdaj znaša okrog 30 odstotkov) in je nemalo značilno, da se krepi tudi njihov delež v menjavi industrijskih proizvodov (blizu 24 odstotkov), pa celo v tehnologiji (okrog 16 odstotkov). Njihova navzočnost je potemtakem zmeraj bolj opazna in kajpak nujna. Zahteva neuvrščenih, da bi morale razvite države konec koncev v lastno korist zavestneje odpravljati protekcionistične pregrade ustreza naravni gospodarski logiki. Razumljivo je tudi stališče neuvrščenih, naj bi stike z bogatimi deželami vsebolj utrjevali na tako rekoč multilateralnem temelju (najbolj bi seveda ustrezali Združeni narodi), saj bi se s tem nekako »a priori« zmanjševala tudi nevarnost, ki je mnogo bolj prisotna v bilateralnih aranžmajih, za novo »neokolonia-listično« prevlado bogatega partnerja.
Prihodnje leto bo svetovni zbor neuvrščenih v Harareju, glavnem mestu afriške dežele Zimbabve. Razumljivo je, da bo imel svoje značilnosti, kot so jih imela vsa prejšnja srečanja. Zadnje srečanje najvišjih predstavnikov neuvrščenih pred dvema letoma v New Delhiju je pomenilo ponovno utrditev izvirnih načel gibanja, ki jih je prejšnje srečanje v Havani nekoliko zamajalo. Nedavni sestanek zunanjih ministrov v Ruandi, glavnem mestu Angole, je pokazal, da je pot uveljavljanja izvirnih principov »edina, ki pelje v učvrstitev in še večjo enotnost gibanja ter v krepitev njegove vloge na svetovni sceni,« kot je rekel jugoslovanski sekretar za zunanje zadeve Dizdarevič.
Utemeljeno je potemtakem pričakovanje.
da bodo v Harareju vnovič naglasili temeljne principe (mir, enakopravno sodelovanje, boj proti blokom, napori za razorožitev, pogoji za novo gospodarsko ureditev), s čimer bo tudi zrasla vloga neuvrščenih kot pomembnega svetovnega subjekta. Nemara bodo podprli tezo o tako imenovani »regionalizaciji«, saj res ne kaže raztegovati pomena tudi manjših vprašanj na svetovno razsežnost, pri tem pa bodo neizbežno spet posvarili pred veljavnostjo temeljnih principov.
Samo po sebi je umevno, da bodo v Harareju namenili pozornost zlasti problemom, ki so značilni za afriško celino (vprašanje hrane na primer), na čelu lestvice pa bo zanesljivo stanje v Južni Afriki, zadnji trdnjavi klasičnega, zato pa tembolj graje vrednega kolonializma, ki se kaže v dobesedno totalni diskriminaciji na račun črnskega prebivalstva. Prej ko slej bodo spet pretresali tudi problem spopadov med državami, članicami gibanja (Irak -Iran), pri čemer je pričakovati, da bodo še pred samim srečanjem storili korake, da bi napravili konec tem in takim nesmislom.
In naposled tudi v bodoče bo gibanje neuvrščenih, v katerem sta že več kot dve tretjini človeštva, razvijalo svojo pestro in koristno dejavnost zlasti v Združenih narodih in ob njihovi podpori, saj predstavlja tako rekoč avantgardno silo plemenitih ciljev svetovne organizacije. V njej bo razgaljalo In naglašalo probleme in pojave, ki smo jih opisali, zmeraj bolj pa bo odgrinjalo zaveso tudi pred drugimi. Te napore bo podvajalo v luči potrebe, ki je ne narekujeta več samo filozofska misel ali humani nagib, pač pa naravnost dialektična potreba, da se države, narodi in ljudje na svetu bolje spoznajo in da prično intenzivneje sodelovati na sodobnejših in enakopravnejših torej pravičnejših temeljih. Gibanje neuvrščenih, ki ga zastopa v Združenih narodih že 128 držav, bo v letu 1986, v »letu miru«, pomembno, če ne celo glavno gibalo.
Libijski elitni oddelki
Glede na zaskrbljujoče vesti o možnosti spopada so nekatere agencije včeraj objavile vrsto fotografij posebnih oddelkov libijske vojske. Na sliki raketne enote in elitni oddelki	(Telefoto AP)
Glavni tajnik CGIL za »privilegiran odnos« med KPI in PSI
Lama: Sindikat bo ublažil zahteve če bodo podjetniki popustljivejši
RIM — Glavni tajnik CGIL Luciano Lama predlaga poseben »pakt za razvoj države«, ki predvideva ublažitev sindikalnih zahtev, v zameno pa od podjetnikov natančne obveze glede proizvodnih naložb v prid zaposlenosti. Lama je predlog iznesel v intervjuju za tednik L’Espresso, v katerem - so zapopadene glavne teme, ki bodo označevale razpravno vsebino vsedržavnega kongresa CGIL med 28. februarjem in 4. marcem v Rimu.
Ugledni sindikalist se zavzema za takšno gospodarsko politiko, ki bi stvarno omogočila večjo konkurenčnost italijanskega proizvodnega aparata. Ekonomski razmah mora sloneti po njegovem na uveljavljanju najnovejših tehnoloških dosežkov, sicer ob uresničevanju »pakta med proizvajalci«, ki ga opredeljuje kot objektivno združitev interesov različnih sil. Sindikat je v ta namen pripravljen spremeniti mnoga od svojih dosedanjih pravil, tako namerava npr. znatno ublažiti stališča o problemih zaposlovanja z razlikovanjem med tistimi, ki imajo res pravico do dela, in tistimi, ki jim službeno mesto ni nujno, dalje o časovni veljavi delovnih pogodb, o finančnem ravnanju z mlado delovno silo, ki je ni mogoče izenačiti s starejšimi delovnimi ljudmi, pa tudi o dolgosti delovnega časa.
»Toda sindikat bo prožnejši in zmernejši samo, če bo od delodajalcev za to dobil ustrezno protivrednost«, je poudaril Lama s pripombo, da nekateri industrijci, kot npr. Cesare Romiti, od sindikata zahtevajo prožnost, nočejo pa mu ničesar dati v zameno. Lama je brž nato omenil še De Benedettija kot primerek podjetnika, ki vodi pozitivnejšo in naprednejšo podjetniško in finančno strategijo.
Lama se je dotaknil tudi podobe in vloge sindikata: novi sindikat bo sindikat novih tehnologij, nove organizacije dela in tehniškega napredka, to bo sindikat, ki bo po razrešitvi problema o draginjski dokladi dajal prednost vprašanju zaposlovanja in šele potem vprašanju zaščite realnih dohodkov pred inflacijo.
Kaj pa politični okvir? Sedanja vlada ne rešuje problemov, da ne bi odprla vrat silam, ki se zavzemajo za resne spremembe v državi, sicer pa Lami ne diši niti komunistična zamisel o »programski vladi«, v kateri bi sedeli druga ob drugi KD in KPI, morda tudi PSI. »Današnja KD je slabša od Morove, zato je edina prava pot tista, ki vodi k okrepitvi levice, k privilegiranemu odnosu KPI - PSI«, je še naglasil Lama. (dg)
Na prvi dan novega leta je bila ponovno prižgana luč upanja
Reakcije na »zgodovinski poslanici« Ronalda Reagana in Mihaila Gorbačova
MOSKVA — »Pravda« in »Izvestija« so včeraj v celoti objavile Reaganovo novoletno televizijsko poslanico Sovjetom, kar ponovno dokazuje težo in važnost, ki jo sovjetski voditelji pripisujejo temu zgodovinskemu dogodku. Na splošno pa so sovjetske neuradne reakcije skrajno previdne, medtem ko v uradnih krogih preveva umirjen optimizem. Vsekakor pa so bili sovjetski državljani nemalo presenečeni, ko se je ob začetku novoletnega večernega dnevnika nenapovedano pojavil na ekranih ameriški predsednik Ronald Reagan, saj je to zgovoren dokaz, da se marsikaj spreminja v do sedaj togih načelih sovjetske politike in informiranja. Navadnih ljudi pa Reaganova zagotovila o miru niso po vsem sodeč prepričala. Za razliko od povprečnega Američana Sovjeti razumejo mišljene, a ne izrečene besede, namige in medvrstične misli, ki so bile prisotne v Reaganovi poslanici. Vsi pa se dobro zavedajo, da je bil storjen pomemben korak na poti zbliževanja med obema velesilama. Teži jih le spoznanje, da se Reagan noče odpovedati militarizaciji vesolja, kar pomeni za navadne ljudi, da bodo še vedno v, SZ namenili več denarja za topove kot za maslo.
To bojazen navadnih ljudi z ulice posreduje tudi »Pravda« v svojem komentarju o proglasitvi »mednarodnega leta miru«. V njem navaja, »da blazno oboroževalno tekmo vsiljujejo militaristični krogi v ZDA in NATO, ki so vsi prevzeti od načrtov »vojne zvezd«
in sanjarjanja o vojaški premoči«. Ti krogi so proslavili »leto miru« z jedrsko eksplozijo v Nevadi, kar še stopnjuje nevarnost jedrske katastrofe. Glasilo KP SZ ne navaja, ali se je Sovjetska zveza že odpovedala enostranskemu moratoriju jedrskih poskusov, izraža le željo, da bi v letu 1986 vsaj prepovedali vse podzemeljske jedrske eksplozije. Gorbačov pa je včeraj v pismu londonskemu županu Livingstonu napisal, da ne more Sovjetska zveza ostati križem rok ob ameriških načrtih militarizacije vesolja. Vsekakor pa je generalni sekretar KP SZ zagotovil, da ne bo njegova država nikoh uporabila jedrskega orožja proti tistim, ki se mu bodo odpovedah.
Zgodovinski poslanici so v ZDA pozitivno ocenili, v glavnem pa lahko trdimo, da so na Zahodu precej previdni in si ne delajo prevelikih utvar. Še najbolj značilna je ocena vatikanskega radia, ki trdi, da sta voščili obeh voditeljev prižgali luč upanja ne samo v ZDA in SZ temveč za vse ljudi sveta tako na Zahodu kot na Vzhodu, na Severu in na Jugu. »Pot, ki nas še čaka, bo nedvomno dolga, je poudaril vatikanski radio, a svet si želi, da bi ta v novem duhu Ženeve na novo leto prižgana luč postala vedno bolj gotovost v prihodnjih mesecih in srečanjih«.
Upanja in želje torej, ki jih bodri spoznanje, da se bosta Reagan in Gorbačov letos ponovno sestala in morda prešla k bolj konkretnim sklepom.
FERROTEHNApo
IZOLA
DO »FERROTEHNA« p.o. Izola, Polje 21
Ferrotehna obvešča vse cenjene poslovne partnerje, obrtnike, graditelje in vse naše cenjene kupce, da bo prodajalna pričela ponovno z obratovanjem dne 6. januarja 1986.
V prenovljenih in preurejenih prodajnih prostorih vas čaka široka izbira splošnih gradbenih materialov, ki so vam potrebni od pričetka in do zaključnih del stanovanjske izgradnje. Naš namen pred samo obnovo in moto obnove prodajalne je bil vse za graditelja, zato vam bo izbira in nakup blaga pri nas prihranek na času in tudi na denarju, kajti do 15. januarja 1986 vam bomo na vsak vaš nakup odobravali 5% popusta. Poleg tega popusta pa boste imeli možnost izkoristiti še posebne popuste, ki jih nudijo proizvajalci posameznih proizvodov.
Torej, če potrebujete apno, cement, opečne izdelke, armaturne mreže, vodovodne cevi, vodne armature, vse za centralno ogrevanje, vse za sončno ogrevanje, železnino, pripomočke in orodja, vzidni elek-tromaterial, kopalniške garniture itd., pridite in zadovoljni boste.
FERROTEHNA IZOLA
Za silvestrsko noe na Obali
Prevladovali so tuji gostje
Življenje ob meji kot vir dobrin
Za nas, ki ne znano brati kart, je prerokovati, kaj se bo v prihodnje zgodilo, nemogoče. Če pa o stvareh razmislimo, lahko vsaj sklepamo, kaj nas v prihodnje čaka. Na podlagi tega je seveda pametno, da tudi nekaj ukrenemo in da ne samo čakamo.
V tem okviru se nekako zaznamuje dvojni obraz dežele Furlanije - Julijske krajine: Trst, ki čaka in Videm, ki dinamično ukrepa. V tej misli se potem odvijajo nešteti spori o tem, kdo je previlegiran in kdo je zapostavljen. Prav gotovo je del resnice, da je Trst bolj nagnjen k pisanju prošenj in čakanju, Videm pa bolj k akciji. Dejstvo pa je, da je dežela ena, da je njena enotnost bistvene važnosti in da je veliko problemov, ki so skupni in jih je potrebno kot take reševati.
Leto, ki je pred nami bi moralo pomeniti reševanje številnih problemov. Vsi problemi (bistveni) pa so takšne narave, ki ne dovoljujejo, da bi jih reševali s političnimi krizami, spletkami, z neskončnim tehtanjem odborništev itd.
Odločno je potrebno tako utrditi pojmovanje meje kot vir dobrin: gospodarskih, kulturnih in človeških. Gospodarstvo v naši deželi je v veliki meri gospodarstvo ob meji ali ob mejah. Možnosti za razvoj takšnega gospodarstva so številne in še daleč niso izkoriščene. Ni pa mogoče razviti vsega potenciala tega gospodarstva, če se v širokih plasteh prebivalstva in med vodilnimi krogi širi neko endemično nezaupanje. Čemu ne mešana podjetja? Čemu ne sodelovanje, ki presega export-import trgovino? Čemu ne skupne naložbe? Možnih virov je veliko, vendar ostanejo številne zamisli le na papirju, ker del politikov sumi in noče imeti
opravka s sosedi. Ker del gospodarstvenikov še vedno raje računa na »domače« podpore, ki prepogosto-ma padajo v neproduktivne dolgove, to je dolgove, ki ohranjajo pri življenju »mrtva« podjetja in ne gredo v nove naložbe. Naštevali bi lahko še veliko primerov o tem, kako del ljudi gleda nezrelo na mejo, ali bolje v okviru starih kalupov. Ni da se od meje sam med cedi, niti ni res, da ni problemov s partnerji iz sosednjih držav. Bistvo pa je, imeti pogum za novo kulturo ob meji.
Spominjam se, kako mi je svetovalec liberalne stranke v goriškem občinskem svetu govoril o razvoju slovenskega gospodarstva. Po eni strani je gledal na ta razvoj z občudovanjem, celo bolj optimistično kot jaz sam. Po drugi strani pa je gledal na omenjeni razvoj kot na nekaj, ki prinaša v skupno stvarnost nek »šum«, nekaj nelagodnega, da ne rečemo neko »nevarnost«. In niso mu šli povsem v račun moji ugovori, da če se tu ob meji razvija slovensko gospodarstvo, je to prispevek celotnemu gospodarstvu v naši deželi.
Prav tako so bili protesti ob depozitu veliko glasnejši od odobravanj tistih zamisli, ki so govorile o nekih višjih oblikah sodelovanja.
Zelo preprosto; nezaupanje do sosednje Jugoslavije in nezaupanje do Slovencev, ki tukaj živimo še vedno delujeta kot nekaj, kar zavira naše življenje ob meji, predvsem zavira nove pobude in zamisli. Prepričani smo, da se morajo prav najvišje u-radne ustanove zavzeti, da se ta tok mišljenja »preobrne« na pozitivno stran. Čim manj bo opurtunističnega taktiziranja, tem bolj bo meja vir napredka.
A. MERMOLJA
KOPER, PORTOROŽ — Čeprav so obalno-kraški turistični delavci malce skeptično pričakovali novoletne praznike, pa so tudi ti zanje minili uspešno. Hotelskih gostov je bilo na obali in Krasu približno 5 tisoč, od tega samo v Portorožu več kot 3.500. Seveda je šlo predvsem za tuje goste, na prvem mestu za Italijane, bilo pa je tudi nekaj skupin Nemcev, Avstrijcev in Švicarjev. V Hotelu Emona na Bemardinu je bilo vsega pet jugoslovanskih gostov. V Hotelih Palače pa od 1.250 le dva odstotka, torej 25 domačih turistov.
Sicer pa so bdi prav v Hotelih Palače, Metropol in v portoroški igralnici izredno zadovoljni s temi prazniki. V Hotelih Palače jim je uspelo pripraviti tako veselo vzdušje, da
veseljačenja kar ni hotelo biti konec, zato računajo, da se bodo mnogi prihodnje leto spet odločili za silvestrovanje pri njih. Poleg tega so bili veseli iztržka od prodane pijače in od silvestrske večerje, ki so jo tujcem računali po 100 nemških mark. V Metropolu sta goste zabavala Zdravko Golič in priljubljeni italijanski komik in pevec Pippo Franco,' ki je seveda navdušil vse italijanske goste. Novoletni program je bil tukaj pisan prav njim na kožo. Spet so bili zadovoljni v igralnici, kjer je novo leto pričakalo kakih 1.500 gostov, kljub razmeroma visoki silvestrski vstopnim, namreč 30.000 lir. Med njimi je bilo nekaj takih igralcev, ki jih sreča ni in ni pustila na cedilu. No rekordnega dobitka kljub srečni
roki ni bilo. Portoroška igralnica je bila tako najbolj množično zabavišče na Obali.
Vsega je bilo še po drugih restavracijah in plesiščih več kot 10 tisoč gostov, predvsem tujih seveda, saj se domači vse težje prilagajo cenam, lei jih nadejajo tukajšnji gostinci. No, nekateri kljub temu tudi doma niso varčevali. Ne le s pojedinami, ampak tudi z raketami in pravcatim malim ognjemetom, ki so ga spet pripravili prebivalci Semedele. Ti so na Obali najbolj navdušeni silvestrski metalci ognja. Zato ni čudno, da je novoletni ognjemet na Semedeli spominjal na majhno portoroško noč. Verjetno pa bi bil ognjemet še bolj živahen, če carinikom na območju koprskih mejnih prehodov ne bi uspelo zapleniti toliko pokalic in raket, kot še nikoh doslej.
Ob polnoči se je s trobenjem pridružilo še deset čezoceank zasidranih pred in trinajst čezoceank privezanih v koprski luki. Predvčerajšnjim so imeli v luki prost dan, od včeraj pa kakih 200 delavcev vseh tozdov iz operative že povsem normalno dela. Ti so poleg gostincev, miličnikov, zdravnikov, voznikov, varnostnikov pravzaprav med redkimi, ki te praznične dni delajo. Veliko je namreč tudi na Obah delovnih organizacij, ki so si med prazniki vzele kar dva mostička prostih dni, da bodo v nekaterih delavnih organizacij imeli skupaj kar 9 dni počitnic. Verjetno gre za izredne uspehe, ker si tak počitek po težkem delu lahko privoščijo.	B. Š.
BERITE
»Novi Matajur«
Natečaji za pripadnike italijanske manjšine v SFRJ
REKA — Unija Italijanov iz Istre in z Reke je v sodelovanju s tržaško Ljudsko univerzo tudi letos razpisala najrazličnejše umetniške in kulturne natečaje, ki bodo razpolagali z bogatim nagradnim skladom (več kot 16 milijonov lir). Glede področja umetnosti se bodo udeleženci lahko prijavili na natečaje za poezijo, pripovedništvo, gledališče, slikarstvo, gjasbo, fotografijo in novinarstvo, medtem ko bo splošno kulturni natečaj posegal eseje, znanstvene raziskave in dokumente o delovanju Unije. Tu so še natečaji za knjižni prvenec, tradicionalna Istria nobilissima in področje šolstva.
Na slednjega se lahko prijavijo učitelji italijanščine, srbohrvaščine in slovenščine. Natečaj so razpisali z namenom, da spodbudijo in razvijejo ustvarjalne dejavnosti, kritiko in raziskovanje na področju poučevanja, predvsem kar zadeva italijanski jezik, ki je orodje za sporazumevanje m zbliževanje ljudi v Istri in na Reki.
Dobitniki nagrad oziroma štipendij bodo lahko koristili denar za Obisk Italije in prebivanje v raznih italijanskih mestih. Izide vseh teh natečajev bodo objavili spomladi.
V nedeljo odprtje huminske stolnice
VIDEM — Ko je deset let od tega hud potres prizadel Furlanijo so že prve novice iz krajev, kjer so bih potresni sunki najmočnejši beležile tudi ogromno škodo, ki so jo utrpeh tamkajšnji arhitektonski spomeniki. Sesul se je grad, v 'katerem je Ippohto Nievo pisal svojo slavno prozo in ista usoda je doletela tudi huminsko stolnico, ki jo bodo to nedeljo, vso prenovljeno, popravljano in restavrirano, ponovno odprh.
Starodavno srečanje vernikov za mašo imenovano »del tallero« je priložnost, za katero bodo po desetih letih spet odprh vehki portal, ki kot stolnica sama, spada h bogati arhitekturi XII stoletja. Huminsko stolnico so »podpisah« takratni mojstri Nicolò Pittore, Domenico da Buia ter kamnoseka Buneta in Griglio. Grighev sin slavi med drugim kot avtor ogromne figure sv. Krištofa, ki je krasila pročelje. Iz leta 1336 pa je rozeta, ki jo je Buceta izrisal za isto pročelje.
Srednjeročnemu planu elektrogospodarstva v SRS že sedaj grozijo pičle finance
LJUBLJANA — Tudi ob dokončnem sprejetju srednjeročnega planskega dokumenta za prihodnjih pet let v skupščini interesne skupnosti elektrogospodarstva in premogovništva je neljuba finančna hiba ostala. Vse je bilo skrbno usklajeno in okvantificirano, tako glede novih objektov, kot glede potrebnih sredstev. Kaže, da pri objektih, ki naj bodo dograjeni do leta 1990, ne bo- investicijskih težav. Pod velikim vprašajem pa zaradi prepičlih sredstev ostajajo objekti, ki jih je treba začeti graditi že v prihodnjem petletju, da bodo začeh dajati energijo med letoma 1990 in 1995.
Dokončna finančna podoba samoupravnega spo razuma o temeljih plana ISEP za obdobje 1986-1990 je takšna, da plan računa s skupno 224 milijardami dinarjev investicijskih sredstev. 87 odstotkov teh sredstev bo potrošenih za objekte, ki bodo dokončani do leta 1990, 13 odstotkov sredstev ali 30,2 milijarde dinarjev pa tako preostane za objekte kontinuitete.
Da bo mogoče zagotoviti s planom določeno oskrbo z električno energijo in premogom po letu
1990, bo treba po določihh samoupravnega sporazuma poiskati še za 159 milijard dinarjev dodatnih sredstev. Skupaj s sredstvi, ki jih je spora zum pustil še v zraku, bo torej za vseh pet let potrebnih 383 milijonov dinarjev.
Celoten investicijski načrt prihodnjega petletja se prilagaja pričakovanjem, da se bo povprečno vsako leto poraba električne energije povečala za 4,4 odstotka. To pa pomeni, da bi se letna potrebna količina električne energije od 9.321 milijonov kilovat ur v letu 1985 povzpela za 2.247 milijonov kilovat ur in v letu 1990 dosegla 11.568 milijonov kilovat ur. Ker pa se bo hkrati tudi moč ob konični porabi povečala od 1.505 megavatov na 1.866 megavatov, bo treba v novih elektrarnah povečati moč za 347 megavatov (od česar bi 247 megavatov pridobili v hidroelektrarnah).
Tisti del plana, pri katerem se s sredstvi še močno zatika, napoveduje, da bi zaradi kontinuitete morah do leta 1990 zastaviti gradnjo elektrarn, ki bi po letu 1990 prispevale 700 megavatov dodatne moči.
Iz sporazuma o temeljih srednjeročnega plana izhaja, da so za zdaj sredstva plansko zagotovljena samo za 281 megavatov objektov kontinuitete.
Samoupravni sporazum o temeljih plana določa, da bodo do leta 1990 dograjene elektrarne: Mavčiče (38 MW), tri nove elektrarne na spodnji Savi (vsaka po 35 MW), dve na Muri (s po 22 MW), HE Bistrica (10 MW), TE Ugljevik II (100 MW) in še dva agregata na Fak s skupno močjo 40 MW. V prenosu električne energije si med dru-gim obetajo 263 kilometrov novih daljnovodov, in v distribuciji 66,5 kilometra daljnovodov. Skupen izkop premoga v petih letih bo dal 24,9 milijona ton lignita in 11 milijonov ton rjavega premoga, pri čemer je upoštevanih tudi pričakovanih 700.000 ton lignita iz Globokega in 400.000 ton rjavega premoga iz Lendave.
Od planskega zneska 224 milijard dinarjev investicijskih sredstev (ki so jih planerji opredelili kot zanesljiva), bo v elektrarne — dograjene do leta 1990 — investiranih 92,5 milijarde dinarjev (42%) in v pridobivanje premoga 55,5 milijarde dinarjev, kar pomeni 25 odstoten delež sredstev.
—  	Wrnliss’itNvìt -
ENO STOLETJE SLOVENSKIH OSNOVNIH
ŠOL V GORICI
28.
Vrednost stavbe v Križni ulici je znašala 78.000 kron, stare hiše v Ul. Vetturini 24.000 kron, šolska inventura je bila vredna 2.400 kron. Društvo je imelo tudi pri Centralni posojilnici en delež vrednosti 2 kron, v banki so imeli naloženih 1.273,19 kron, gotovine v društveni blagajni 1.422,33 kron, skupno torej 107.087,52 kron. V pasivo pa so vnesli 54.000 kron dolga pri domačem kreditnem podjetju, ki so ga bili najeli takrat, ko so gradili stavbo v Križni ulici, ter 386 kron stavbenega dolga. Njihovo čisto imetje je znašalo 52.711,52 kron.
Na istem občnem zboru so člani pravila spremenili v toliko, da so vnesli vanje popravek, ki določa, da se imetje društva Šolski dom dà Centralni posojilnici, če pride do razpusta društva, (Po prvi svetovni vojni, kot bomo kasneje ugotovili, je bil razvoj dogodkov drugačen.)
Dr. Aleksij Rojic, ki si je v prejšnjih letih močno prizadeval za slovensko šolstvo v Gorici in ki je bil dotedaj v odboru društva Šolski dom, je ponovno izvolitev odklonil. Predsednik se mu je zahvalil za dolgoletno delo. Za predsednika je bil potrjen dr. Anton Gregorčič, za podpredsednika je bil izvoljen profesor na učiteljišču dr. Franc Kos, za tajnika Franc Vodopivec, za denamičarja prof. Ivan Berbuč, za knjigovodjo pa katehet Andrej Tabaj. V razsodništvo so
bili izvoljeni odvetnik dr. Alojzij Franko, župnik Bla-zij Grča in nadučitelj Ambrož Poniž, za preglednika računov pa kanonik dr. Franc Sedej, vikar Josip Mašera in veleposestnik in trgovec Josip Vidmar.
V Gregorčičevem glasilu »Gorica« je 8. marca 1904 izšel na najbolj vidnem mestu poziv z naslovom »Rojaki!«, ki ga je bil dan prej podpisal odbor društva Šolski dom. V njem je bila prikazana precej podrobna dotedanja zgodovina slovenskega šolstva v Gorici ter sporočilo, da se bo v južnem delu mesta zgradilo novo šolsko poslopje, ki bo stalo 56.000 kron. »Gorica« je poročala, da je z načrtom in oblastjo vse v redu, da pa manjka denar. V naslednjih tednih in mesecih je pričel dotekati v društveno blagajno denar mnogo bolj intenzivno kot prej, kar je moč ugotoviti iz seznamov dobrotnikov, ki jih je objavljalo Gregorčičevo glasilo. Prispevke s0 dajali tudi ljudje iz liberalnega tabora, čeprav niso bili soudeleženi v vodstvu društva šolski dom in upravljanju šol.
Gradbeni podjetnik Franc Mozetič, ki je prošnjo na županstvo, kot že omenjeno, poslal 28. januarja 1904, je stanoval in imel skladišče v Ulici Mattioli št. 5-7, ki je bila in je še, podobno kot Ul. Bertolini, vpadnica na Seneni trg. Franc Mozetič je že bil zgradil leta 1989 šolsko stavbo v Križni ulici, v letu 1904, po naročilu Trgovsko-obrtne zadruge, pa Trgovski dom.
Mozetič je skupaj z bratom vodil veliko gradbeno podjetje, ki je zaposlovalo nad 400 delavcev, zidarjev, molovarjev, geometrov, zidarskih mojstrov, voznikov in tovarniških delavcev. V Biljah je bil namreč skupno z drugimi zgradil opekamo, tako da je imel opeko vedno na razpolago. V Gorici je imel enajst konjskih vpreg. Hlev za živino in skladišče blaga je imel v Ul. Mattioli, poleg stanovanaj. V Gorici je gradil zelo veliko; tako velike stavbe kot razkošne vile na Tekališču Franca Jožefa (danes Korzo Italia). Kliente je imel tako med Slovenci kot med
Italijani. Družil se je z najbolj bogatimi goriškimi prvaki liberalnega tabora, Tumo, Gabrščkom, Medvedom, Vošnjakom. Sinovi in hčere so sodelovali v liberalnih kulturnih društvih, bili na vseh veselicah, gostje v najbolj premožnih družinah.
Veliko število klientov si je pridobil ker je vsako naročilo izpeljal takoj. Sam je poskrbel tudi za vsa dovoljenja na županstvu, pa čeprav je večkrat prav zaradi svoje narodne zavednosti, prišel navskriž z uradniki, ki so bili iredentistično razpoloženi, podobno kot upravitelji občine. Načrt za stavbo v Ul. Bertolini je podpisal Franc Mozetič sam. Poleg njega je podpisan še Giovanni Brisco, po vsej verjetnosti načrtovalec, čeprav ni to jasno razvidno. Medtem ko je bilo spremno pismo na županstvo napisano v italijanščini, S0‘ bili napisi na načrtu samo slovenski.
Že nekaj dni kasneje so z županstva poslali Mozetiču in sosedom poziv, naj se zberejo na mestu, da bi ugotovili, če ni zaprek za izdajo gradbenega dovoljenja.
Učenke in učenci razreda državne nemško-slovenske vadnice v Gorici tik pred prvo svetovno vojno
Vladni dekret je že stopil v veljavo
V spremstvu dr. Pascolata
Nova občinska taksa na stanovanja (TASCO) bo prizadela tako lastnike hiš kot najemnike
Kaj nam bo prineslo novo leto, se sprašujejo vsi v teh dneh. Odgovor nam bo dalo 365 dni, ki so pred nami (pravzaprav jih je sedaj samo 362) v tem 1986. Eno napoved pa lahko že danes damo: novo leto nam bo prineslo nove takse.
Z objavo v Uradnem listu 31. decembra je namreč stopil v veljavo vladni dekret, ki uvaja novo občinsko takso — s kratico jo imenujejo TA SCO — ki jo bodo dolžni plačati vsi, ki imajo kakršnokoli nepremičnino — hišo, stanovanje, trgovino, delavnico ali tovarno — na razpolago, bodisi v najemu kot v lasti. Na ta način naj bi občine dobile nazaj, kar jim je vlada odvzela s finančnim zakonom.
Sicer bo nova taksa postala operativna le s sklepom občinskega odbora, ki bo moral tudi razmejiti občinski teritorij na različna območja v katerih bo treba plačevati različne zneske, odvisno pač od kvalitete in kvantitete storitev, s katerimi določeno območje razpolaga. Z drugimi besedami, če stanujemo v kraju, kjer so ceste slabe, ni šol niti 'ambulante, bomo plačali manj, kot če stanujemo na področju, kjer so tovrstne storitve popolne in brezhibne.
Tržaški občinski odbor se je že lotil
dela, da določi tovrstno razmejitev. Vladni dekret mu daje na razpolago 60 dni, da odloča: se pravi, da bo moral občinski odbor dokončati to dokaj zahtevno delo do konca februarja. Isto velja seveda tudi za okoliške občine, če ne bodo sklepale pravočasno, bo dežela imenovala posebnega komisarja z nalogo, da sam odloča o novi taksi. Vsekakor vladni dekret predvideva možnost štirih različnih stopenj, in torej štirih različnih taks.
Same nepremičnine so razdeljene v sedem pasov. V prvem pasu so stanovanja: za vsak kvadratni meter bo moral lastnik ali najemnik plačati 900, 1100, 1400 ali 1900 lir, odvisno pač, v katero območje spada nepremičnina. Za primer, če ima kdo srednje veliko stanovanje (recimo 80 kvadratnih metrov) na področju, ki razpolaga z razmeroma dobrimi javnimi storitvami, bo moral plačati 112 tisoč lir letno. Drugi pas zajema hotele, penzione in »rezidence«, alikvote pa gredo od 2000 do 3.200 lir za kvadratni meter. Za tretji pas — bolnice, zdravilišča, knjižnice, muzeji, kinematografi in gledališča, krožki, kopališča in terme — znaša alikvota od 600 do 800 lir. Četrti pas velja za industrijske obrate, obrtniške delavnice in skladišča, ali-
kvota pa znaša 550 do 750 lir. Peti pas zadeva sektor trgovinskih in poklicnih dejavnosti (uradi, banke itd.) z alikvoto od 2300 do 3500 lir. Šesti pa je nekakšen privilegiran dodatek prejšnjega in velja za površine, ki so namenjene trgovinskim, industrijskim in obrtniškim dejavnostim, pa tudi kampingom, plesiščem itd. Alikvota je tu znatno nižja, od 400 do 550 lir. In končno še sedmi pas, ki velja za javne urade, ustanove ter kulturne, politične in sindikalne organizacije, alikvote pa gredo od 450 do 600 lir na kvadratni meter.
Podobno kot davek na dohodke, bodo morali tudi višino nove takse izračunati davkoplačevalci sami s samo-obdavčevanjem. Prvi predujem na novo takso bo predvidoma treba plačati že oktobra letos.
Na koncu je treba poudariti, da bo TASCO nadomestil dosedanji občinski davek, ki smo ga plačevali za odvažanje smeti, za pse itd.
• Jutri ob 15.30 bodo v Križu štev. 134 odprli nov sedež Zveze upokojencev CGIL. Na svečanost odprtja so vabljeni upokojenci in prebivalstvo.
Deželni odbornik Antonini
obiskal Kmetijsko zadriigo
Kmetijska zadruga v Trstu je imela prvega delovnega dne v novem letu 1986 v gosteh deželnega odbornika za kmetijstvo, dr. Antoninija, ki si je podrobno ogledal novo oljarno ter se seznanil s proizvodnjo in postopkom pridobivanja olja. Nato si je ogledal še ostale prostore zadruge in se z njenimi predstavniki zadržal ob zdravici z željo za dober potek in uspeh v novem letu. Odbornika Antoninija je spremljal dr. Pas colini, dolgoletni direktor pokrajinskega Nadzomištva za kmetijstvo v Trstu, ki je osebno veliko prispeval za hitro in učinkovito reševanje upravnih zadev ob izgradnji nove oljarne. Gosta so sprejeli predsednik Kmetijske zadruge v Trstu Srečko Orel, podpredsednik Boris Mihalič, odbornik dr. Vitjan Sancin in direktor Debemardi.
Srečanje VZPI-ANPI pri Dom ju s predstavitvijo Boldrinijeve knjige
Vsedržavno združenje partizanov Italije - ANPI bo priredilo 11. januarja 1986 ob 19. uri zvečer pri Domju novoletno srečanje, na katero so vabljeni bivši borci - partizani, aktivisti, invalidi iz časov osvobodilnega boja, svojci še živečih in padlih borcev. Vodstvo združenja želi, da bi se srečanja udeležila tudi mladina, ki je poklicana, da ponese v prihodnost ideale osvobodilnega boja.
Tržaško gospodarsko leto 1985 v znamenju razdvojenosti
Med optimizmom pričakovanj in obetov ter pesimizmom dejanskih razmer
Srečanje se bo začelo s predstavitvijo knjige Arriga Boldrinija, predsednika Vsedržavnega združenja partizanov Italije »Diario di Bulow«. Pisec se bo udeležil srečanja.
Vpisovanje za srečanje poteka na sedežih krajevnih sekcij združenja ter na osrednjem sedežu VZPI - ANPI v Ul. Crispi 3.
Nova pobuda proti termocentratama pri Miljah in v Plominu pri Pulju
V	dvorani »Dante« v Miljah bo v torek, 7. januarja, s pričetkom ob 17.30 tiskovna konferenca, na kateri bodo predstavili protestni dokument proti namestitvi električnih termocentral pri Miljah in v Plominu pri Pulju. Ta dokument je podpisalo že 14 tisoč ljudi na Koprskem.
Tiskovno konferenco, na kateri bodo povabili tukajšnjo javnost in organizacije, naj pristopijo k pobudi in podpišejo dokument, prirejajo Ekološka skupina Zveze socialistične mladine iz Kopra, FOCI - ZKMI iz Milj ter gibanje Nenasilna akcija - Alternativna zelena lista. Dokument s podpisi nameravajo poslati državnima poglavarjema in predsednikoma vlad Italije in Jugoslavije.
Pred pokrajinskim kongresom CGIL
V	prejšnjih dneh se je zaključilo predkongresno delovanje tržaške CGIL v pripravi na pokrajinski kongres, ki bo od 9. do 11. januarja v kongresnem centru pomorske postaje. Od novembra sem je že bilo kakih sto delavskih skupščin in 19 kongresov posameznih kategorij delavcev, med katerimi so obnovili vodstva in izvolili 217 delegatov na tržaški kongres v razmerju enega delegata za vsakih 125 članov. Ob koncu lanskega leta je namreč tržaška CGIL štela 27.226 članov. Na pokrajinskem kongresu bo vsedržavno tajništvo CGIL zastopala Donatella Turtura.
Obrnilo se je leto in če ga skušamo oceniti po njegovi gospodarski plati, lahko mirno zapišemo, da na Tržaškem ni zapustilo vidnejših konkretnih pozitivnih premikov. Res je, da se je ozračje nekolikanj spremenilo, zlasti na račun obljub in pričakovanj, da je bil Trst deležen občutno večje pozornosti Rima, kot je bil tega vajen v preteklih letih in da so krajevne in deželne sile bolj odločno in složneje načele temeljne gospodarske vozle. Po drugi strani pa je prav tako resnična ugotovitev, da čisto praktičnih rezultatov o-menjenih premikov tudi komaj preteklo leto ni prineslo. Nasprotno, stari problemi so se še poglobili, industrija in državni sektor sta nadaljevala začaram krog krčenja proizvodnje in zaposlitvenega obsega ter popolne negotovosti in odsotnosti organskih sanacijskih načrtov. Na področju zasebne industrije je bil nedvomno negativni dogodek leta odločitev o zaprtju žaveljske rafinerije Aquila, vidnejših novih pobud pa žal ne moremo navesti. Če zaokrožimo to splošno podobo še z obmejnim blagovnim prometom med Italijo in Jugoslavi jo, ki je v drugi polovici lanskega leta zabeležil zaskrbljujoč padec in motnje v delovanju avtonomnega računa, potem ne moremo mimo ugotovitve, da je krajevno gospodarstvo zaključilo leto 1985 v preteči nevarnosti, da bo klonilo, še preden bo moč začeti s sanacijsko terapijo, kakršno predvidevajo deželni in državni zakonodajni in finančni posegi.
Trst je preživel še eno gospodarsko leto v znamenju razdvojenosti med optimizmom pričakovanj in med pesimizmom dejanskih razmer. Razdvojen med odlašanjem s sanacijo obstoječe proizvodne strukture in med začetkom uresničevanja novih pobud, če si ustvarjalci
gospodarske politike na Tržaškem od časa do časa privoščijo tudi neupravičenega optimizma, so razumljivo, toliko bolj črnogledi sindikati, tovarniški sveti, delavci v dopolnilni blagajni, skratka vsi tisti, katerih vsakdanji kruh je vezan na razmere v tovarnah, v katerih delajo. Prav zato so sindikati tudi v preteklem letu nepopustljivo vztrajali pri nujnosti ohranitve obstoječega, pri preprečevanju propadanja javnega sektorja in pri zaščiti zaposlitvene ravni. Nesmiselno je zapirati tovarne, ki bi z organskimi načrti za preusmeritev in proizvodno oživitev ter s primemo pohtiko dodeljevanja delovnih naročil znova postale visoko proizvodne in konkurenčne. In predvsem je nesmiselno zapirati tovarne še preden jim poiščemo in uresničimo veljavne proizvodne alternative ter zagotovimo nova delovna mesta. Trst niti v lanskem letu ni ustvaril celovitega načrta za svojo prihodnost, ki torej ne more mimo uskladitve in dopolnjevanja starega z novim, sanacije z nadomeščanjem in s prekvalifikacijo. Odločilni trenutek, o katerem smo v lanskem letu neštetokrat slišali, da ga preživlja Trst, se je očitno preselil v novo, 1986. leto. Razkorak med nepovratnim gospodarskim nazadovanjem in perspektivo gospodarskega oživljanja se vsebolj oži, časa pa je vedno manj. Prav zato si tako kot manjšina, ki je s svojo gospodarsko dejavnostjo sestavni del tržaške resničnosti, in kot kronisti, ki iz dneva v dan spremljamo tržaške gospodarske prigode in nezgode želimo, da bi novo leto, v katero smo Komaj zakoračili, resnično označilo začetka obdobja gospodarskega preobražanja in oživljanja, novega poguma in miselne odprtosti. S primerno pozornostjo in pomočjo od zunaj, a predvsem na temelju naših lastnih delovnih prizadevanj in izbir, (vb)
Na Devinskih stenah Rilkejeva steza ob izvirih Timave pa verjetno park
Ko je govor o turizmu v devinsko-nabrežinski občini, se praviloma omenja skoraj izključno Sesljanski zaliv. V resnici je to pravi naravni biser, vendar so na devinskonabrežinskem o-zemlju tudi druge naravne lepote in kulturnozgodovinsko zanimivi kraji, ki bi utegnili privabiti obiskovalce od blizu in daleč. Mednje prav gotovo sodijo Devinske stene (tako je ime obalnemu pasu med Devinom in Seslja-nom, ki ga večji del pokriva borov gozdič) in izviri Timave pri Štivanu. Na ti dve območji namerava devinsko-nabrežinska uprava v kratkem poseči, da bi ju ob sodelovanju z drugimi pristojnimi ustanovami vsaj nekoliko turistično ovrednotila.
Za Devinske stene je že izdelan načrt, ki ga bosta skupno uresničili devinsko-nabrežinska občina in tržaška pokrajina. Urediti nameravata sprehajalno pot ob robu previsnih sten nad morjem. Tu se pravzaprav že vije steza, a je marsikje neprehodna in povrh težko dostopna. Tik pred izbruhom prve svetovne vojne se je po njej sprehajal znameniti avstrijski pesnik Rainer Maria Rilke, ko je bil v letih 1911-12 gost na devinskem gradu. V tem nenavadno lepem okolju, na številnih mestih katerega se odpira razgled na morje vse do Istre na jugu in do Gradeške lagune na zahodu ter proti severu do Alp, je Rilke spočel svoje Devinslce elegije. Njemu v čast se bo sprehajalna pot imenovala Rilkejeva steza.
Približno dve tretjini ozemlja, po katerem pelje steza, je grajska last. Pred nedavnim pa se je grof Raimondo Della Torre e Tasso (pravzaprav Thum und Taxis, kot je pravkar ponovno opozoril Paolo Parovel v svoji Izbrisani identiteti) odločil, da ga za simbolično najemnino da na razpolago tržaški pokrajini. Ostala tretjina poti teče oz. bo tekla po občinskem o-zemlju. Staro stezo bo treba izpopolniti, jo razširiti, zavarovati na nevarnejših delih, postaviti
na razglednih očkah klopi pa tudi table, ki bodo opozarjale na zgodovinske ter na krajinske in naravne zanimivosti. Mimogrede naj s tem v zvezi omenimo, da je združenje za zaščito ptic (LIPU) na tem območju naštelo 88 ptičjih vrst, med katerimi so tudi prav redke.
Sprehajališče bo imelo tri dostope, in sicer enega pri Kraljevih blizu križišča, s katerega se odcepi cesta za Sesljanski zaliv, drugega pri Kupčevih na začetku devinske vasi, tretjega pa na Podkovah med Devinom in Sesljanom. Ob vsakem dostopu bo urejeno parkirišče za avtomobile, pri Kraljevih, točneje pri sedežu Tržaške turistične ustanove in Kraške gorske skupnosti pa bodo mogoče postavili hišico, v kateri bo moč dobiti informacije ter napotke za prijeten, a hkrati tudi poučen sprehod po Ril-kejevi stezi.
Četudi gre za sorazmerno skromen poseg, njegova uresničitev zahteva precej denarja. Dežela je zaenkrat v ta namen dodelila po 90 milijonov lir tržaški pokrajini in devinsko-nabrežinski občini. Vsota vsekakor ne zadošča za dokončno ureditev Devinskih sten, je pa za začetek dovolj. Poleg tega za opravitev nekaterih del, npr. za očiščenje borovega gozdiča, obe pristojni upravi računata tudi na prostovoljno delo, ki ga bodo, kot kaže, nudili krajevni skavti, gojenci Jadranskega zavoda združenega sveta in mogoče še kdo.
Medtem ko je uresničitev Rilkejeve steze na Devinskih stenah samo še stvar časa (ob-
činski odbornik za turizem in okolje Igor Tuta zagotavlja, da se bo moč po njej sprehajati že to poletje), pa je vprašanje ureditve področja ob izvirih Timave nekoliko bolj zapleteno ali bolje nedodelano. Ta kraj, kjer tik pred morjem, daleč od snežnikov in ledenikov, privre na dan iz več grl sladka voda, je od nekdaj zbujal človekovo občudovanje. Že v pradavnini je postal kraj kulta. V rimskih časih je bil poznan daleč naokrog, saj ga omenjajo zgodovinar in zemljepisen Strabon, pesnik Vergil in drugi. V srednjem veku so tu zgradili cerkev in samostan, v katerem je nastal eden izmed prvih dokumentov, ki izpričuje prisotnost naših pradedov v teh krajih (med 8. in 10. stoletjem so redovniki na robove knjižnih strani zapisali okrog 280 slovenskih oz. slovanskih in deloma germanskih osebnih imen). Iz tega obdobja je gotska cerkev, ki so jo obnovili po drugi svetovni vojni, medtem ko so bili za marsikateri drug spomenik usodni zagrizeni boji na fronti, ki je prav tu tekla med prvo svetovno vojno.
Devinsko - nabrežinski občinski upravitelji pa tudi druge ustanove in organizacije se že dalj časa ukvarjajo z vprašanjem, kako ta kraj primemo ovrednotiti. V bližnji preteklosti se je pojavil predlog, naj bi ga uredili v okviru širokopotezne pobude, ki je med drugim predvidevala ustanovitev obsežnega botaničnega zoološkega vrta med Štivanom, Ribiškim naseljem in Devinom. Zdaj se govori o skrom-
nejšem posegu. Zadeval naj bi področje med Staro rižjero, ki sega do papirnice, in Potokom na Jaknah. Tu naj bi nastal park. V ta namen so si na pobudo župana Brezigarja sredi decembra skupno ogledali področje predstavniki občine, Tržaške turistične ustanove, Spomeniškega varstva in podjetja ACEGA. Slednje ima pri stvari pomembno besedo, kolikor ima v koncesiji večino ozemlja, na katerem bi moral nastati park, to pa zato, ker upravlja vodovod, ki zajema vodo ob izvirih Timave.
Danes je področje ob izvirih Timave dokaj zanemarjeno. Potrebno ga bo očistiti, speljati po njem poti, urediti parkirišče ob gotski cerkvi, samo cerkev popraviti in še marsikaj. Za vse to pa bo treba še izdelati podrobni načrt. Skratka, pobuda za ureditev parka je šele v povojih. Toda več znakov kaže, da bi utegnila v kratkem shoditi.
MARTIN BRECELJ
Izviri Timave, v ozadju Štivan
V'
Število zaposlenih prvič zdrknilo pod tisočino
V'
Se eno opozorilo o dramatičnosti razmer v ladjedelnici Sv. Marka
Potekli sta dvte leti in pol od takrat, ko je državna finančna družba Fincantieri enostransko začela izvajati svoj načrt splošnega krčenja la-djedelske dejavnosti in struktur. Istočasno je tržaški ladjedelnici Svetega Marka zagotovila ohranitev vseh treh proizvodnih oddelkov (posebne ladijske konstrukcije, predelave in popravila ladij), za kar je določila tudi nujno potreben organik: 195 uradnikov, vključno s tehničnim osebjem, in 766 delavcev.
31. decembra je iz podjetja odšlo, predvsem na račun predčasne upokojitve, 13 uradnikov in 64 delavcev. Ladjedelnica Sv. Marka je tako novo leto dočakala s skupno 949 zaposlenimi, od česar je 183 uradnikov in 766 delavcev. Torej z znatno nižjim številom zaposlenih, kot ga je programirala sama družba Fincantieri, in prvič pod tisočico. Povrhu bo konec januarja zapadla dopolnilna blagajna, ki jo namerava vodstvo podjetja še enkrat podaljšati za nadaljnjih šest mesecev.
V proizvodnem pogledu ni položaj nič boljši. Oddelek za posebne konstrukcije ni pripravljen za proizvodnjo, ker niso bila izvršena vlaganja za njegovo usposobitev (zlasti za dvigala in žerjave), prav tako kot še ni določen niti potrebni prostor za gradnjo posebnih ladij. Delovna na-
ročila se praktično niso premaknila z mrtve točke, obljubljena je le gradnja polovice pontonske ladje, ki naj bi jo začeli v začetku poletja.
Tovarniški svet opozarja na dramatične razmere s posebnim tiskovnim sporočilom, ki ga zaključuje z ugotovitvijo, da je vse prepogosto slišati od krajevnih političnih sil in u-prav neosnovanoi zadovoljstvo ob zagotovilih družbe Fincantieri, da za ladjedelnico ni nobenih problemov. Toda, dejstva so drugačna in na svoji koži jih občutijo prav zaposleni, ki znova opozarjajo, da ne morejo ostati prepuščeni samim sebi. Zato pozivajo krajevne uprave, politične
sile in parlamentarce, naj nemudoma posežejo, toda na konkretni in ne zgolj retorični način.
Finančni prispevki za ribiške dejavnosti
Tržaško luško poveljstvo sporoča, da so veljavnost pravilnika EGS z dne 4. 12. 1983, ki omogoča finansiranje načrtov za posodabljanje pre-osnovo ali gradnjo ribiških ladij ter načrtov za ribogojnice in druge ribiške strukture, podaljšali do 31. decembra 1986.
Priprava na srečanje z Amatom
V	torek, 7. januarja, bo v Rimu sestanek predstavnikov tržaških družbenopolitičnih sil s podtajnikom ministrskega sveta Amatom o problemih Trsta. Srečanje bo nedvomno pomembna priložnost za poglobljeno proučitev številnih odprtih vprašanj, s katerimi se sooča naše mesto, zlasti na gospodarskem področju.
V	pripravo na torkovo srečanje v Rimu je deželni odbornik za načrtovanje Gianfranco Carbone sklical za danes na Deželi sestanek s predstavniki sindikatov in krajevnih uprav. Na tem sestanku naj bi se dogovorili o argumentih, s katerimi bo tržaško predstavništvo seznanilo podtajnika Amata. Med glavne teme, o katerih bodo razpravljali v Rimu, gre omeniti zlasti vprašanje vloge tržaškega pristanišča v okviru jadranskega luškega sistema in njegove okrepitve, kakor tudi vprašanje ladjedelstva. Nadvse aktualna tema razprave pa bo tudi usoda žaveljske rafinerije Aquila.
TUDI PRETOK ČEZ MEJO V PRAZNIČNEM VZDUŠJU
Nikoli ni človek tako dober, tako poln dobrih želja in zamisli, tako prijateljsko in tovariško razpoložen do svojega bližnjega, kot ob novoletnih praznikih. Staro leto je za nami, menijo vsi — če smo kaj zagrešili, če kaj ni bilo prav, če smo delali napake — potem je v novem letu čas, da vse to popravimo, izboljšamo, da si postanemo res bolj prijatelji, da pozabimo na slabo in se spomnimo samo dobrega.
Tako so verjetno mislili in tudi ukrepali številni prebivalci to in onstran meje, ki si niso izmenjali le voščil, temveč so, vsak seveda po svoje, želeli izraziti razna hotenja, želje, predvsem pa voljo po sodelovanju, pa četudi vodi ta pot najprej skozi potrošništvo in trgovino.
Vsi smo lahko v predprazničnih dneh srečali na naših ulicah (in tako je bilo tudi v Gorici, v Vidmu in še v drugih krajih) številne jugoslovanske turiste, take s potnimi listi, še bolj pa z obmejnimi prepustnicami, ki so pri nas kupovali razne dobrote, predvsem kavo, že obvezne blu-jeanse, rezervne dele za pralne stroje, avtomobile itd., pa mogoče še kakšne slaščice, pomaranče in mandarine za najmlajše. Pred leti so še kar številni Jugoslovani preživeli tudi nekaj dni na snegu v raznih italijanskih zimsko-le-toviških krajih. Sedaj le-teh ni bilo, ker so pač cene za njihove razmere previsoke.
Bilo pa je drugače s prebivalci i-talijanskih obmejnih krajev, ki so prav v teh dneh preplavili, ne sa-
Več kot 500 sklepov upravne narave na seji tržaškega občinskega odbora
Tudi tržaški občinski odbor je imel pred iztekom leta dolgo sejo, na kateri je sprejel vrsto upravnih sklepov (okrog 500), s katerimi je izčrpal še zadnje razpoložljivosti iz proračuna 1985. Tako so 600 milijonov lir namenili za izredna popravila nekaterih šolskih poslopij, več kot sto milijonov pa za dobavo didaktičnega materiala za občinske otroške vrtce. Na področju javnega zelenja so sklenili začasno zaposliti (za štiri mesece) 17 poljskih delavcev ter nabaviti nove čebulice in rastline za 15 milijonov lir. Za javno čistočo so s 100 milijoni poskrbeli za nabavo nekaterih novih naprav ter nadomestnih delov za vozila smetarske službe. Na športnem sektorju so namenili nadaljnjih 200 milijonov za restukturacijo občinskega športnega igrišča pri Kolonji.
60 milijonov lir so dalje namenili za obnovo prometnih znakov, nadaljnjih 60 pa za popravljanje cest. Več kot 500 milijonov bodo uporabili za novo pokritje cerkve sv. Antona in za dopolnitev vzdrževalnih del v Vili Prinz.
Sprejeli so tudi dva finančna ukrepa: izreden blagajniški predujem v višini 24 milijard lir in najetje dveh posojil za skupnih 560 milijonov lir, ki jih bodo namenili obnovi državnega otroškega vrtca v Ul. dell’Acqua in nujnemu vzdrževanju cest.
Prometne omejitve zaradi javnih del
Zaradi del na plinskem omrežju je tržaška občina uvedla vrsto omejitev v prometu in parkiranju vozil, ki bodo trajale, dokler ne bodo dela končana.
Na območju Elizejskih poljan so uvedli enosmerno vožnjo na Trgu Carlo Alberto ter prepoved parkiranja na istem trgu, v Ul. Hermet, Picciola in Reni na odseku med Ul. Franca in stopniščem. Na Ul. Tedeschi velja Prepoved prometa in parkiranja. Pač pa je bila ukinjena prepoved prometa po Drevoredu Gessi na odseku med ulicama Murat in Tedeschi, kjer bo sicer možna le enosmerna vožnja v smeri od Ul. Murat proti Ul. Tedeschi.
V Jožefovski četrti pa so zaprli za promet (samo od ponedeljka do petka od 8.30 do 17.30) Ulico Lazzareto Vecchio med Ul. Belpoggio in Trgom V^ia, kjer bo tudi prepovedano parkiranje. Prepoved parkiranja pa so uvedli tudi na raznih odsekih na Ulici Belpoggio, na Nabrežju GulH (na strani sodih številk), na ulicah dei Burlo in Argento ter na Trgu Venezia.
Tatvina za več kot 12 milijonov lir
Lastnik na silvestrovanju zmikavti v stanovanju
Za 48-letnega Giorgia Mettulia se leto 1986 ni rodilo pod srečno zvezdo. Ob povratku s silvestrovanja ga je doma, v stanovanju v prvem nadstropju v Ul. Crognoleto 38, pričakalo neprijetno presenečenje: stanovanje je bilo povsem premetano, kar je nedvomno pričalo o nezaželenem obisku prijateljev tuje lastnine.
Novoletni zmikavti so se pritihotapili v stanovanje skozi balkonska vrata dnevne sobe. Njihovo stikanje po stanovanju je bilo sila uspešno: iz spalnice so namreč odnesli več prstanov, zapestnic, verižic in denarja v gotovini za skupno vrednost več kot 12 milijonov lir.
Okradenec je poklical na kraj policijo, ki je po podrobnem pregledu uvedla preiskavo.
Tatove zamikal denar
ne pa
sladice
Tarča novoletnih tatov je bila tudi slaščičarna v Ul. Torri 3. Ko je namreč lastnik, 49-letni Beniamino Nobile odprl trgovino, je kmalu ugotovil, da je iz blagajne »zmanjkalo«
200 tisoč lir. Zmikavti očitno niso bili sladkosnedi, saj razen denarja niso iz slaščičarne odnesli ničesar.
Policijski agenti so ugotovili, da so zlikovci vlomili v trgovino skozi vrata na notranjem dvorišču poslopja.
Nevarno prečkanje
V Drevoredu D’Annunzio je sinoči Volkswagen golf zbil 43-letno Anna-mario Vardabasso Vesnaver s Senenega trga 5, ki je prečkala cesto izven prehoda za pešce. Žensko so prepeljali v katinarsko bolnišnico, kjer se bo morala zaradi raznih udarcev zdraviti 15 dni.
Golf je v smeri proti Trgu Sonnino upravljal 31-letni Edoardo Sema iz Ul. Montedoro 84.
• Minister za prevoze Signorile bo jutri obiskal našo deželo. Ogledal si bo železniški vozel pri červinjanu ter se v Trstu sestal z deželnim odborom.
Signorile se bo nato vrnil v naše mesto v začetku februarja, ko bo dežela priredila konferenco o prevozih z naslovom »Deželni integrirani načrt za prevoze v Furlaniji - Julijski krajini v perspektivi leta 2000«.
mo številna gostišča za božične in novoletne večerje in kosila, temveč tudi razna zimskošportna letovišča. Hoteli in restavracije onkraj meje so bili v preteklih prazničnih dnevih zelo dobro zasedeni, gostje so bili s postrežbo in vsem zelo zadovoljni, še celo sneg se je pojavil, tako da so prišli na svoje prav vsi — tisti, ki ljubijo šport in rekreacijo in tisti, ki obožujejo dobro kuhinjo.
Obmejni promet je bil temu primemo zelo živahen, a tekoč, brez večjih zastojev in zadržkov. Obmejni policijski in carinski organi so bili tudi praznično razpoloženi in tako je šlo vse brez ovir in raznih birokratskih sitnosti.
Kako so bili z »navalom« jugoslovanskih turistov zadovoljni trgovci? Tisti z jestvinami, s sadjem in zelenjavo, predvsem pa trgovci s kavo, so bili zelo zadovoljni ter si seveda želijo čim več takšnih praznikov in takšnih kupčij. Tudi trgovci s tekstilom so še kar zadovoljni, čeprav so že daleč tisti časi, ko so prodali vse in to za vsako ceno. Klienti dobro izbirajo blago in kupijo res samo to, kar jim ugaja, ali kar potrebujejo.
Trgovci na jugoslovanski strani pa so tudi močno izpraznili svoje police. Predvsem so prodali veliko žganih pijač, vina, klobas in drugih mesnih izdelkov, veliko pa je bilo povpraševanje po medu in vseh proizvodih, ki jih pripravlja tovarna Me-dex. Veliko kupcev so imele tudi trgovine s kozmetičnimi sredstvi, kjer so prodali precej jugoslovanskih krem za nego obraza, pa tudi kolonjskih vod in parfemov.
Torej prazniki v vzdušju prijateljstva, medsebojnega sodelovanja in dobrih odnosov. Upajmo, da bomo pri tem tudi v bodoče vztrajali.
V ponedeljek zjutraj openski tramvaj ne bo redno vozil
Konzorcialno podjetje za prevoze ACT obvešča, da bo v ponedeljek, 6. januarja, opravilo v jutranjih u-rah nekaj tehničnih pregledov na progi openskega tramvaja, zaradi česar v tem času tramvaj ne bo peljal. Namesto tramvaja bodo peljali avtobusi z odhodi s Trga Oberdan in z Opčin v polurnih presledkih.
Tramvaj bo začel spet redno delovati ob 10.64 z Opčin in ob 10.16 s Trga Oberdan.
Glasbeni natečaj mesta Trst
Odbor za glasbeno nagrado mesta Trst je tudi za leto 1986 razpisal »25. mednarodni natečaj simfonične kompozicije«. Na natečaju bodo sprejete skladbe za tolkala (največ štirje izvajalci) in orkester (z normalnim simfoničnim organikom), ki niso bile še izvajane ali objavljene. Prva nagrada znaša 4 milijone lir (temu je treba dodati še izvedbo skladbe v Verdijevem gledališču).
Starosta tržaških vremenoslovcev prof. Silvio Polli o meteorološkem letu 1985
So bile vremenske prilike v minulem letu res izredne?
Kdor bi pregledal vesti o vremenu v naših krajih, ki jih je časopisje sproti objavljalo skozi vse lansko leto, bi pogosto naletel na oznako »izreden«. Januarja in februarja 1985 smo pisali in seveda govorili o »izrednem« mrazu, tako da je marsikdo delal primerjavo z znamenito ledeno zimo v letu 1929. Nekateri si niso pomišljali seči po nadvse smelih razlagah in so pojav mraza celo povezovali s postopnim ohlajevanjem Sonca. Avgusta so vremenski kronisti beležili »izredno« vročino. Skrajneži oz. najbolj domišljavi so spet izkoristili priložnost, da so se izkazali: vročino so povezali z domnevnim postopnim segrevanjem atmosfere po principu »tople grede«. Jeseni se je spet pojavila oznaka »izreden«, tokrat v povezavi s sušo.
No, leto se je zdaj obrnilo, tako da lahko nanj motrimo z določene razdalje, ki omogoča večjo objektivnost tudi z vremenoslovskega vidika. Je bilo lansko govorjenje o »izrednih« vremenskih prilikah res utemeljeno? S tem vprašanjem smo se obrnili na starosto tržaških vremenoslovcev, na prof. Silvia Polli ja, ki je skoraj 60 od svojih več kot 80 let življenja posvetil sistematičnemu opazovanju vremena in njegovi znanstveni analizi. Pravzaprav o sebi noče govoriti kot o »vremenoslovcu«, to pa zato, ker ga ne zanimajo vremenske napovedi in se z njimi sploh ne bavi. Še najraje pove, da je »vremenski statistik«, kar tudi bolje Ustreza njegovi izobrazbi, po kateri je matematik. Kakšno je torej bilo meteorološko leto 1985 v Trstu? Takšne so strnjene oznake, ki jih je prof. Polli zabeležil za vsak mesec posebej:
Januar je bil zelo mrzel v prvi polovici, v drugi pa dokaj deževen. Kar 14 dni so se najnižje
temperature zadržale pod ničlo. Najnižja vrednost, ki jo je zabeležil živosrebmi stolpec, je bila minus 7,5 C, kar pa še zdaleč ne predstavlja rekorda. Po letu 1841, ko so v našem mestu začeli redno beležiti vremenske podatke, je živosrebrni stolpec najnižje padel 11. februarja 1929, in sicer na minus 14,3 C. Najnižjo temperaturo v januarju pa so zabeležili leta 1907, ko je temperatura padla na minus 12,4.
Februar je bil mrzel in dokaj oblačen. Najniž-ja temperatura je bila minus 5,6 C. V teku treh dni je zapadlo skupno 12 cm snega, kar je za Trst sorazmerno veliko. Tudi v tem mesecu ni zima »izredno« pritisnila, čeprav je bilo veliko nevšečnosti in tudi škode, ko je sneg zledenel.
Marec je bil hladen, se pravi, srednja temperatura je bila za nekaj desetink stopinje nižja od povprečja. Zapadlo je 2,5 cm snega, izredno o-bilne pa so bile deževne padavine (skupno jih je bilo za 126 mm, medtem ko je norma za ta mesec 57 mm).
Tudi april je bil nadpovprečno deževen. Padavin so namerili za 160 mm, medtem ko povprečje za ta mesec znaša komaj 66 mm. Srednja temperatura je bila za stopinjo nižja od povprečja.
Maja je padlo skupno 107 mm dežja, 17 mm več od povprečja, sicer pa je bilo vreme v tem mesecu toplo in spremenljivo.
Junij je bil sorazmerno hladen. Srednja temperatura je bila skoraj za stopinjo nižja od povprečja. Kar 12 dni je deževalo, skupno pa so namerili 153 mm padavin, medtem ko povprečje znaša 93 mm.
Nadpovprečne padavine ki so jih zabeležili
vse mesece od marca dalje in ki so omogočile bujno spomladansko rast, so julija prenehale. Ta mesec je bil dokaj vroč. Najvišje temperature so kar 12 dni bile nad 30 C, najbolj pa se je živosrebrni stolpec dvignil 24. v mesecu, ko je zabeležil 33,8 C. Tudi v tem primeru ni mogoče govoriti o rekordu, saj je najvišja temperatura zraka v Trstu bila 31. julija 1873, ko je znašala
37,5	C.
Še bolj vroč je bil v lanskem letu avgust. Štiri dni v mesecu so temperature bile višje od 34 C, 17. v mesecu pa je termometer nameril 35,4 C. Druga značilnost tega meseca je bilo jasno nebo: 15 dni je bilo brez oblakov.
V tem smislu pa je bilo izredno vreme septembra, ko je bilo nebo kar 21 dni popolnoma jasno. Kaj takega se pri nas zgodi zelo poredko, približno enkrat vsakih 50 let.
Kot že septembra, so bile padavine nadpovprečno skromne v oktobru, v katerem se je nad našim območjem zadržava! izredno visok zračni pritisk. Deževalo je predvsem zadnje tri dni v mesecu, skupno pa so namerili le 45 mm padavin, medtem ko povprečje za ta mesec znaša 109 mm.
November je bil dokaj hladen. Srednja temperatura zraka je v njem bila za stopinjo nižja od povprečja. Vreme je bilo zelo vetrovno. Kar 17 dni je pihala burja. Padavine so bile končno spet normalne.
Lanski december je bil nadpovprečno topel. Srednja temperatura je znašala 8,3 C, medtem ko je povprečje 6,6 C. Padavine so bile skoraj normalne, burja pa je pihala samo 4 dni.
Vespa zbila starčka: pridržana prognoza
Prileten moški je bjl sinoči žrtev hude prometne nesreče. 76-letnega Alfreda Maura iz Ul. Montecchi je med prečkanjem ceste v bližini Šentjakobskega trga zbila na tla vespa, ki jo je upravljal 17-letni Claudio Lukovec iz Ul. Cancellieri 12. Vespist je vozil v smeri proti Trgu Pesta-lozzi.
Mauro si je zlomil desno piščal in desno nadlaktnico, udaril pa se je tudi v glavo. Z rešilcem Rdečega križa so ga prepeljali v katinarsko bolnišnico, kjer so ga sprejeli s pridržano prognozo na ortopedskem oddelku.
T	Po dolgi bolezni nas je za-
I	pustil
Marco Pauluzzi
Pogreb bo danes, 3. januarja, ob 13. uri v cerkvi v Boljuncu.
Žalujoča žena Marija
Kroglje, 3. januarja 1986 (Pogrebno podjetje Zimolo)
Ob izgubi dragega tasta izrekata Ljubotu in družini iskreno sožalje KD Vesna in ŠD Mladina.
Zadnje slovo od Edvarda Zaharja
»Ko se poslavljamo od vsakega našega soborca, čutimo, da se s smrtjo slehernega izmed nas izgublja del nas vseh, borcev za svobodo slovenskega ljudstva, in zato nam je še težje.« S temi besedami se je Maks Zadnik poslovil prejšnjo soboto pred odprtim grobom na borštanskem pokopališču od Edvarda Zaharja, ki nas je prerano zapustil. Pogreba sej'je udeležilo veliko ljudi z Jezera in iz Boršta ter okoliških krajev, predvsem pa so se pri zadnjem slovesu zbrali Zaharjevi soborci Istrskega odreda s prapori. Zahar je bil namreč znan in priljubljen zaradi požrtvovalnosti in hrabrosti, ki jo je ob številnih priložnostih izkazal med narodnoosvobodilnim bojem. Za svojo hrabrost je bil tudi odlikovan. V zimskih dneh konec leta 1944 se je v bojih za Brkine posebno izkazal v Hrušici, pri napadu na skupino nemških oficirjev in podoficirjev, ko je bil v četni bojni skupini najdrznejši. Teh dogodkov se je v svojem govoru spomnil tudi Maks Zadnik, ki je poudaril, da naj bo njegov lik za zgled mladim rodovom.
Edvard Zahar se je rodil na Jezeru 13. maja 1924. še zelo mlad se je pridružil narodnoosvobodilnemu gibanju. Po osvoboditvi se je vrnil v domači kraj in bil zaposlen pri zidarskih podjetjih v Trstu. Ob ustanovitvi moškega pevskega zbora PD Slovenec v Borštu se je vključil v kolektiv in ostal v njem do razpustitve zbora. Ob slovesu mu je zato sedanji mešani pevski zbor PD Slovenec občuteno zapel nekaj žalostink pred vaško cerkvijo in na pokopališču.
Svojcem izrekamo iskreno sožalje.
SLOVENSKO .-“STALNO . ^GLEDALIŠČE V TRSTU
Kulturni dom
Aurand Harris PAVLIHA IN MICA
Režija:	MARIO URŠIČ
v nedeljo, 5. jan., ob 16. uri — ABONMA RED C in G
gledališča
ROSSETTI
Danes, 3. t. m., ob 20.30 Ater / Emilia Romagna Teatro predstavlja »Una burla ben riuscita« Tullia Kesicha po delu Itala Sveva. Režija Egisto Marcucci. V abonmaju odrezek št. 5. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
CANKARJEV DOM
Velika dvorana
V	torek, 7. t. m., ob 19.30: Vladimir Aškenazi, klavirski recital.
Okrogla dvorana
V	petek, 10. januarja, ob 22.00: Nočni program. M. Sherman »Mesija«.
Mala dvorana
V	ponedeljek, 6. t. m., ob -20. uri: »Quilombo«, iz cikla »Novi brazilski film«. Režija Carlos Diegues.
V	torek, 7. januarja, ob 19.30: Mladi mladim. Večer mladih skladateljev.
koncerti
V	katedrali v Spilimbergu bo nocoj ob 20. uri ■ koncert orkestra in zbora gledališča Verdi. Pod vodstvom dirigenta Andrea Giorgija in s sodelovanjem pevcev Rite Susowsky, Glorie Scalchi, Giuseppa Botte in Ivana Sancina bodo izvajali »Božični oratorij« J. S. Bacha.
Società dei concerti — Tržaško koncertno društvo
V	ponedeljek, 13. t. m., bo 20.30 bo v gledališču Rossetti na sporedu koncert PETRA MATZKA (violina) in TE-
kino
Ariston 16.30 — 22.00 »Ballando con uno sconosciuto«.
Eden 15.45 — 22.15 »I Goonies«. Film za
SLOVENSKI DENARNI ZAVODI IZ TRSTA
VABIJO
DANES, 3. januarja, ob 20.30 v Kulturni dom v Trstu na
NOVOLETNI KONCERT
Komornega orkestra Radiotelevizije Ljubljana
Dirigent:	STOJAN KURET
Vstop samo z vabili, ki so na razpolago v tajništvih denarnih zavodov.
čestitke
TPPZ P. Tomažič čestita Eriki in Bogdanu ob rojstvu malega ALJAŽA.
Dne 1. 1. 86 je praznovala LOJZA iz Boljunca 85. rojstni dan. Da bi bila vedno tako zdrava in nasmejana ji želijo hčerka Eda z možem Leom, nevesta Nerina in vnuk Maurizio.
Draga botra LOJZA! Ob vašem 85. rojstnem dnevu vam iskreno čestitamo Nicola, Aleksija, Marta, Walter, Patrizia in Noemi.
Danes praznuje 70 let BOGOMIR SIRK Z veseljem mu nazdravljajo in želijo vse najboljše
Marica, Sonja, Vojko, Nadja, Stefano in Barbara
včeraj-danes
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg S. Giovanni 5, Trg sv. Jakoba 1, Ul. dei Soncini 179, Ul. Revoltella 41, Zgonik, Milje (Mazzinijev drevored 1). (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Trg Garibaldi 5, UL dell’Orologio 6.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg Garibaldi 5, Ul. dell'Orologio 6, Zgonik, Milje (Mazzinijev drevored 1).
LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tek 200-121, Setdjan: tel. 299-197.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Tržaška knjigarna
obvešča cenjene odjemalce, da bo zaprta zaradi inventure danes, 3. t. m., in jutri, 4. t. m.
menjalnica
2. 1. 1986
vsakogar.	Ameriški dolar .						1.653,—
Excelsior 16.00 — 22.00 »Amici miei	Kanadski dolar .						1.176,—
- III.«.	švicarski frank .						809,—
Excelsior IL 16.45 — 21.45 »Fracchia	Danska krona . .						185,—
contro Dracula«.	Norveška klona .						218,—
Fenice 17.00, 19.30, 22.15 »Joan Lui«. A.	švedska krona .						218,—
Celentano.	Holandski fiorini .						603,—
Nazionale Dvorana št. 1 15.00 — 22.00	Francoski frank .						220-
»Rambo 2 - La vendetta«.	Belgijski frank .						32,-
Dvorana št. 2 15.30 — 22.00 »Santa	Funt šterling . .						2.403,—
Claus, la storia di Babbo Natale«.	Irski šterling , .						2.050.—
Dvorana št. 3 15.15 — 22.00 »Jessica	Nemška marka .						679,-
SpA«. Prepovedan mladini	Avstrijski šiling .						96,-
Mignon 15.00 — 22.00 »La carica dei	Portugalski eskudo						10,—
101«. Risanka Walta Disneya.	Japonski jen . .						8,—
Grattacielo 15.30 — 22.15 »E’ arrivato	Španska pezeta .						10,—
mio fratello«. Renato Pozzetto.	Avstralski dolar .						1.090,—
Capitol 16.00 — 20.00 »Ritorno al fu-	Grška drahma						10.—
turo«.	Debeli dinar . .						4,—
Lumiere 16.00 — 22.00 Walt Disney:	Drobni dinar . .						4,—
»Baby, il segreto della leggenda perduta«.
Vittorio Veneto 16.00 — 22.00 »I pompieri«. Paolo Villaggio. Lino Banfi.
Alcione 16.00 — 22.00 »007: L’uomo dalla pistola d’oro«.
Radio 15.30 — 21.30 »La vergine«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S. P. A.
TRSI - UI.ICA P. FILkH 1Q -
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
Dekliški zbor Devin, Fantje izpod Grmade in otroški zbor iz štivana vabijo na KONCERT BOŽIČNIH PESMI v župni cerkvi v Štivanu jutri, 4. januarja, ob 20.30.
razna obvestila
Društvo zamejskih likovnikov obvešča, da je pri Tržaški kreditni banki odprla račun št. 4240/62, na katerem zbira prispevke za Černigojevo galerijo. V . isti namen zbirajo prispevke tudi v Tržaški knjigami.
mali oglasi
Danes, PETEK, 3. januarja GENOVEFA
Sonce vzide ob 7.46 in zatone ob 16.33 — Dolžina dneva 8.47 — Luna vzide ob 24.00 in zatone ob 11.42.
Jutri, SOBOTA, 4. januarja ANGELA
Vreme včeraj: temperatura zraka 5,4 stopinje, zračni tlak 1005,4 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 74-odstotna, morje rahlo razgibano, temperatura morja 9,6 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Davide Doz, Alja Sturman, Alessandro Napolano, Cristina Conti, Sara Lazzari.
UMRLI SO: 86-letna Bruna Fleischmann vd. Viezzob, Sl-letna Livia Gre-goret vd. Mazzuchin, 72-letna Silvana Zollia vd. Bracci, 76-letni Francesco Spazzali, 81-letna Nicolina Veschi vd. Putigna, 72-letna Bruna Dentini vd. Co-co, 87-letna Adelaide Del Piero vd. Schiavolin, 79-letni Marco Pauluzzi, 73-letna Lucia Serpe vd. Salvemini, 66-letna Rachele Donà, 83-letni Giacomo Ctoros, 78-letna Gisella Vecchiet, 66-letni Innocente Zuliani, 75-letni Virgilio Bondel, 80-letna Renata Ruoso, 60-letni Marcello Benci, 85-letna Maria Macor vd. Gismondi, 76-letni Giordano Barba, 83-letna Elena Poropat vd. Braicorvich, 47-letni Benito Celestino Pin.
PRODAM enosobno otroško pohištvo v dobrem stanju. Tel. 040/231-738.
PRODAM prašiča za zakol. Tel. na št. 231-738.
IZKUŠENA OTROŠKA NEGOVALKA
nudi usluge, po možnosti' v jutranjih urah. Tel. 947-950.
KNJIGOVODJI, izkušenemu ali z dobro voljo, za vodenje računov male trgovino nudimo službo takoj. Pisati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6 - 34137 Trst, pod šifro »Mala trgovina«.
LJUBITELJU ŽIVALI podarim 2 meseca stare mladiče - mati nemški ovčar. Tel. 200-173.
IZVOZNO-UVOZNO PODJETJE nujno išče izkušenega knjigovodjo/knjigo-vodkinjo z večletno prakso. Prošnje na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika pod šifro »Knjigovodstvo«.
V PREBENEGU prodam vinograd 3.000 kv. m. Tel. na št. 817-974 v popoldanskih urah.
prispevki
Ob obletnici smrti Benedikta Križ-mančiča daruje sin Marjo z družino
30.000	Ur za ŠZ Sloga.
V	spomin na botro Marijo Kodrič darujeta Silvio in Claudia Birsa 25.000 lir za Dijaško matico in 25.000 lir za postavitev spomenika padlim v NOB s Kolonkovca, iz Skednja in od Sv. Ane.
V	spomin na drago Marijo Kodrič darujeta Stanko in Angela Kodrič 10.000 lir za Glasbeno matico.
Ob novoletnih voščilih darujeta Anica in Milan Slokar 10.000 lir za SPDT,
10.000	lir za TPK Sirena in 5.000 lir za SKD Barkovlje.
V	spomin na nekdanjega člana Renata Gombača daruje Slovenska zamejska skavtska organizacija 20.000 lir za popravilo repentabrske cerkve.
Namesto cvetja na grob Renata Gombača darujeta Slavica in Antonija 20.000 lir za Skupnost družina Opčine.
21. 12. 85 je POB priredil kultumo-družabni večer v Mačkoljah. Ob tej priložnosti daruje bivši član Vilko Smo-tlak 50.000 lir za POB.
Namesto cvetja na grob Renata Gombača darujeta Meri in Jožko Ceh 20.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na Renata Gombača daruje mladina iz Lonjerja in Ratinare 115.000 lir za Kulturni dom v Lonjerju.
V	isti namen daruje družina Oskarja Kjudra 20.000 lir za Kulturni dom v Lonjerju.
V	spomin na obletnico smrti bratov Ivana in Jožeta čemjave darujeta Franc in Vittoria 30.000 lir za spomenik padlim v NOB iz Gabrovca.
Namesto cvetja na grob Renata Gombača daruje Amalija Kjuder z družino
25.000	lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na Pepco Žerjal por. Pe-taros daruje družina Zobec (Zabrežec 4) 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Boršta in Zabrežea.
Namesto cvetja na grob Edvarda Zaharja darujeta Zmaga in Anton Pe-taros (Boršt 46) 10.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI Boršt - Zabrežec.
V	isti namen daruje Milka Žerjal
10.000	lir za sekcijo VZPI-ANPI Boršt-Zabrežec.
V	isti namen daruje družina Zobec (Zabrežec 4) 10.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI Boršt - Zabrežec.
V	spomin na Edija Zaharja darujeta bratranec in sestrične 40.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI Boršt - Zabrežec.
V	spomin na pok. prijateljico Malči daruje Ivanka Bernetič (Gročana 10) 10.000 lir za KD Krasno polje.
V	spomin na pok. Malči daruje Justina (Gročana 11) 10.000 lir za spomenik padlim v NOB v Gročani.
V	spomin na. Malči daruje Oskar Racman 10.000 lir za Skupnost družina Opčine in 10.000 lir za KD Krasno polje.
Darujte t »klad
Mitje Čuka
TRENUTEK
RESNICE
izredna promocijska prodaja v Trstu
Ljubiti se ...
... je voščiti si srečno novo leto s trgovino:
NAJBOLJŠA KVALITETA PO NAJBOLJŠIH CENAH!
ZAKAJ? KER Tl SAMO
ŽE GENERACIJE
DOLGO NUDI NAJBOLJŠE USLUGE.
V UL. CARDUCCI 20
Namizni servis 20 kosov za 6 oseb porcelan Eschenbach
Servis za sladice 7 kosov za 6 oseb porcelan Eschenbach
Namizni servis 41 kosov za 12 oseb porcelan Bavaria 1. kakovosti
Servis za kavo 15 kosov za 12 oseb porcelan Bavaria 1. kakovosti
Servis za čaj 15 kosov za 12 oseb porcelan Bavaria 1. kakovosti
Namizni servis 41 kosov za 12 oseb porcelan Bavaria T. kakovosti z zlatim robom Servis za kavo 15 kosov za 12 oseb porcelan Bavaria 1. kakovosti z zlatim robom Servis za čaj 15 kosov za 12 oseb porcelan Bavaria 1. kakovosti z zlatim robom 6 skodel za juho s krožnikom, bel porcelan Bavaria 1. kakovosti
6	švedskih skodelic za kavo, porcelan Bavaria
1. kakovosti z zlatim robom 24 kosov jedilnega pribora 18/10 jeklo, zamen, ročaji za 6 oseb
75 kosov jedilnega pribora 18/10 jeklo za 12 oseb
7	skodelic za kompot, kristal 24% Pb ročno o-
krašen
7 skodelic za kompot, kristal 24% Pb super ročno okrašen
6 kristalnih kozarcev 24% Pb ročno okrašenih Kristalni pokal 24% Pb ročno okrašen 6 skodelic za kavo keramika Pagnossin Ekonom lonec BARAZZONI Glitter 3,75 i Ekonom lonec LAGOSTINA original 3,75 I Ekonom lonec LAGOSTINA original 5 I
69.000 lir
29.900	lir
159.900	lir
69.900	lir
79.900	lir
229.900	lir
89.900	lir 109.000 lir
29.900	lir
31.900	lir
39.900	lir
169.900	lir
29.900	lir
59.900	lir
29.900	lir
14.900	lir
12.900	lir
59.900	lir
49.900	lir
54.900	lir
V UL. MURATI! 4
TV črno-beli Inno-hit, Grundig, Philips od TV color z dalj. uprav. Inno-hit, Grundig,
Philco, Philips, Normende, Sony	od
Videoregistratorji Vhs Inno-hit, Grundig,
Sony, Normende, Philips, Hitaci	od
Videoregistratorji 2000	od
Videoregistratorji Beta in Video 8	od
Videokamere	od
Radio AM/FM najboljših znamk	od
Radio registratorji AM/FM najboljših
znamk	od
Digitalni telefoni in telefoni z radiom
s SIP vtičnico	od
Avtoradio s kasetofonom AM/FM stereo
najboljših znamk	od
Radio budilke AM/FM	od
Mali gospodinjski stroji Braun, Moulinex, Rowenta, Simac, Tefal npr.
Bravo Simac	od
Likalniki z vodno paro	od
Računalniki Commodore, Philips, Toshiba, SPECTRUM, SPECTRAVIDEO
168.000	lir dalje
498.000	lir dalje
. 798.000 lir dalje
495.000	lir dalje
990.000	lir dalje 1.990.000 lir dalje
12.000	lir dalje
58.000	lir dalje 19.900 lir dalje
88.300 lir dalje
39.000	lir dalje
149.000 lir dalje 67.000 lir dalje
V UL. VIĐALI 9
Pralni stroji Candy, Rex, Indesit, San Giorgio, Aeg, Ignis, Philco, Ariston Hladilniki Candy, Rex, Ignis, Indesit, A-riston
Štedilniki, beli emajl, Ignis, Candy, Rex,
Indesit. Latra, Olmar, Ariston Štedilniki inox, termoventilirana peč, najboljše znamke Bojler 12 I
Bojler Rheem Radi z zasteklenim kotlom Ogledala iz kristala za kopalnice Popolna oprema iz čistega kristala za kopalnice
Lestenci najboljših znamk s popusti od 20% do 50%
PEČI, TERMOVENTILATORJI ITD. NAJBOLJŠIH ZNAMK VSE PO UGODNIH CENAH.
POZOR: VSI ARTIKLI V PRODAJI SO MODELI ZA LETO 1986
Obv. občini 24/12/1985
od 336.000 lir dalje
od 183.000 Mr dalje
od 163.000 lir dalje
od 390.000 lir dalje od 59.700 lir dalje od 159.000 lir dalje od 69.000 lir dalje
od 129.000 lir dalje
Miguel Sugo izklesal portret P. Tomažiča za pet organizacij
Poročali smo že, da je pet ustanov in organizacij, ki nosijo ime »Finko Tomažič« oziroma »Finko Tomažič in tovariši«, prejelo na proslavi, ki je bila 15. t.m. v Prosvetnem domu na Opčinah, lep reliefni portret, ki ga je napravil priznani urugvajski umetnik Miguel Sugo, ko je bil s svojo ženo Gabrijelo Čuk, po rodu iz Trebč, letos poleti po 47 letih na obisku na Opčinah in seveda v Trebčah.
Relief predstavlja portret Finka Tomažiča, kot si ga je zamislil umetnik sam. Marsikoga je zanimalo, kako je prišlo do te zamisli in kako je prišlo do izvedbe omenjenega reliefa.
»Miguel Sugo je zelo priznan urugvajski kipar, velik demokrat, izredno občutljiv za manjšinsko problematiko, saj je tudi sam okusil krivice, ki jih doživljajo majhni narodi in države«, je povedala Lucija Hrovatin, ki je članica domačega društva Tabor, izročila na proslavi te reliefe.
»Več njegovih kipov je razstavljenih v mestu San Juan, pa tudi v Buenos Airesu, v delu ima dva večja kipa znanih borcev za svobodo Argentine in Urugvaja, vodi pa tudi šolo za kiparje. Pred tremi leti so naše kraje obiskali njuni otroci, ki so glasbeniki in ki so z dvema koncertoma nastopili v šoli v Trebčah in v našem prosvetnem domu. Tako so bili navdušeni nad tem obiskom, nad sprejemom, ki so ga bili deležni, da so nagovorili starše, da se odločijo za to potovanje. Res sta prišla, se takoj vključila v našo stvam nost, z veseljem sodelovala na naših prireditvah. Pred odhodom je Miguel napravil tudi ta relief z željo, da ga
izročimo društvom in organizacijam ki nosijo ime po Tomažiču. Prav gotovo bo vesel, ko mu bom sporočila, da se je njegova želja uresničila in da ima sedaj pet organizacij in ustanov ta lep reliefni portret.«
Na dvokolonski sliki kipar Miguel Sugo v kavarni Tabor (v kotu levo); na enokolonski sliki pa kipar pred spomenikom Monumento al Fundador de San Juan (spomenik ustanovitelju San Juana) v San Juanu. Spomenik je izdelal prav Miguel Sugo
Peter Gresserov-Golovin Moja ljuba Slovenija
Spominski zapisi, zlasti če so to delo priznanih umetnikov, so ponavadi vedno zanimivi. Posebno še, če gre za domače umetnike, ki pripovedujejo o slovenskem umetniškem ali kulturnem življenju polpretekle dobe. Zato bo za vse bralce zanimiva (ne da bi pri tem poudarjali pomen izdaje) knjiga, ki je izšla pri Državni založbi Slovenije pod naslovom MOJA LJUBA SLOVENIJA. Sodeč po naslovu bi pričakovali, da jo je napisal navdušen Slovenec. Toda ne. Napisal jo je Peter Gresserov - Golovin, ki je bil po rodu Rus, ki se je v Ljubljano zatekel kot študent po koncu prve svetovne vojne, se tu udomačil, poročil, imel družino in deloval v ljubljanski operi kot plesalec, koreograf in režiser. Po vojni je deloval nekaj časa še v mariborski operi, nato pa je leta 1951 z družino odšel v Kanado. Od tam je še večkrat prišel na obisk, tudi ob svoji osemdesetletnici, ki so jo proslavili tudi v ljubljanskem opernem gledališču. Leta 1981 je v Kanadi umrl. Golovin, pod tem imenom so ga poznali obiskovalci ljubljanske opere, je' napisal knjigo svojih spominov. Slovenijo je imel za svojo drugo domovino kot ka že že navdušujoč naslov spominov. Sicer pa je knjigi dodal podnaslov: Spomini na moje delo v slovenskih operah od 1924 do 1951. Knjigo je avtor napisal v ruščini, v slovenščino jo je prevedel dr. Henrik Neubauer, znan kot koreograf, recenzent in kon-zulent pa je bil dirigent Samo Hubad. Knjiga, opremljena z mnogimi fotografijami, bo zanimiv prispevek k slovenski gledališki zgodovini.^
Kot rečeno je Golovin prišel v Ljubljano kor študent elektrotehnike, ki je z družino prebežal pred- revolucijo v Jugoslavijo. V Ljubljani je nadaljeval svoje študije na tedanji tehnični fakulteti in zaradi preživljanja začel stalirati v opernem gledališču. Že doma v Rusiji se je ukvarjal z baletom ' in glasbo in je dobro poznal
operno literaturo. Dokončal je študije in postal inženir elektrotehnike. Toda za službo je bilo po prvi svetovni vojni očitno težko in ker je že sodeloval v operi, ga je svet umetnosti docela prevzel. Gledališču se je posvetil poklicno in ostal. zvest do svoje visoke starosti.
Do konca druge vojne in še čez je deloval v ljubljanski operi kot koreograf, kasneje se je posvetil tudi oper ni režiji. V mladih letih je tudi sam plesal kot baletni solist. Vzgajal pa je tudi mlade baletne plesalce v baletni šoli. Po osvoboditvi je svoje delo nadaljeval v mariborski operi, ki je bila na. novo ustanovljena. Delo na slovenskem odru je Golovinu omogočil predvsem direktor opere Mirko Polič, ki je po odhodu direktorja Rukavine prevzel vodstvo slovenske o-pere. Polič je repertoar razširil na domača in na slovanska dela, iskal je in našel mlade sodelavce. Pri tem je imel srečno roko in v obdobju med obema vojnama je bila ljubljanska opera med vodilnimi opernimi hišami v Jugoslaviji, čeprav se je morala ubadati z materialnimi težavami. Tudi z Gotovinom je imel Polič srečno roko in kakšen je bil prispe vek tega plesalca in koreografa, pa čeprav poklicnega elektroinženirja, slovenski operi, kaže prav ta knjiga Golovinovih spominov. Zanimivo pripovedovanje, pa čeprav preprosto, neposredno in neliterarno oblikovano, je pomembno saj nam govori predvsem o ljubljanskem gledališkem življenju
v	času med obema vojnama. Pouda rek je seveda na življenju in delovanju operne hiše, v kateri je deloval Golovin. Tako predstavljajo Golovino-
vi	podrobni in s podatki opremljeni spomini, ne samo prijetno branje temveč pravcato zgodovino ali kroniko opernega življenja v letih od 1925
• do konca vojne in nato še kroniko mariborske opere prva leta povojnega delovanja. V ta namen je knjiga opremljena tudi z reprodukcijami fotografij.
radiotelevizija
italijansha televizija
radio
Prvi kanal
9.30	Televideo
10.30	... e la vita cotinua - 6. oddaja
11.30	Un terribile cocco di mamma -TV film
12.05	Pronto. . . chi gioca? - opoldanski program, ki ga vodi Enrica Bonaccorti
13.30	Dnevnik
14.00	Pronto.. . chi gioca? - zadnji poziv
14.15	Quark poljudnoznanstvena oddaja
15.00	Primissima
15.30	Šola in vzgoja:
Cena zlata
16.00	Smučanje
16.30	Pac Man - risanke
17.00' Dnevnik 1 - Kratke vesti
17.05	Magic! Pantera Rosa - risanka
20.20	Dnevnik 2 - Šport
20 30 La principessa Sissi - film Igrajo: Romy Schneider, Karl-heinz Bohm, Magda Schneider
22.10 Dnevnik
22.20	Invito a cena con delitto - film
Igrajo:	Peter Sellers, Peter
Falk, David Ni ven
Drugi kanal
8.55 Smučanje
11.55 Cordialmente - oddajo vodi Enza Sampò
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.25 Dnevnik 2 - Chip
13.30	Capitol - TV nadaljevanka
14.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
14.35	Tandem - popoldanski program
Aktualnosti, elektronske igre
15.15	R tiro mancino
16.00	Šola in vzgoja:
Naša preteklost
16.30	Pane e marmellata - program za otroke
Viaggio al centro della terra -risanka
17.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
17.35	Sereno variabile
18.30	Dnevnik 2 - Športne vesti
18.40	Le strade di San Francisco -TV film
19.45	Dnevnik 2 - Vesti 20.20 Dnevnik 2 - Šport
20.30	Cuore - film
Igrajo: J. Dorelli, G. De Sio, B. Blier, L. Malet, E. De Filippo
22.35	Dnevnik 2 - Vesti
22.45	Primo piano
23.40	Dnevnik 2 - Vesti
Tretji kanal
11.25	C’era una volta un musicista: Igor Strawinsky
11.55	Smučanje
14.00	Musica Antiqua Koln - 2. del
14.35	I concerti d’Aula Magna Prenos s Tržaške univerze
15.05	Sto mest Italije:
Fontane di Roma
15.25	Solo per la musica:
Sei ritratti di solisti italiani
16.10	Šola in vzgoja
17.10	Dadaumpa:
Quelli della domenica - glasbeni program-
18.10	L’Orecchiocchio - glasbeni program
19.00	Dnevnik 3
19.10	Dnevnik 3 - Deželne vesti
19.30	Dnevnik 3 - Dežele
19.35	Po sledovih prednikov - 7. oddaja
20.05	Šola in vzgoja
20.30	R Trovatore - opera v 4 dejanjih
22.55	Laurei e Hardy
23.30	Storia di Sofonisba - TV priredba
jugoslovanshrt televizija
Ljubljana
10.00	Dopoldanski spored za otroke: Glasba za cicibine: Pojemo s ptički
10.15	Utrinek s koncerta glasbene mladine Slovenije
10.30	Ringaraja
10.45	Stibor - vokalno-instrumentalna skupina iz Nove Gorice
11.15	Sreča na vrvici - film
14.05	Teletekst
14.20	Poročila
14.25 Oživele strani - TV nanizanka
15.30	Naočnik in Očalnik:
Babičine rože - zadnji del na-daljevanjke
16.05	Sokoli - 10. nadaljevanje
16.35	Iz silvestrskega sporeda TV
Ljubljana - Gostilna Košnik
18.15	šport v letu 1985
19.15	Risanka
19.30	TV dnevnik I.
20.10 Via mala - 3. in zadnji del
21.45	Poročila
zasebne
CANALE 5
8.30	Questo mondo è meraviglioso -film
10.15	Alice - TV film
10.45	Facciamo un affare
11.15	Tuttinfamiglia - kviz 12.00' Bis - kviz
12.40	II pranzo è servito - kviz
13.30	Totò, Fabrizi e i giovani d’oggi
-	film
15.30	Questo è Hollywood
16.30	Storie di maghi e di guerrieri
-	TV film
17.30	Doppio slalom - kviz
18.00	Zero in condotta - TV film
18.30	C’est la vie - kviz
19.00	Willcoyote - risanka
19.30	Zig Zag - kviz
20.30	Premiatissima
23.00	Premiere
23.30	La prima grande rapina al treno - film
ITALIA 1
8.30	Bim Bum Barn - program za otroke
10.30	Lavoro nero - TV film
11.30	Sugar Time - TV film
12.00	Lo zio d’America - TV film
12.30	Another Day - TV film
13.00	Nemici amici - TV film
13.20	Help - kviz
14.15	Dee Jay Television
15.00	Automan - TV film
16.00	Bim Bum Barn - program za otroke
Vmes risanke: Evelyn e la magia di un sogno d’amore, H giro del mondo di Willy Fog, Mimi e la nazionale di pallavolo, John e Solfami
19.00	Gioco delle coppie - kviz
19.30	La famiglia Addams - TV film
20.00	E’ festa con Silvestro - risanka
20.30	Happy Days - TV film
22.00	Šport
23.00	Vivere alla grande - film
1.00	Cannon - TV .film
RETEQUATTRO
8.30	La costola di Adamo - TV film
9.00	II ragazzo che sorride - film
21.50	Peter’s Pop Show
22.50	Uspavanec - film
Koper
14.20	Sherlock Holmes - TV film
14.45	Mala zgodovina glasbe
15.00	Alexander srečni človek - film
16.40	Risanke
17.30	Kanadska narava - dok.
18.00	Bratje in sestre - TV film
18.30	Pacific International Airport -TV film
19.00	Odprta meja
V današnji ODPRTI MEJI bosta na sporedu kratka priložnostna informacija o delovnem novem letu ter dokumentarec »Plavalni maraton«.
19.30	TVD stičišče
19.50	Odprti prostor
20.30	Marco Visconti - TV nadalj.
21.40	TVD vse danes
21.50	Simonova vojna - dok.
23.15	Sobarice - film
postaje
11.00	Farfallon - film
21.45	Ciao Ciao - program za otroke Vmes risanke: Hazzard, Natale con Pepè e Fog-Leg, Masters i dominatori dell’universo, Il lago dei cigni, Il mondo intorno a noi.
17.30	II circo delle stelle - TV film
18.30	Zanna bianca alla riscossa -film
20.30	II buon paese
23.00	Ada Dallas - film
1.00	Agente speciale - TV film
TELEPADOVA
13.30	Anna dai capelli rossi - ri-
ScUlkcl
14.00	Love Story - TV film
15.00	Chips - TV film
16.00	Risanka
17.00	Bryger - risanka
17.30	Lamù - risanka
18.00	Coccinella - risanka
18.30	Capitan Futuro - risanka
19.00	Anna dai capelli rossi - risanka
19.30	Le avventure di Huckfinn - risanka
20.30	I due della Formula Uno alla corsa più pazza del mondo -film
22.30	Šport
23.30	Scori
TRIVENETA
14.00	Taxi Driver - TV film
15.30	Dimensione giganti - film
17.00	Forza Sugar - risanka
17.30	Sampei, ragazzo pescatore -risanka
20.15	Film
22.00	Combat - TV film
23.00	Lo scandalo Sibelius - film
TELEFRIUL«
12.30	Dick Van Dyke - TV film
13.00	Lamù - risanka
13.30	Andrea Celeste - TV film
14.30	R mio amico Corvo Rosso -TV film
17.30	L’ispettore Bluey - TV film
19.30	Andrea Celeste - TV film
22.45	L’ispettore Bluey - TV film
RADIO TRST A
7.00	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 -
8.00	Dobro jutro po naše: Koledarček -Narodnozabavna glasba; 8.10 Almanah: Na goriškem valu; 8.40 - 10.00 Glasbeni mozaik: Slovenska popevka -Lahka glasba; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 - 13.00 Pisani listi: Poljudno čtivo - Sestanek ob 12.00 - Lahka glasba; 13.20 Naša pesem 1984: moški zbor Zdravilišča v Rogaški Slatini vodi Franc Plohl, nato: Glasbena priloga; 14.10 Čas in prostor: Povejmo v živo!; 15.00 Mladinski pas: Iz filmskega sveta; 16.00 Zbornik: Iz zakladnice pripovedništva, nato: Glasbene skice; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Glasbena priloga.
RADIO KOPER (Slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 II. jutranja kronika;
7.30	Tržnice; 8.00 Zaključek; 13.00 0-tvoritev - Danes na valu Radia Koper: Mladinska oddaja, Pesem tedna;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik;
17.00	Pogovor o...; 17.40 Glasbene aktualnosti; 18.00 Zaključek.
RADIO KOPER (Italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Radijske vesti; 6.00 Otvoritev programov - glasba; 7.00 Dobro jutro v glasbi; 8.00 Prisrčno vaši;
9.15	Edig Galletti; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.35 Vstop prost; 11.00 Hit parade; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 12.35 Danes bo govor; 14.35 Popoldanski program; 15.00 Vrtiljak kulture in u-metnosti; 15.45 Sublime - popoldanski program; '16.00 Gledališki oder; 16.15 La Vera Romagna; 17.45 Alta fedeltà; 18.10 Evergreen; 18.45 Country music; 20.00 do 6.00 Nočni glasbeni program.
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 17.00,
19.00	Poročila; 6.05 - 9.00 Zelerà vai;
9.00	Radio anch’io; 10.30 Pesmi skozi čas; 11.00 Odprti prostor; 12.03 Via A-siago Tenda; 13.20 Zeleni val weekend; 13.30 Poštna kočija; 13.36 Master; 15.03 Transatlantico; 16.00 II Pa-ginone; 17.30 Jazz; 18.00 Objektiv Evropa; 18.30 Glasbeni program; 19.15 Svet motorjev; 20.00 Fonit - Cetra nredstavlja; 20.30 Radijska priredba; 21.03 Koncertna glasba; 22.38 Kantav-torji; 23.05 Telefonski poziv; 23.28 Nočni program - glasba.
RADIO 2
7.30,	8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 13.30,
16.30,	17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00-
8.00	Dnevi; 8.00 Šola in vzgoja; 8.05 Radiodue predstavlja; 8.45 Radijska priredba; 10.13 Mlini na veter; 10.30 Radiodue 3131; 12.45 Discogame tre;
15.00	Popoldanski glasbeno - govorni program; 18.32 Čas za glasbo; 21.00 Jazz; 21.30 Radiodue 3131 - nočni program.
LJUBLJANA
5.00,	6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00 Poročila; 4.30 - 8.00 Jutranji program - glasba; 8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo, Rad se igram;
8.35	Glasbena pravljica; 8.45 Naši u-metniki mladim poslušalcem; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ah poznate...; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Vedri zvo-ki; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Amaterski zbori tekmujejo; 14.30 Človek in zdravje; 14.40 - 15.25 Popoldanski mozaik;
15.30	Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela...; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Radijski dnevnik; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Pojemo in godemo; 20.00 To imamo radi; 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih - glasba;
22.00	Našim po svetu; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.30 Iz glasbene skrinje; 22.50 Literarni nokturno, Lord Byron: Pesmi;
23.05	Nordring rendez vous.
KRZNA — JOPE — NAŠITKI
PELLICCERIA CERVO
Trat, Drav. XX. aoptMnbra IS Telefoni 788-301
PELLICCERIA ALBERTI
Ulica delle Torri 2
Priporočeni trgovini za vaie nakupe
Novoletne poslanice goriških zastopnikov
Tajnik CGIL Luciano Pini: Goriški nudena možnost za gospodarski razvoj
Na pobudo slovenskih bank
Jutri v Kulturnem domu koncert orkestra RTV Ljubljana
Leto, ki je pravkar minilo, je bilo eno najbolj delikatnih za Goriško pokrajino gledano z gospodarskega zornega kota, meni pokrajinski tajnik CGIL za Goriško Luciano Pini v izjavi, ki nam jo je dal ob novem letu. Na Goriškem smo namreč dosegli višek industrijske krize, kar se seveda odraža v zaposlitveni ravni. Prizadeti smo bili veliko bolj kot vse ostale pokrajine naše dežele. Res je, da so se nekatera industrijska podjetja rešila iz hude krize, ki jih je pestila. Danes so ta podjetja gospodarsko trdna in lahko smelo gledajo v bodočnost. K temu pa je sindikat dal svoj velikokrat odločilni prispevek. Plačah pa smo veliko žrtev, meni tajnik sindikata CGIL, saj smo izgubjli tisoče delovnih mest.
Povedati pa moramo, da smo z našo vztrajno akcijo, pravi Pini, znah pritegniti pozornost deželnih in vsedržavnih odgovornih ljudi k nam, da so se končno zavedli, da je Goriška v težavah, in da ji je treba pomagati, da se iz njih izvleče. Vse to nam daje vehko možnost za nadaljnji razvoj. Sem moramo prištevati paket za Gorico in Trst, obnovo zakona o prosti
coni, deželno zakonodajo v zvezi z mladinskim zaposlovanjem, ponovno finansiranje struktur, ki so v zvezi z osimskim sporazumom.
Zaradi tega bo leto 1986 najbrž začetek pozitivnega razvoja gospodarstva pri nas, saj bomo imeh na razpolago veliko sredstev. Ne smemo več samo tarnati, meni Pini. Država in deželna uprava sta nam nudih sredstva za naš razvoj. Tukajšnje krajevne uprave, pohtične sile, podjetniki, morajo sedaj sestaviti okvirni načrt za razvoj naših krajev. CGIL in drugi sindikati so že napravili svoje. Na drugih leži sedaj naloga konkretno izpeljati vse pobude, ki so potrebne. Z naše strani se dobro zavedamo, je zaključil tajnik CGIL Luciano Pini, da je za uspeh potrebna enotna akcija.
Podobne želje, seveda v glavnem omejene na goriško občinsko realnost, je izrazil goriški župan Antonio Sca-rano. Tudi on v svoji novoletni poslanici omenja solidarnost dežele in rimske vlade do naših krajev, obnovo proste cone, paket Altissimo. Izrecneje omenja goriški avtoport, katerega prvi del bo kmalu odprt in kjer bodo
nadaljevali z deh v drugih odsekih Goriški župan omenja tudi nujnost, da se prične načrtno obnavljati mestno središče ter da se konkretneje pristopi k reševanju hitrih cestnih povezav med Gorico in Vidmom ter med Gorico in Tržičem. Scarano omenja tudi obmejno sodelovanje z Novo Gorico in ' v prvo vrsto, postavlja rešitev vprašanj kot sta gradnja avtoceste do Razdrtega in ureditev odtočnega kanala umazanih voda Nove Gorice. Sicer pa v svoji poslanici Scarano poudarja v glavnem iste stvari, ki so vsebovane v njegovem programskem govoru, o katerem je pred prazniki tekla razprava v občinskem svetu.
Kotalkarska revija v Sovodnjah
Kotalkarji KŠD Vipava bodo v nedeljo, 5. t.m., ponovili revijo s katero so se predstavih v nedeljo pred božičem in navduših zares številne gledalce. Tudi tokrat bo prireditev v občinski telovadnici v Sovodnjah s pričetkom ob 17.30.
V Kulturnem domu v Gorici bo jutri, ,v soboto, 4. januarja, ob 20.30, novoletni koncert, ki ga prirejajo slovenski denarni zavodi na Goriškem, t.j. Kmečka banka v Gorici ter posojilnici v Sovodnjah in Doberdobu. Na koncertu bo nastopil Komorni orkester Radiotelevizije Ljubljana, pod vodstvom Stojana Kureta. Orkester je sicer že nastopil pred nekaj tedni v Gorici kot gost Glasbene matice.
Novoletni koncert spada v kulturne pobude naših denarnih zavodov. Podobnega bodo imeli že danes v Trstu, na pobudo treh slovenskih bank na
Tržaškem. V Gorici je sicer Kmečka banka priredila lani in predlanskim, obakrat v začetku leta, v Kulturnem domu razstavi dveh priznanih slovenskih slikarjev. Tokrat je pobuda skupna za vse tri slovenske banke.
Vstop na koncert bo brezplačen. Vabila so na razpolago v poslovalnicah slovenskih bank.
V ŠTEVERJANU
Zbiralniki za odpadno steklo
Deželni odbornik Carbone na pokrajini
Posvet o izvajanju zakona o varstvu naravne dediščine
Prizivni proces o lepakih v Doberdobu
Prihodnji teden, v petek, 10. januarja, bo na goriškem sodišču prizivni proces, ki ga je zahteval Renco Fran-dohč proti razsodbi tržiškega preto-rja. Tajnika mladinske sekcije SSk so namreč svojčas doberdobski orožniki prijavili sodišču, češ da je odgovoren za lepljenje političnih lepakov izven za to določenih mest v času volilne kampanje leta 1983. Na tržiški preturi je bil Frandohč oproščen zaradi PO; manjkanja dokazov. Očitno pa. mu ni bila ta razsodba zadostna, zaradi tega je vložil priziv. Hoče namreč oprostitev, z utemeljitvijo, da stvar ni kazniva.
Rešitev
glede upravljanja galerije Spazzapan
Galerijo sodobne umetnosti Spazzapan v Gradišču bo za obdobje dveh let upravljal posebni odbor, v katerem bodo predstavniki Avtonomne le-toviščarske ustanove za Gradišče in Foljan, občine Gradišče, goriške poi krajinske uprave in goriške hranilnice. Z združenimi močmi naj bi ustanovi zagotovili tudi dovolj finančnih sredstev za delovanje skozi celo leto in ne samo za prirejanje občasnih razstav, kakor se je žal dogajalo v zadnjem obdobju.
Devet milijard lir bo v prihodnjih treh letih dežela namenila za financiranje različnih pobud na področju krajinskega varstva, zlasti kar zadeva urejevanje tako imenovanega kraške-ga in krajinskega parka ob Soči. Čeprav se omenjena vsota zdi na prvi pogled precejšnja, pa predvidoma ne bo zadoščala za financiranje načrtov, ki so jih občine in druge ustanove predstavile, oziroma jih bodo predstavile do 31. t.m. Nujno je zato u-sklajevanje posameznih pobud, sestava nekakšne prednostne lestvice.
O t«m je tekla beseda na nedavnem srečanju na sedežu goriške pokrajinske uprave med deželnim odbornikom za načrtovanje Carbonejem, predstavniki goriške pokrajine in dvanajstih občin na katerih ozemlju naj bi postopoma uresničevali načrt krajinskega varstva.
Po krajšem uvodnem posegu predsednika pokrajinske uprave Cumpe-te in pokrajinskega odbornika Bevi-lacque, je deželni odbornik Carbone pojasnil, kako namerava dežela iz nekakšne pripravljalne faze (zakon št. 11 je namreč iz leta 1983), preiti k dejanskemu uresničevanju načrta, pri čemer, naj bi vlogo usklajevalca imele prav pokrajine. Goriška pokra-
jina je recimo že izdelala tri načrte za tri različna območja ob obali (Isola deha Cona, Valle Cavanata, gra-deška laguna). Predstavniki občin pa so opozorili na številna vprašanja in težave, ki se kažejo pri realizaciji posameznih, tudi manjših načrtov. 0-pozorili pa so tudi, da bo vendarle treba razrešiti nekaj osnovnih vprašanj, ki so doslej prav gotovo zelo zaviralno vplivala na uresničevanje načrtov o krajinskem varstvu, ah narekovala zelo previđan pristop. Taki vprašanji sta recimo prisotnost vojaških objektov na območjih, kjer naj bi izvajah ukrepe za varstvo okolja in naravne dediščine in seveda omejitve, ki bi tako ah drugače prizadele lastnike zemljišč. Glade slednjega naj bi imele sicer občine precej proste roke.
Deželni odbornik Carbone je napovedal da bo v prihodnjih tednih dal pobudo za nov sestanek.
Ni nam znano sicer, če so bih na srečanje povabljeni tudi predstavniki Kraške gorske skupnosti, ustanove, ki ima med osnovnimi cilji prav spodbujanje in uravnanje družbenega in gospodarskega razvoja območja in smotrno izrabo prostora. Nerodno bi bilo,
če bi ta ustanova, posebej kar zadeva kraški park, ostala izključena.
Nov tovornjak
sovodenjske
uprave
Sovodenjska občinska uprava je v dneh pred božičem nabavila nov tovornjak, opremljen s snežnim plugom. Vozilo sicer običajno služi za prevažanje smeti,. grušča in manjših tovorov, opremljeno pa je s posebno pnevmatsko napravo za pluženje. Plug je mogoče namestiti že v desetih do petnajstih minutah. Potreba po primerni opremi za čiščenje snega se je pokazala zlasti lansko zimo, ko so bili nekateri odseki cest težko prevozni kar nekaj dni.
Tovornjak s plugom in drugo opremo je stal 61 milijonov lir, za kar je občina najela posojilo.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Tavasani, Korzo Italia 10, telefon: 84-576.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Al Redentore, Ul. F.Ih Rosselh 23, telefon: 72-340.
Zbiranje odpadnega stekla bo v kratkem urejeno tudi v števerjanski občini. Uprava je namreč sklenila z nekim podjetjem iz Veneta pogodbo za namestitev posebnih plastičnih posod, kamor bodo občani odmetavali prazne steklenice, kozarce in druge steklene predmete. Eno posodo bo podjetje dobavilo brezplačno, občina pa bo poskrbela za nakup še dveh, oziroma treh posod, saj ena sama za celotno območje občine ne zadostuje. Postopoma bo občinska u-prava tako prihranila kar precej denarja. Za sežiganje smeti je treba namreč že danes plačati preko 3 tisoč lir za vsak stot.
Ciklus filmskih prireditev v Krminu
Na pobudo krožka Micron C. bodo v Krminu v januarju vrteh vrsto zanimivih filmov. Predstave bodo v občinskem gledališču, in sicer ob četrtkih, sobotah in nedeljah ter občasno tudi ob ponedeljkih. Prvi film, namenjen predvsem otrokom, bo na sporedu že jutri, v nedeljo in nato v ponedeljek. Vrteh bodo Disneyev film »Le avventure di Bianca e Bemie«. Pričetek predstav bo jutri ob 15. in 17. uri. Ta film bo na sporedu tudi v nedeljo in ponedeljek. V četrtek, 9. t.m., ob 19. in 21. uri, bodo vrteh »h giorno delle oche«; v soboto 11. in nedeljo, 12. t.m., »Maccheroni«; 16. januarja »I can-cehi del cielo«; 18., 19., in 20. januarja pa bo na sporedu film »Cera una volta in America«. V četrtek, 23. januarja, bodo vrteh »I banditi del tempo«, januarski spored pa se bo sklenil s predvajanjem filma »Passaggio in India«, in sicer, 25., in 27. t.m.
Delovanje ERSA v letu 1986
Več sredstev za pospeševanje prodajne mreže za povrtnine
Na zadnji seji v lanskem letu
Pokrajinski svet podaljšal mandat avtobusnemu podjetju ÀPI
V prihodnjenj obdobju bodo pri deželni ustanovi za razvoj kmetijstva (ERSA) večjo pozornost namenjali pospeševanju prodajne mreže zlasti za povrtnine in cvetje. V teh letih so bili vloženi znatni napori za gradnjo različnih objektov za skladiščenje in predelavo kmetijskih pridelkov, medtem ko je bil problem komercializacije nekoliko zanemarjen. Zdaj je treba to neravnovesje odpraviti. Tako izhaja iz poročila predsednika u-stanove ERSA. Emilia Del Gobba, v razpravi o proračunu ustanove za leto 1986. V poročilu so nakazane tudi glavne smernice in cilji delovanja ERSA v prihodnjem obdobju. Tako bodo še naprej podpirah razvoj specifičnih kmetijskih dejavnosti na goratih območjih, si prizadevah za uveljavljanje mlečnih izdelkov, zlasti sira vrste »Montasio«; ena osnovnih
nalog je tudi dokončna ureditev in operativna usposobitev skupnega ju-goslovansko-italijanskega sistema o-brambe pred točo. Pri deželni ustanovi za razvoj kmetijstva si prizadevajo tudi za uresničitev načrta uvajanja posebne deželne agrometeo-rološke službe. V zvezi s poslovanjem ustanove v prihodnjem letu, velja o-meniti, da je upravni svet pred kratkim že odobril vrsto finančnih ukrepov (v obliki jamstev na najem posojil) v korist vrtnarskih in cvetih carskih zadrug. Skupna jamstva presegajo vrednost ene milijarde lir. Omeniti velja tudi, da je upravni svet ustanove pred kratkim sprejel tudi prošnje številnih kmetov za kritje stroškov za vodenje knjigovodstva v obdobju 1986-1989 in odobril tudi nekaj drugih sklepov.
Goriški pokrajinski svet je na zadnji seji v lanskem letu sprejel ukrep o podaljšanju (za eno leto) delovanja pokrajinskega prevoznega podjetja APT. Formalen akt, ki se pravzaprav ponavlja ob izteku vsakega leta, že od ustanovitve podjetja, leta 1977, je pomenil priložnost za širšo razpravo o številnih nerešenih vprašanjih s področja javnega prevoza oseb v naši pokrajini. Predvsem pa je prišlo ponovno v ospredje vprašanje da se vendarle, po tolikih letih, poskrbi za poenotenje, oziroma združitev vseh avtobusnih podjetij v pokrajini, ki skrbijo za javni prevoz. Tako naj bi iz treh podjetij nastalo ena samo, kar naj bi imelo zelo ugodne posledice, tako glede izboljšanja storitev, kakor tudi glede bolj gospodarnega poslovanja.
Med razpravo je bilo slišati nekaj kritičnih posegov o počasnosti v reševanju posameznih vprašanj. Predsednik pokrajinske uprave prof. Silvio Cumpeta pa je obljubil, da bo, kar zadeva združitev vseh javnih podjetij v pokrajini, ki skrbijo za javni prevoz oseb, odbor v roku dveh mesecev pripravil svoj osnutek. Rešitev tega vprašanja je nujna iz dveh razlogov: prvič zaradi porazdelitve sredstev iz vsedržavnega sklada za prevoze, drugič, ker bo v začetku prihodnjega meseca v Trstu deželna konfe-
renca o prevozih.
Naj omenimo še, da je komunistična svetovalska skupina na zadnji seji predstavila osnutek dokumenta, ki poudarja nujnost čimprejšnje rešitve vprašanja na področju prevozov, zlasti pa ustanovitve enotnega podjetja v pokrajinskem merilu. Z vsebino dokumenta se odbor načeloma strinja, kakor je bilo slišati, v razpravo pa bo dokument prišel na eni prihodnjih sej, najverjetneje skupaj s predlogom za obnovitev upravne komisije APT.
Urnik trgovin
Združenje trgovcev goriške pokrajine obvešča, da bodo trgovine v prihodnjih dneh poslovale po sledečem umiku: jutri, v soboto, 4. januarja, trgovine bodo lahko poslovale po običajnem umiku; odprte bodo lahko tudi trgovine, ki imajo ob sobotah sicer tedensko zaporo; v nedeljo, 5. januarja, bodo vse trgovine zaprte, z izjemo cvetličarn, ki bodo lahko odprte v dopoldanskem času. V ponedeljek, 6. januarja, bodo vse trgovine zaprte, z izjemo cvetličarn, ki bodo lahko odprte v dopoldanskem času. V sredo, 8. januarja, bodo od prte vse trgovine, fakultativno tudi tiste, ki imajo sicer ta dan obvezno tedensko zaporo.
razna obvestila
SPD Gorica obvešča, da bosta smučarska avtobusa v nedeljo, 5. januarja 1986 odpeljala po sledečem razporedu: prvi avtobus ob 6.45 iz Štandre-ža in ob 7. uri iz Sovodenj; drugi avtobus ob 7. uri s Koma. Priporoča se točnost.
_____________kino_________________
Gorica
VERDI 18.00—22.00 »E’ arrivato mio mio fratello«.
CORSO 17.00—19.30—22.00 »Joan Lui«. VITTORIA 15.30—22.00 »La carica dei 101«.
rrr v» v-
Irzic
EXCELSIOR 18.00—22.00 »Cocoon Dio dell’universo«.
COMUNALE 18.00—22.00 »La foresta di smeraldo«.
Nova Gorica in okolica
SOČA - Nova Gorica 18.00—20.00 »Policijska akademija«.
SVOBODA - Šempeter 19.30 »Štiri pesti proti Riu«. 21.30 »Bolero«. DESKLE 19.30 »Napačna vrata«.
POGREBI
Danes v Gorici, ob 8. uri Giovanna Fatene iz bolnišnice San Giusto na glavno pokopališče; ob 9.30 Pietro Ciocchetti iz mrliške veže na glavnem pokopališču; ob 11. uri Maria Romiti iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče; ob 11.30 Ersillia Brandolin vd. Cristiani iz Aiella v cerkev na svetogorski cesti in na glavno pokopališče.
CONI	FC I
Športno društvo — G. S. Pedale Gorizia
vošči srečno v 1986. letu in vabi športnike 6. julija 1986 na 4. VELIKO KOLESARSKO PRIREDITEV, ki se bo odvijala med ITALUO, JUGOSLAVIJO in AVSTRIJO, na 182 kilometrov dolgi progi.
INFORMACIJE:	Elvio Ferigo, Korzo Italia 49 — Gorica/Gorizia
ŠTIRJE KAMNI
za trdna tla zgodovinske in narodne zavesti
Branko Babič	Suhadolc - Plečnik
ODMEVI
Stojan Spetič
RIMSKI MLINI
PLEČNIK IN JAZ
Več domačih avtorjev
DEKLICA, PODAJ ROKO
Tržaška knjigarna
Ul. sv. Frančiška 20, TRST - Tel. 732487
V bivši anglikanski cerkvici bo alternativni kulturni center
O anglikanski cerkvici v Trstu se je veliko govorilo pred leti, ko so njene podstrešne tramove zajeli ognjeni zublji. Kdo je podtaknil ogenj podstrešju zapuščene cerkvice je še danes neznanka, čeprav bo verjetno držala hipoteza, da je bil požar pač nesreča, ki jo je povzročila nepazljivost takratnih »stanovalcev« — potepuhov.
Naj si bo kdor ali karkoli, anglikanska cerkvica iz Ul. San Michele je ostala nepokrita. Velike in debele verige so še varovale (kako?) vhodna vrata, bršljan je prekril neoklasično fasado, v notranjosti pa je zoglenelo tramovje zijalo v nebo in vsemogoče tržaške golobje družine so se vselile in gnezdile v špranjah in luknjah. Trst je tako izgubljal še en kulturni prostor, še eno zgodovinsko arhitektonsko zapuščino.
Anglikanska cerkev, ki jo je zgradil zidarski mojster Fumis v razdobju enega leta (od 1830 do 1831) je nastala kot versko središče Britancev v Trstu. Denar za njeno gradnjo so zbrale nekatere vidnejše in premožnejše britanske družine, ki so si tako pridobile novo cerkev in se odpovedale gostitelj-stvu helvetske verske skupnosti. Zgodovina anglikanske neoklasične cerkve se konča s prvo svetovno vojno.
revije - revije - revije - revije - revije - revije - revije
Galeb
Decembrska številka otroškega lista GALEB je praznična številka. Vse v njej spominja na radožive, šo-
le proste dneve, ki jih Božič in Novo leto zagotavljata vsem šolarčkom, torej vsem bralcem Galeba.
Velika zelena novoletna jelka, ki jo kričeče rumeno krasi zvezda repatica, je na naslovni strani revije, nastala pa je izpod flomaster jev Sa-manthe Peric iz Bank. Obrnemo stran in že prebiramo prvo novoletno pesmico; napisala jo je Neža Maurer, ki trdi, da je novo leto »belo, mehko, majhno in veselo«. Kot muca? Ne, kot kužek, pravi pesmica. Preskočimo Frimovo povest o »Gozdnih prijateljih« ter spomin na pokojnega učitelja in prosvetnega delavca in smo spet pri Novem letu. Tone Pavček ponuja zelo praktičnega dedka Mraza, takega, ki ga bodo vesele predvsem mame. Veste kaj nosi v vreči?. . . za zamazance krtače (za lenuhe šibi dve) za objo-kance brisače. . .« in podobna darila. Pustimo ga in za las ulovimo še Novoletni avtobus, ki ga vozi debel snežek.
Novo leto. Galebovo še posebno, je
tudi v imenu bogatega in raznolikega jedilnika. Niko Grafenauer nas popelje v same najboljše evropske kuhinje, pokojni Valentin Polanšek pa je imel očividno rad domačo jedilno karto, saj nas vabi na kosilo k neki fantastični mami, ki kuha štruklje in klobase za vse.
Siti in veseli smo prelistali vso revijo. Za manj praznične dni, za prve šolske dneve po počitnicah smo si pustili križanke, labirinte, skrite podobe in slike, ki se pokažejo šele, če pravilno rešimo zastavljene račune. Za šolske klopi pustimo tudi zgodovinsko barvno prilogo o Gradu sv. Justa in petje ob notah »Muci-nega zvončka«. Za to je morda res bolje, da počakamo na učitelja, kaj?
Prispevajte za
Dijaško matico
ko so jo zaprli in od tistih let dalje so jo le občasno odpirali v nedeljah, ali ob večjih anglikanskih praznikih, sicer pa so jo lastniki, predvsem pa gibraltarski škof, prepustili potepuhom prej, in golobom potem. Trstu, oz. tržaški občini so sicer ponudili cerkev v dar, če bi si seveda občinska uprava prevzela breme vseh potrebnih popravil.
In res, po dolgih letih poizvedovanj, pregledov, izbrisanih projektov uporabnosti, je finančni sklad »Fondo Trieste« dal na razpolago 400 milijonov lir za prva nujna popravila strehe. Za anglikansko cerkvico to seveda pomeni šele prvo stopnjo restavriranja, vendar vse kaže, da bo lahko njeno neoklasično poslopje kmalu postalo zanimiv alternativni kulturni center.
Prve konkretne pobude in načrti nosijo podpis centra La Cappella Underground, ki je predstavila občini
bogato študijo, v kateri so zapopadene vse možne aktivnosti bodočega centra. V bivši cerkvi naj bi nastala knjižnica, videoteka, večji razstavni prostor, v pritličju pa naj bi se vrstili filmska in gledališka dejavnost ter občasno koncerti. Zato je, Cappella Underground predhodno že kontaktirala vse možne interesente, med temi tudi Zvezo slovenskih kulturnih društev, ki se bodo, ob odprtju prenovljene strukture, lahko posluževali polivalentnega centra.
Ob vsem tem optimizmu, ki izhaja iz podpisa prvega finančnega nakazila, pa se že pojavljajo senčne plati problema. Kdo bo prevzel kritje strehe? Prvi kamen spotike in istočasno prvo zavlačevanje s popravili izhaja prav iz dileme imenovanja gradbeniške zadruge. Dokler bodo rešili še ta problem bo tudi zima 1986 mimo, golobi bodo spet gnezdili, anglikanska cerkev pa hira dalje, (ef)
SLOVENIJALES
DOMA IN V SVETU DOBRO POZNAN
Borgesovi hibridi erudicije in fantazije
Pri Grafičnem zavodu Hrvaške so pred nedavnim izšla v šestih knjigah zbrana dela Jor-geja Luisa v Borgesa v srbohrvaščini. Zbrana dela tega argentinskega pripovednika, pesnika in esejista zajemajo 22 njegovih literarnih del od prve knjige iz leta 1923 do leta 1982. Pogrešamo le pesniško zbirko, ki je izšla po letu 1982. Zbrana dela. je za srbohrvaško izdajo pripravila ekipa strokovnjakov (Marozvč, Griič, Je‘ lic, Matkovič, Kinel, Tintor, Vrsaljko, Polič Bobič, Miličevič, Marijanovič, Goldstein, Budor in Telečan), ki je svoje delo opravila na visoki kvalitetni ravni.
Borges je danes osrednja osebnost latinskoameriške in svetovne književnosti, poliglot in polihistor: pozna več jezikov, mnogo različnih književnosti in več duhovnih disciplin. V esejih obdeluje teme iz španske, angleške, ameriške, francoske in teme nekaterih drugih književnosti. Do svoje pripovedne oblike je Borges prišel skozi svoje esejistično pisanje, skozi esej, ki pa ni pravi esej, ampak nekaj vmesnega med esejem in pripovedno prozo. V esejih se dotika vsega, kar se mu zdi v kulturi sveta pomembno, velikih svetovnih religij, krščanstva, islama in budizma. V njih raziskuje različna stališča in izkušnje v razmerju med absolutnim in človekom.
Čeprav obravnava in preiskuje dela velikih imen svetovne književnosti (od Homerja do sodobnikov) se s posebno natančnostjo posveča angleški književnosti, ki mu je najbližja. Do te bogate dediščine preteklosti ima še posebno razmerje. Ta mu ne pomeni samo bogastva, ki živi v njegovem duhu in mu razgibava njegovo premišljevanje. V njegovi prozi in pesmi je opazno, da so književna dela svetovnih klasikov že prava snov, da so nekaj, kar Borges prevzema, si sposoja (tudi prepisuje) in na poseben način potem uporablja v svojem delu. Njegova pripovedna proza je zelo raznovrstna. V Borgesovih povestih zasledimo razpon od mitoloških junakov do modernih gangsterjev, od Indije, Babilona do Irske ir. fiktivnih prostorov. Posebno pozornost posveča ontološkemu smislu fenomena pisane besede in njegovi para doksalnosti. Borgesov ezoterični opus je imel velik vpliv na mnoge književnosti širom po svetu.
Pri nas je bil ta vpliv najbolj opazen v 70-letih na srbohrvaškem govornem področju. Zanimivo je dejstvo, da je danes že 86-letnega pisatelja najprej sprejela mladina po vsem svetu. Borgesovski mit lahko obrazložimo kot mo-
derno nagnjenje (tendenco), da se različni pogledi na svet (filozofski in znanstveni) prikažejo kot del sveta, katerega ne more nobeden od le-teh povsem izčrpati in pojasniti. Pisatelj je uspel izraziti nekatere univerzalne obrazce mišljenja in čustvenosti, določeno vrsto novih form — v katere je možno vnašati zelo različ no vsebino. Borges meni, da so vse kar vidimo v človeški zgodovini metafore v katerih se izraža dokončno število obrazcev emocionalnega in intelektualnega življenja. Iz tega sledi, da je le doživetje neponovljivo in da je naloga pisateljev, da izrazijo v svojih delih le to enkratno doživetje. Borges zavrača ponavljajoče zahteve po realističnem pisanju. Njegova fantazija, ves čas ozko povezana z intelektom, svobodno vlada nad resničnostjo, večkrat pa se je dotika z. rahlim posmehom in prizanesljivim humorjem.
Resničnost se v Borgesovi prozi meša s fantastičnimi prizori, spaja pa se tudi s sanjami in tako postaja resničnost nekakšna ustvaritev sanj. Sanje in fantazija niso nekaj nasprotnega resničnosti, je ne zanikajo, ampak jo dopolnjujejo in kažejo v oblikovanih prizorih nove možnosti bivanja za neredom in kaosom življenja. V taki prozi je pisatelj načel vprašanje časa, vprašanje minljivosti in večnosti, naključnosti in usodnosti. Pri takem spoznavanju izhaja včasih tudi iz doživetij, ki nenadoma spremenijo človekov pogled na kategorije, ki jih je navajen. V Borgesovi prozi čas večkrat pomeni nezanesljivo kategorijo. S tem pojmovanjem se povezuje več tem, ki jih pisatelj ponavlja. Sem sodi na primer trajanje spomina, posebnost, da ne moreš ničesar več pozabiti, da je v spominu ohranjeno vse, kar človek doživi. Podobno kot se spreminja v taki prozi podoba časa, se spreminja tudi podoba prostora. V prostoru so mogoči kraji, ki so nekakšne zgoščene točke, v njih se spajajo vsi drugi delci prostora, tako da je v njih obenem navzoče vse, da pomenijo ves svet. S tem pojmovanjem časa in prostora so povezani tudi drugi motivi Borgesovega dela, ki so: večno vračanje, dvoj-ništvo, izguba istosti, labirint (kot podoba nerazrešljivega sveta in neznank človekovega življenja); ogledalo, ki spaja resničnost in videz. V tej viziji je vesoljstvo en sam organizem, en človek lahko s svojo usodo nadomešča (predstavlja) vse ljudi. Pierre Macherey je postavil tezo, da Borges praktično samo nakazuje fabulo povesti. Namesto da bi sledil poteku zgod-
be, samo nakazuje njene možnosti, kot bi gradil ogrodje stavbe, ki jo bralec sam dograjuje do končne faze.
Vsaka Borgesova zgodba je suma »opisov« in »dejstev« s katerimi pa ne fabulira temveč dopušča, da se razvijajo njihovi latentni fabulativni mehanizmi. Borgesov pogled na svet in književnost verno ponazarja citat iz epiloga njegove znane zbirke »Ustvarjalec« (1960). Citiram: »Človek se odloči, da bo narisal svet. Dolga leta izpopolnjuje dani prostor z risbami pokrajine, kraljevstev, planin, zalivov, ladij, otokov, rib, hiš, instrumentov, zvezd, konj in ljudi. Šele pred smrtjo pa se zave, da s tem potrpežljivim labirintom linij, ki ga je oblikoval celo življenje, zarisuje svoj lastni lik.«
V Borgesovem delu, ki je fantastično in trezno obenem, je na videz dosti baročnih sestavin v temah, motivih in simbolih. Borgesova dikcija je natančna, skopa in gola. Sredi navidezno baročnih sestavin tiplje za ogledalom resnice našega sveta in našega časa. Točneje bi lahko Borgesovo ustvarjalnost opredelili kot umetnost manirizma in sicer v smislu, kot ta pojem pojasnjuje G. R. Hocke, ki ne omenja manirizma kot določeno stilno obdobje, temveč ga obravnava kot »način izražanja« — konstanto, ki je v književnosti prisotna že od antike naprej. Kot vsi manirizmu naklonjeni avtorji tudi Borges svoj tekst gradi na več elementih in sicer na temeljih domišljije ter na medigri racionalnosti in intelektualnosti. Krinka Vidakovič - Petrov meni, da so Borgesova dela pravzaprav knjige o knjigah, oziroma književnost, ki se približuje lastni parodiji — pisanje, ki izvira in ga stimulira branje drugih knjig. Časovno-prostorna raznolikost njegovih kratkih zgodb samo prikriva njihovo primarno enoličnost in stalno vračanje problematiki ponazorjeni v številnih inačicah. Dana, objektivna resničnost je podobna brezkončnemu labirintu, medtem pa je brezkončnost za Borgesa simbol nesmisla. Brezkončnost je po njegovem mnenju edina človeška temnica, življenje pa v bistvu paradoks, saj ljudje vodimo vnaprej izgubljen boj s svetom, ki nas obkroža in ki nam je tuj, nerazumljiv.
Ljudje želimo »humanizirati« objektivno resničnost, racionalizirati iracionalno, omejiti brezkončnost, oziroma izreči neizrekljivo in ujeti neulovljivo. V resnici pa človek le transformira resničnost v imaginarnost in ustvarja iluzijo, ki jo ohranja z močjo lastnega prepriča-
nja (vere). Humanizirana predstavitev resničnosti je samo privid, medtem ko je osnovni problem človeškega življenja neskladje med prividom (iluzijo) in resničnostjo oziroma med sanjami in budnostjo. Borges je ta problem prenesel v književnost in kot pravi Danilo Kiš postavil mejnik v moderni književnosti. Ta trend so sledili med drugimi tudi nekateri hi-spanoameriški pisatelji svetovnega slovesa — npr. J. Cortasar, G. G. Marguez, C. Fuentes. Borges se je v svoji začetni fazi priklonil realizmu, kasneje ga je parodiral in postal zagovornik fantastike. Kritika realizma je sestavni del Borgesovega pojmovanja resničnosti in književnosti. Realisti so po Borgesovem prepričanju naivni ali slabi pisci, ali nenaivni dobri književniki in izvrstni iluzionisti, ki spretno manipulirajo z verodostojnostjo in z kontekstom plavzibilnosti. Borges je predvsem razvil dva postopka: selekcijo in iluzionizem.
Nasprotno klasičnim romanopiscem sprejema samo strogi kriterij selekcije, več dogodkov sintetizira v enem osrednjem dogodku, izloča opise in digresije ter rezimira fabulo. Dogodek na ta način dobi dramsko strukturo in napetost, običajno se temelji na določenem paradoksu. Liki so podrejeni dogodku, ki postane arhetipski obrazec (vzorec) prežet z dramsko napetostjo in paradoksalnimi obrati. Med osrednjimi protagonisti Borgesovih del zasledimo argentinske gauche, kitajske pirate, mitološke like ali zgodovinske osebnosti. Skupno jim je, da pri vseh deluje mehanizem dvoumnosti, ki meša resničnost in privid, zgodovino in mitologijo, osebe iz resničnega življenja in like iz knjig, like iz enih knjig z liki iz drugih del itd. Borges-prozaist je predvsem veliki pisec malih del: kratkih zgodb, alegorij in parabol. »Borgesovske« konstante prisotne v večini njegovih del so: časovna problematika, smisel književnosti in vprašanje identitete.
čeprav je J. L. Borges dokaj kontroverzen pisec in njegov čas počasi mineva (nekateri književni kritiki menijo, da je že zdavnaj minil) pa je njegova univerzalnost vtisnila neizbrisne sledi tako v svetovno, kot tudi v našo moderno književnost. Tudi zato so Borgesova zbrana dela v srbohrvaškem prevodu velikega kulturnega pomena in bodo imela nedvomno v prihodnje veliko število bralcev tudi pri nas.
SLAVKO GABERC
Smučanje: danes v moškem veleslalomu za SP
Vsa elita spet v Kranjski gori
Košarka: v italijanskem pokalu
Simac v polfinalu
KRANJSKA GORA — Kranjskogorski prireditelji imajo letos srečno roko s tekmami svetovnega smučarskega pokala. Potom ko so decembra izvrstno izpeljali slalom in veleslalom, so jim sedaj dodelili še veleslalom, ki je bil prvotno na programu v bolgarskem Borovcu, kjer pa so se mu zaradi pomanjkanja snega morali odreči. V Borovcu bi morali izpeljati tudi slalom, bi pa ga bodo jutri nadoknadili na Pohorju, kjer bosta v nedeljo in ponedeljek tudi tradicionalni tekmi za Zlato lisico, prav tako veljavni za svetovni pokal.
Izvedenci pravijo, da je podkoren-ska proga izredno dobro pripravljena, a računajo tudi, da zaradi novo-zapadlega snega ne bo tako zahtevna kot pred dobrimi desetimi dnevi, ko je bila izredno trda, poledenela. Tedaj je dokaj nepričakovano zmagal Švicar Gaspoz pred Itabjanom Erla-cherjem, ki je gotovo med najboljšimi
veleslalomisti na svetu in je tudi danes med favoriti za končno zmago. V taboru »azzurrov« računajo tudi na Totscha, ki mu v letošnji sezoni sicer ni šlo kot so pričakovali, potem je tu še Pramotton, ponovno bi moral nastopiti tudi Giorgi, ki na zadnjih tekmah zaradi bolečin v hrbtu ni mogel nastopiti.
Med favoriti za končno zmago so seveda tudi Jugoslovani. Petrovič bi se lahko že 20. decembra povzpel na zmagovalni oder, vendar je zadel prav zadnja vrata in sta se mu 3. mesto in sploh uvrstitev izmuznila, zato pa se je oddolžil dan kasneje v slalomu, ko je prepričljivo pustil vse za sabo. V veleslalomu je tedaj od Jugoslovanov najboljšo uvrstitev dosegel Križaj, ki je bil osmi.
Veliko pričakovanje vlada za nastop Zurbriggna, ki ga od Madonne di Campiglio naprej ni bilo več na startu, potem ko se je poškodoval na
treningu za smuk’ v Val dTseru. Nekateri tudi trdijo, da ga je spet začelo boleti lani operirano koleno. Tako ali drugače, v Kranjsko goro je dopotoval, marljivo je vadil, vendar se bo šele pred tekmo vedelo, ali bo tudi nastopil. Vsekakor je njegova odsotnost doslej pustila odprto pot Marku Girardeljiju, ki letos sicer ni niti enkrat samkrat zmagal, a je kljub temu pridno zbiral točke, tudi v smuku in kombinaciji, ter tako vodi v skupnem seštevku sveftovnega pokala.
Tekmovanje v Kranjski gori se bo pričelo ob 10. uri, Ido bo prvi spust, drugi bo ob 13. uri. Zagotovljen je le radijski, ne pa televizijski prenos.
Šele v ponedeljek bo znano, kako bo s smukom v Garmisch Partenkirchnu, kjer je premalo snega. Organizatorji pa so potrdili, da bodo superveleslalom, ki je na sporedu dan kasneje na isti progi, gotovo izvedli, saj sta start in cilj višje kot tista za smuk.
Včeraj so igrali povratna četrtfinalna srečanja italijanskega košarkarskega pokala.
Največje zanimanje je bilo za srečanje med Simacom in Bancoromo. Milančani so namreč v prvi tekmi v Rimu izgubili s 13 točkami razlike (87:100). Petersonovi varovanci pa so uspeli nadoknaditi razliko, saj so sinoči zmagali po podaljšku s 101:86 (48:44, 91:78). Najboljša strelca pri Simacu sta bila Henderson (26 točk) in Premier (22), pri gostih pa Rau-tins (25) in Flowers (16).
V	polfinale se je uvrstil tudi Ta-njevičev Motrilgirgi, ki je včeraj v Trevisu sicer izgubil s 102:104 (48:62), v prvem srečanju pa je zmagal s 110:100. V moštvu iz Caserte sta bila včeraj najboljša Lopez (kar 35 točk) in Oscar (25), v domači ekipi pa Jacopini (21) in Minto (19).
V	polfinalu pa ni bolonjskega Gra-narola. Potem ko je doma premagal
moštvo Seavolinija s 93:90, je sinoči v Pesaru izgubil z 90:94 (48:44). Pri zmagovitem moštvu sta bila najuspešnejša Frederick (30) in Silvester (24), pri gostih pa Meriwetaher (21) in Vil-lalta (17).
Za presenečenje je poskrbel Divarese, ki je, po tesnem porazu v Can-tuju (91:93), včeraj premagal moštvo Arexonsa z 98:89 (51:46) in se uvrstil v polfinale. Za Divarese sta bila najboljša strelca Vescovi in Micheaux (oba po 20 točk), pri Arexonsu je bil daleč najboljši Riva s 33 točkami.
Odpadlo srečanje
Jugoslavija - Anglija
LONDON — Prijateljsko nogometno srečanje med Jugoslavijo in Anglijo, ki bi ga morali odigrati 29. t.m. v Splitu, je zaradi novih programov jugoslovanske reprezentance odpadlo.
Pričakovanje za derbi OMA-Meblo
Po dvotedenskem počitku bodo jutri odbojkarice Mebla v 8. kolu drugoliga-škega italijanskega prvenstva igrale derbi z OMA. Za tekmo vlada med ljubitelji odbojke veliko zanimanje. (Na sliki: s tekme Meblo - Mogliano)
kratke vesti - kratke vesti
Rally Pariz - Dakar
terjal smrtno žrtev
SETE — Avto-motorally od Pariza do Dakarja je že terjal smrtno žrtev, in sicer na francoskem ozemlju. Japonskega motociklista Kaneka je namreč na nekem ovinku povozil avtomobil, ki je vozil v nasprotni smeri.
Medtem so vsi udeleženci rally j a dopotovali v Sete, kjer so se vkrcali za Alžir.
Orešar dobro začel
ZAHODNI BERLIN — Na svetovnem mladinskem teniškem prvenstvu (za igralce do 22. leta starosti) je Jugoslovan Orešar v prvem srečanju odpravil Šveda Carlssona, medtem ko je Italijan Pistoiesi zgubil proti Špancu Sanchezu. Izidi: Forget (Fr.) -Sundstroem (Šve.) 6:7, 6:3, 6:4; Ore-
šar (Jug.) - K. Carlsson (Šve.) 6:4, 3:6, 6:3; Lundgren (Šve.) - Vajda (ČSSR) 6:2, 7:5; Sanchez (šp.) - Pistoiesi (It.) 6:4, 6:3; Agenor (Haiti) - J. Carlsson (Šve.) 6:7, 7:6, 6:1; Hlasek (Švi.) - Muster (Av.) 6:4, 6:4; Wilander (Šve.) - Schwaier (ZRN) 6:0, 6:1; Becker (ZRN) - Brown (Z DA) 6:7, 6:2, 6:4.
Izidi 2. dneva: Becker (ZRN) -Lundgren (Šve.) 6:4, 7:5; Wajda (ČS SR) - Brown. (ZDA) 2:6, 6:4, 6:1; Agenor (Haiti) - Pistoiesi (It.) 6:3, 6:1; J. Carlsson (šve.) - Sanchez (Šp.) 6:3, 6:1; Orešar (Jugoslavija) -Schwaier (ZRN) 5:7, 6:4, 6:0.
Disciplinski ukrepi
MILAN — Disciplinska komisija i-talijanske nogometne zveze je po zaostali tekmi Juventus - Sampdoria za eno kolo izključila Parija (Sampdoria).
TROFEJA DON MARZARI
Borovci odlični
Med božičnimi počitnicami se je zaključil namiznoteniški turnir dvojic »Trofeja Don Marzari«, na katerem so sodelovali tudi igralci Bora. V kategoriji najmlajših sta se izkazala Lara Posega in Michel Grbec, ki sta v dvojicah gladko premagala vse nasprotnike in osvojila prvo mesto ter pokal Don Marzari. Prvi važnejši nastop je bil tudi za obetavno mlado dvojico, Nataša Zubalič in Asja Jur-kič. Obe sta kljub neizkušenosti zelo lepo igrali in osvojili tretje mesto.
(G.K.)
Putzova pri zavesti
INNSBRUCK — Avstrijska smučarka Christine Putz, ki se je hudo poškodovala 12. decembra lani med smukom v Val dTseru, ni več v nezavesti Zdravniki so tudi povedali, da je njeno stanje zadovoljivo.
(ne) športni močnik
Košarka: jutri v promocijski ligi na Tržaškem
Leo Koren: »Pričakujem tri zmage«
V promocijskem košarkarskem prvenstvu na Tržaškem bo jutri na sporedu predzadnje kolo. če so pred dvema tednoma naši trije predstavniki izborili dve zmagi, pa je tokrat pričakovati, da bodo kar vsi trije uspešni.
Vsaj tako meni Leo Koren, trener (bivši) in igralec Brega Adriatherma, ki je v 9. kolu poskrbel za lep podvig z zanesljivo zmago v Miljah.
»Začel bi kar z našo tekmo,« je uvodoma dejal Leo Koren. »V goste bomo sprejeli moštvo Sabe in mislim, da smo v tem srečanju favoriti. Saba ima sicer enako število točk na lestvici kot mi, na naši strani pa je domače igrišče in upati je, da nam bodo tudi navijači priskočili na pomoč v lepem številu. Doslej smo domače tekme igrali proti močnim nasprotnikom, sedaj pa imamo lažjega tekmeca in zato upamo v zmago.«
»Kontovelci so v prejšnjem kolu odpovedali kar doma proti Liberta-su, sedaj pa bodo igrali v gosteh proti Ferroviariu . . .«
»Ferroviario verjetno ima sedaj najslabšo ekipo zadnjih let. Pričakovati je torej, da bodo Kontovelci zmagali in obenem tudi pokazali, česar so zmožni, saj sodijo, po mojem, med boljše ekipe v tem prvenstvu. Z zmago proti Ferroviariu pa bi se Kontovelci tudi oddolžili za nekatere do sedanje spodrsljaje.«
»In v gosteh bo igral tudi Bor Radenska . . .«
»In po mojem tudi borovci imajo možnosti, da osvojijo točki. Po presenetljivo dobrem začetku se je izkazalo, da je Santos poprečna ekipa in zato imajo borovci možnost, da osvojijo prvo zmago v gosteh.«
•»Naše ekipe naj bi torej na najboljši način začele prvenstvene nastope v novem letu?«
»Spored je pač tako nanesel. Pričakujem tri zmage,« je sklenil naš pogovor Leo Koren, (bi)
Ko bi sejali na slalomiščih
Ko sem na Silvestrovo v Podkorenu smučal po progi, kjer se je Rok Petrovič uvrstil med naše nacionalne junake, sem si mislil, kaj bi bilo, ko bi sejne sobe in dvorane tako strmo visele.
Obupani odborniki, predsedniki, politiki itd. bi morali na neusmiljeni strmini bliskovito misliti in sklepati. Prisesani na strmo viseči pod ne bi mogli lepo sedeti, kaditi in plesti neskočna razmišljanja o možnih bodočih sklepih. Pa tudi odgovornega je na strmini lažje najti; ni da samo rahlo zardi, ampak se hrupno zvali po strmini, kajti strmina je neusmiljena, če se moraš na njej držati z majhnimi močmi v rokah in prstih in moraš hkrati na dolgo opravičevali in zvračati krivdo na druge. Tu ni časa, saj je dilema jasna: ali trpljenje visenja ali trp-
ljenje priznanja.
Bojim se, da me bodo ljudje sedaj obtožili, da zagovarjam zloglasne mučilne metode. Pa ni tako; želim le povedati, da se lahko od športa veliko naučimo. Med količki ne moreš biti neodločen, ne moreš cincati in niti se ne moreš skrivati za prstom saj te smuči neusmiljeno peljejo po strmini in ti jih moraš obvladati. Tudi če je pot ledena in če so težave velike. In ni nesklepčnosti, ki te reši ali opraviči. In ne moreš reči, da je vse preloženo na naslednjo rundo ali sejo. Tam si sam s svojimi močmi, s svojo voljo, pogumom in ponosom.
Morda Slovenci tudi zato tako občudujemo Petroviča in Križaja; ker zmagujeta na strmo visečih sejnih dvoranah, med zahrbtnimi količki in še bolj zahrbtnimi »objektivnimi težavami«. Tam v Podkorenu ni govorniškega pulta, ki se ga lahko trdno oprimeš, da izmoliš pred zaspanim občinstvom tristo strani referata.
ACE MERMOLJA
Koliko je športnikov v Italiji in koliko takih, ki le nosijo trenirko?
Italijanski olimpijski odbor (CONI) je pred kratkim objavil svoje izsledke o številu športnikov, športnih delavcev, trenerjev in društev. Ogromna količina podatkov, ki je prispevala k prikazanim številkam, je bila zbrana z razumljivo zamudo in se nanaša na že skoraj pozabljeno leto 1983.
Bolj od številčnih vrednosti je pri vsej zadevi važno dejstvo, da se je CONI v zadnjih letih lotil preverjanja športnih moči. Še netočni kriteriji za športno kvalifikacijo, registracije za dve ali več športnih zvez in rednost udejstvovanja so olimpijskemu odboru narekovale skromno etiketo in končna številka 8.780.000 športnikov je bila navedena kot možnost in ne kot edina resnica.
številke CONI se v bistvu ne raz-likujejo od tistih ISTAT, ki je za leto prej (1982) objavil nekaj več kot 8 milijonov športnikov. Tudi pri tej študiji pa so bili uporabljeni kriteriji, ki dajejo kvalifikacijo športnika tudi tistim, ki samo nosijo trenirko.
, CONI je za podlago vzel vse registrirana v 39 športnih zvezah. Teh je nekaj več kot 4 milijone in pol, število pa so za 200 tisoč enot znižali zaradi registracij v dveh ali več zvezah istega posameznika. V poštev so
vzeli še polovico udeležencev mladinskih iger ob upoštevanju zanesljive možnosti, da je ostala polovica že kje registrirana. Dodan je bil tudi delež iz centrov za uvajanje v šport in končna številka je bila dosežena s poldrugim milijonom ljudi, ki se s športom ukvarja za razvedrilo brez vsake registracije.
Pripombe so primerne za vse postavke. Najprej pri razvedrilnem športu. Ljudi, ki se bavi s tekom, smučanjem in tenisom, je zanesljivo več od poldrugega milijona, vprašljivo pa je, če jo intenzivnost in predvsem rednost njihovega udejstvovanja zadostna za etiketo športnika.
Mladinske igre so v zadnjih letih vrtoglavo dvignile število športnikov, pri vsem pa se ne upošteva, da se velika večina ustavi po enem tekmovanju na hitro prirojenem v občinskem merilu in v bistvu brez vsake specifične priprave udeležencev.
In končno športne zveze, ki naj bi dajale kristalno čiste številke. Nogometna zveza ima vdč kot 1.200.000 registriranih igralcev, nanje pa padajo očitki, da skoraj milijon igra skoraj samo za razvedrilo ali točneje povedano brez posebnih skrbi za tehnično rast. Na lestvici pravih tekmovalnih športov sledita nogometu od-
bojka (226.000 enot) in košarka (224.000 enot) pred tenisom (216.000) in osta limi. Dvomljivo je, da je prispevek 801.000 lovcev in 617.000 ribičev resničen doprinos za šport, kajti po ta-
kem ključu bi smel biti športnik - motorist vsakdo, ki na avtocesti ali izven nje preseže brzino 100 km na uro.
CONI je tudi pozabil na razne pro-
pagandne ustanove strankarskega a-li verskega izvora. Teh je 13 in v veliki večini so njihova društva tudi članice državnih športnih zvez.
Izjemi sta morda katoliški CSI, ki ima razvejano samostojno mladinsko dejavnost in levičarski UISP, ki ima ponekod (največ v Emiliji - Romagni) izredno razširjen notranji sistem rednega delovanja.
Z odbitki in dodatki je številka CO NI morda tudi točna glede množice, ki se vsaj enkrat sreča s športom. Vprašljivo pa je, če s 15 odstotki takih »športnikov« Italija lahko sodi za športno razvito državo, ko je vsakomur, ki živi v športnem okolju, povsem jasno, da se s športom bavi redno znatno nižje število državljanov.
BRUNO KRIŽMAN
Marca Bruno - Coetzee
LONDON — Evropski boksarski prvak v težki kategoriji, Anglež Frank Bruno, se bo 4. marca na Wembleyu pomeril z bivšim svetovnim prvakom (WBA), Južnoafričanom Gerryjem Coetzeejem. Zmagovalec se bo zatem srečal s svetovnim prvakom (WBA), Američanom Tonyjem Tubbsom.
Vesna v nedeljo proti Konciliju
Nogometaši Vesne (na sliki) bodo v nedeljo ob 14.30 doma igrali tekmo za deželni pokal proti Ronchiju. To srečanje so pred kratkim odložili zaradi megle
Naslednji šahovski turnir ZSŠDI bo 10. t.m.
Priprave meddruštvene smučarske ekipe MZSTE
Dober šahovski obračun
Prvi letošnji mesečni hitropotezni šahovski turnir ZSŠDI bo v petek, 10. januarja v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/11. nad.), ob 19. uri. Ti turnirji so praviloma na sporedu vsak prvi petek, v mesecu, vendar pa je tokrat vseeno boljše počakati, da se vsi šahisti vrnejo s kratkih počitnic ali dopusta.
Letos je že četrto leto zaporedoma, ko šahovska komisija ZSŠDI prireja hitropotezne turnirje. Prvi je namreč bil marca 1983. Tistega leta je bilo skupno sedem turnirjev, leta 1984 devet, lani pa spet sedem. Do sedaj so torej zamejski šahisti odigrali 23 hitropoteznih turnirjev, med katerimi tri zamejska šahovska prvenstva. Turnirjev se je udeležilo od osem do 22 šahistov, od najmlajših pa do starejših.
Vse turnirje sta dosedaj osvojila mojster Božidar Filipovič ali pa prvoka-
tegornik Egon Pertot. Lani jih je štiri osvojil Filipovič (med katerimi prvenstvo), tri pa Pertot. Sicer pa so uvrstitve na lanskih turnirjih sledeče: januar — 1. Pertot, 2. Filipovič, 3. D. Jelinčič; marec — 1. Pertot, 2. Filipovič, 3. D. Jelinčič in Antonič; maj — 1. Filipovič, 2. Bajc, 3. D. Jelinčič; junij (zamejsko prvenstvo) — 1. Filipovič, 2. Pertot, 3. Lakovič, 4. Bajc, 5. D. Jelinčič, 6. Benedetič; oktober — 1. Filipovič, 2. Bajc, 3. Antončič; november — 1. Pertot, 2. Filipovič, 3. Lakovič; december — 1. Filipovič, 2. Bajc, 3. Antončič.
Tudi letos se bodo turnirja ZSŠDI nadaljevali po ustaljenem programu vsak prvi petek v mesecu v Gregorčičevi dvorani v Trstu ob 19.00. Junijski turnir bo obenem zamejsko prvenstvo, po poletnem premoru pa se bo to četrto leto hitropoteznih turnirjev nadaljevalo oktobra. Na te turnirje so seveda vabljeni vsi zamejski šahisti.
danes igra za vas
Sabina Slavec
totocalcio
Avellino - Juventus	1	X
Roma - Atalanta	1	X
Sambenedettese - Ascoli X		
Sampderia - Fiorentina	1	
Sorrento - Siena	X	
Bologna - Genoa	1	X
Milan - Bari	1	
Massese - Spezia	X	
Catanzaro - Triestina	X	
Como - Napoli	X	2
Torino - Udinese	X	1
Lecce - Verona	X	2
Pisa - Inter	X	
Sabina Slavec (letnik 1965) je v zajemskih odbojkarskih krogih prav dobro znana. Z odbojko se namreč ukvarja že od leta 1977, vedno v vrstah Brega. Začela je v mladinskih ekipah, že šesto leto igra v prvi ekipi. S to je že igrala v C-l in C-2 ligi, letos pa igra v D ligi z ekipo, v kateri je steber.
V zadnji športni napovedi je Davorin Pelicon pravilno napovedal de-s/. izidov.
konjske dirke - konjske dirke
V	prvi dirki je najmočnejša skupina 2 s Campoligurom, v skupini X ne gre prezreti Delgera in Barda, v skupini 1 pa Disascia MO.
V	drugi dirki bi se za prvo mesto moral potegovati Alogeno (skupina 1), od ostalih omenimo Boronina (skupina X) in Bombardo (skupina 2).
V	tretji dirki bi se znal uveljaviti Alarico OM (skupina X), a tudi Bai-ser dTris ni brez možnosti, za drugo mesto pride v poštev Bornaccia (skupina 1).
V	četrti dirki ima še največ možnosti Caricchia (skupina 2), v skupini X bi moral biti v ospredju Dada Lav, v skupini 1 pa Biossido Red in Carbone.
Precej težka je napoved za peto dirko. Za prvo mesto naj bi bil favorit Caino del Pino (skupina 2), za drugo pa Chiromante (skupina X), a presenečenje lahko pripravi Dromia Bell (skupina 1).
V	zadnji dirki v Trstu je daleč močnejša skupina 2 z Allianzem in Cuccio-lom, v skupini ena omenimo Buluwa-ya in v skupini X Crina Effe.
DIRKA TRIS
Prva letošnja dirka tris bo v Rimu, kjer bo startalo 18 konj, med katerimi je favorit Balidar FC (št. 17). Za drugo mesto bi se moral potegovati Cabala KS (št. 4), za tretje pa VVa-nadys (št. 13). Za sistemiste: Bwana OM (št. 9), Bloisbell (št. 5) in Da-iacco CM (št. 10).
totip
1.	— prvi	2	
	drugi	X	1
2.	— prvi	1	
	drugi	X	2
3.	— prvi	X	1
	drugi	X	
4.	— prvi	2	1
	drugi	X	2
5.	— prvi	2	1
	drugi	X	
6.	— prvi	2	
	drugi	X	1
Ne le zelo koristni treningi temveč dobra šola za življenje
Z enotedenskim treningom v Kranjski gori so se končale priprave meddruštvene smučarske ekipe MZSTE na bližajočo se tekmovalno sezono. Priprave na snegu so se začele že septembra s štiridnevnim treningom v avstrijskem smučarskem centru Kaprun. V istem kraju je ekipa trenirala ponovno prve dni oktobra in novembra. Ko je sneg pobelil naše kraje, se je moštvo udeležilo še dveh nedeljskih treningov v Kranjski gori. Sedanji trening, ki je trajal od 21. do 28. decembra, pa je sklenil vrsto planiranih večdnevnih priprav. Odbor ekipe je tako uspešno izpeljal in u-resničil vse točke, ki jih je predvideval program pretekmovalnih priprav.
Treninga v Kranjski gori se je udeležilo 14 otrok, člani smučarskih društev Breg, Devin, Mladina in SPDT. Vadil jih je jugoslovanski demonstrator Dušan Videmšek s pomočjo nekaterih ekipnih sodelavcev. Trening je potekal po točno določenih smernicah in fazah, ki jih je sestavil trener. Dan se je začel ob 7.15 s polurnim ogrevanjem, ki je obsegal kratek tek in razne telesne vaje. Ob 9. uri so bili otroci že na smučišču, seveda potem ko so se primerno okrepčali z obilnim zajtrkom.
Dopoldanski trening je trajal do 13. ure. Posvečen je bil izključno vadbi med vraticami. Tako so prve tri dni vadili slalom, nato veleslalom, zadnji dan pa tudi superveleslalom. Postavitev vratič se je razlikovala po vrsti vadbe. Tako so nekatere postavitve služile kot metodična pomagala pri izpeljavi specifičnili tekmovalnih tehnik, druge pa pri preverjanju pridobljenega znanja v pravih tekmovalnih pogojih. Tako je vadba veleslaloma temeljila predvsem na izpopolnjevanju tehnike škarjastega prestopa, pri slalomu pa je glavno vlogo imelo prilagajanje na ritem, izdatno gibanje gordo! in pospeševanje s škarjastim prestopom. Smučarji so se pomerili tudi v dveh tekmah. Rezultati najboljših smučarjev so na koncu članka.
Ob 14.30, po kosilu v hotelu, se je začel popoldanski del treninga, ki je trajal do 16. ure. Obsegal je razne
Skupina MZSTE na smučiščih v Kranjski gori	(foto D. Cesar)
vadbe brez specifičnih pomagal, sprostilne vožnje in utrjevanje pridobljenega znanja.
Celodnevna vadba se je končala z raznimi sprostilnimi dejavnostmi, kot so npr. raztegovalne vaje za mišice, joga, plavanje v bazenu, drsanje na letu itd. Po večerji in kratki družabnosti so smučarji morah ob 21.15 vsi v posteljo, da so lahko spočiti nada-Ijevali z delom naslednjega dne.
Smučarji so programirano delo v celoti izpeljali, čeprav so slabe vremenske razmere prisilile ekipo da se je za en dan odpovedala popoldanskemu treningu. Zadnjega dne so bili tekmovalci končno prosti. Prisostvovali so tako veleslalomski tekmi na Podkorenu in lahko občudovali v živo smučarske spretnosti jugoslovanskih atletov, med katerimi Strela in Cerkovnika. Istega dne so prisostvovah tudi treningu mladih skakalcev, članov jugoslovanske reprezentance. Trije mladi sodelavci ekipe p>a so se udeležili kratkega informativnega tečaja
pod vodstvom trenerja Videmska.
Kljub intenzivnosti vadbe so naši smučarji dobro prenesli vse napore in pridno trenirah, saj so skoraj v celoti uspeh z zadanimi cilji. Na koncu so bih seveda malh trudni, vendar vesah, da so preživeli teden dni v prijetnem vzdušju in v športnem razpoloženju. Ne smemo pozabiti, da podobni treningi niso le priprave na tekme, ampak predvsem dobra šola za življenje.	(R. Devetak)
Rezultati petih najboljših tekmovalcev SLALOM
1. Igor Vodopivec (letnik ’69) 60”07; 2. Andrej Kosmač (’72) 61”77; 3. Giulio Tavčar (’70) 62”14; 4. Aleksander Žezhna (’72) 62”34; 5. Erik Vodopidvec (’72) 62”55.
VELESLALOM
1. Giulio Tavčar (letnik ’70) 52”20; 2. Aleksander Žezhna (’72) 52”85; 3. Igor Vodopivec (’69) 53”28; 4. Erik Vodopivec (72) 54”12; 5. David Tavčar (73) 55”26.
Časi so seštevek najboljših časov 1. in 2. postavitve v obeh panogah. Naj omenimo odhčno uvrstitev malega miška Kristjana Volpija.
obvestila
SK DEVIN
obvešča, da bo avtobus za smučarski izlet na Trbiž vozil v nedeljo, 5. t.m. z naslednjim umikom: Prosek (dr. gostilna) ob 6. uri, Praprot 6.15, Nabrežina 6.25, Sesljan 6.30, Devin 6.40 in štivan 6.50.
ŠZ BOR
obvešča, da jutri, 4. januarja odpadejo vse tekme in vsi treningi v mali telovadnici BŠC.
SPDT
obvešča, da se predsmučarska in rekreacijska telovadba SPDT nadaljuje v sredo, 8. januarja 1986, ob 21.00 na liceju F. Prešeren.
Člani zamejske smučarske ekipe med treningom
SPDT
obvešča, da bo naslednja odborova seja v torek, 7. januarja 1986, ob 20.00 na sedežu draštva. Ul. sv. Frančiška (foto D. Cesar) 20, 3. nad.
iz planinskega sveta
Spet podvig v Ospu
Številni plezalci, ki so se v prazničnih dneh ob 29. novembru zbrali ob vznožju stene v Ospu, so imeli ob večerih, po napornih plezarijah, dovolj časa za pogovore. O izjemno težki tehnični smeri, ki jo zaradi značilnih skalnih tvorb ob vznožju imenujejo Goba, pa so menili: »Smeri še nekaj let ne bo nihče prosto preplezal«. Značilna ocena je bila za Tadeja Slabeta (Ljubljana Matica) in Srečka Rehbergerja (Kranj) dovolj velik izziv, ki sta ga pred kratkim tudi zmogla. Naj omenimo, da sta smer prvič preplezala Lucijan Cergol in R. Giberna leta 1978 in jo imenovala »Fungo magico«.
Nekaj več kot sto metrov dolgo smer, v kateri je najbrž več kot dvajset previsnih, sta zmogla v štirih dneh. Poglavitne štiri raztežaje je Slabe ocenil takole: prvi Vlil, drugi VII, tretji IX in najtežji četrti IX. Tadej Slabe je prepričan, da je Goba verjetno ena izmed najtežjih prosto preplezanih smeri v Evropi.
Sicer pa je. najuspešnejši slovenski prosti plezalec o podvigu med drugim povedal sledeče: »Žal nam je, da ni imela večjega odmeva že Tržaška smer, ki po težavnosti ne zaostaja veliko za Gobo. V Tržaški sva s soplezalcem dobila pravo predstavo, kaj naju čaka v Gobi. Štiri dni sva porabila, da nama ne bi
Smer Goba v Ospu (vrisana na desni, kjer so značilne orgle)
zmanjkalo moči. Tako sva vsak dan preštudirala in tudi opravila po en raztežaj. Srečno naključje v smeri pa je, da sva na koncu vsakega raztežaja našla tudi primerno stojišče, saj sicer smer ne bi bila prosto preplezala. Morebitnim ponav-Ijalcem kaže smer sled magnezija.«
SPDT v novem letu
Novo leto je vedno prelomnica, ki terja obračune in proračune. Obračun pravkar minulega leta je za SPDT pozitiven, pa čeprav je to bilo prvo leto po slavnostni sezoni 80. obletnice društva. Lani aprila in maja so se alpinisti SPDT, prav kot zaključek proslavljanj jubileja, odpravili nabirat izkušnje v Himalajo na sedemtisočak Južno Anapurno, obenem pa so se trekingaši odpravili na himalajski pohod okoli Ana-purn.
Nadalje je po osmih letih predsednikovanja inž. Pino Rudež prepustil svoje mesto Aleksandru Sirku. Tudi poletna sezona je bila še kar pestra, saj so se naši alpinisti in planinci »podali« od Grčije do Turčije in še drugod. Na jesen se je obnovilo običajno delovanje, vršil se je alpinistični tečaj, z novim letom pa se bo začel smučarski. Bodoči program je bogat
in vsestranski, o tem pa bomo seveda sproti poročali.
Bližnje delovanje SPDT
V	torek, 7. t.m., bo na društvenem sedežu (Ul. sv. Frančiška 20/3. nad), ob 20.00 prva letošnja redna, odborova seja.
* * *
V	sredo, 8. t.m., se bo na liceju »F. Prešeren« (Vrdelska cesta 13/2) ob 21.00 nadaljevala predsmučarska in rekreacijska telovadba SPDT, ki jo vodi Rado Gruden.
* * *
Tudi predavateljska sezona SPDT bo kmalu spet zaorala v živo. V četrtek, 9. t.m., bo namreč na sporedu tradicionalni družabni večer SPDT, ki je bil napovedan za sredo decembra, a je odpadel iz tehničnih razlogov. Na tem večeru bodo člani prikazali svoje diapozitive s poletnih skupnih izletov, na sporedu pa bo tudi film dr. Ivana Simuniča o letošnjem trekingu v Himalaji. Večer bo na sporedu v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/2. nad.) s pričetkom ob 20.00. Dva tedna kasneje pa bo pri SPDT gost znani tržaški planinec in pisec planinskih vodičev Ettore Tommasi. Predaval bo o Karnijskih Alpah, vse podrobnosti večera pa bomo še javili.
V Himalaji z zmajem
Med odpravo Daulagiri 85 je Iztok Tomazin dvakrat tuli poletel z zmajem, in sicer obakrat z višine 4350 metrov — z vrha hriba na spodnjem robu ledenika Daulagiri. Prvič je pristal v baznem taboru, naslednjič pa je kljub megli in neugodnemu vetru pristal po dobrih dvajsetih minutah v dolini reke Kali Gandaki. Tomazin je sicer imel mnogo višje cilje, na katere pa spričo izredno slabih razmer (močan veter in megla) ni bilo misliti.
Spet planinske novice
Zagrebški Vijesnik je bil prvi jugoslovanski časopis, ki je imel redno planinsko rgbriko. Toda potem ko je izpregel pokojni Ivo Lipovšček, ki je to rubriko vodil skoraj tri desetletja, je rubrika počasi zamrla. Nova komisija za propagando PZ Hrvatske je zato začela na novo. Od lanskega 16. oktobra imajo — po pisanju revije Naše planine — hrvaški planinci spet možnost, da vsako sredo prebirajo »Planinarske vijesti«.
Iz Zagreba pa poročajo tudi o zanimivi diplomski nalogi s planinskega področja. Božica Papeš, članica AO željezničar je na fakulteti za gozdarstvo zagovarjala tezo z naslovom: »Zaščita narave in planinstvo v SR Hrvatski«. Njen mentor je bil prof. Stjepan Bertovic, ki je tudi dal pobudo za to delo. (dj)
Naročnina: mesečna 12.000 lir - celoletna 120.000 lir (prednaročnina do 31.1.1986 je 90.000 lir); v SFRJ številka 40.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 350.00, letno 3.500.00, za organizacije in podjetja mesečno 500.00. letno 5.000.00, letno nedeljski 1.200.00 din.
Rotini tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 13512348 Za SFRJ žiro račun 50101 603 45361 ADII - DZS 61000 L|ubl|ana Kardelieva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50 000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst. Ul. Montecchi 6 - tel. 775275. tlx. 460270 EST 1. iz vseh drugih dež$l v Italiji pri podružnicah SPI.	Drimorski	TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) - TU 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481)83382-85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa
	JL	dnevnik	Izdaja L JziT	ìfetjjj Clan Jttfjanrfe m tiskar'	Trst	IHIaVj*v«reea*opfc™h *	1	založnikov F1EG
3. januarja 1986
Najboljše kupčije sklepa z arabskimi državami
Brazilija, država v razvoju 6. na svetu po izvozu orožja
BRASILIA — Brazilija je postala peta izvoznica orožja v svetu in prva med državami v razvoju ter z obeti, da bo prihodnje leto krepko presegla sedanjo vrednost 2 milijard dolarjev. Vlada jo v ta namen predstavila poseben katalog brazilskega orožja za leto 1986. Kar 9 tisoč primerkov teh katalogov so odposlali tujim velepo-salništvom, trgovcem z orožjem in vsem potencialnim kupcem.
Na 600 straneh tega kataloga so podrobno predstavili nekaj stotin proizvodov brazilske vojne industrije od letal, tankov, oklopnih bojnih vozil in raket do lahkega pehotnega orožja. Podobno kot kataloge najbolj poznanih veleblagovnic prikazuje ta katalog v arabščini, francoščini, angleščini in španščini glavne značilnosti orožja, z bogatimi ilustracijami in seveda s cenami.
Brazilija proda največ orožja arabskim državam, predvsem Iraku, Libiji in Saudski Arabiji. Nedavno je sklenila s Saudsko Arabijo prvi »posel stoletja«, saj ji bo prodala tisoč težkih tankov, od katerih vsak stane 3 milijone dolarjev. Ri jadu že prodaja večstopenjske rakete »A-2«. Za brazil-
sko vojno industrijo pa je še največja reklama dejstvo, da so njene šolske reaktivce »Tucano« kupili celo Britanci, kar je prvi primer, da neka visoko industrijska država kupuje orožje od države v razvoju, že res, da so Londonu prodali le 30 primerov letala »Tucano«, a po tej prodaji se je izredno povečalo zanimanje za ta letala v svetu. Egipt jih je kupil kar 120, kupujejo pa ga tudi v državah Latinske Amerike. Ob teh uspehih brazilske letalske industrije že načrtujejo v sodelovanju z Italijo sodobni lovec prestreznik »AMX«, ki bo stal 10 milijonov dolarjev.
Brazilija skuša seveda dati tej trgovini čimbolj ugleden pečat, zato ne prodaja orožja vsakomur. Ustanovili so namreč posebno komisijo, v kateri so predstavniki zunanjega ministrstva, sveta za nacionalno varnost, generalštaba oboroženih sil in seveda predstavniki brazilskih bank, saj je denar glavno gibalo te industrije. Ta komisija odloča o vsaki prodaji, da lahko Brazilija navaja, kako spoštuje vse mednarodne predpise. Na žalost to trdijo vsi proizvajalci orožja, ki pa po prodaji v bistvu nimajo več nadzorstva nad svojim orožjem.
Lepota v družinskem zakupu
PARIZ — Z novim letom so Francozi dobili svojo lepotico. Imenuje se Vaierie Pascale in je stara 17 let. Prva ji je čestitala njena mama, ki je ta naslov osvojila leta 1955.
Kratke od vsepovsod
TEL AVIV — »Sedemnajsta sila« oddelek izbranih palestinskih bojevnikov, ki delujejo v okviru palentinske o-svobodilne fronte, deluje na območju arabskih ozemelj, ki so jih zasedli Izraelci. Njihovo orožje so noži. Vest objavlja izraelski tisk na podlagi kuwaitskega časnika. Ugrabitev in umor nekaterih izraelskih vojakov, ki so se šli avtostop, resno zaskrbljuje izraelsko vojsko.
PEKING — Dekameron, Boccacciova knjiga, ki so jo v Ljudski republiki Kitajski dali na indeks 1949. leta in je na njem bila vse do konca sedemdesetih let, je postala med mladino ena najbolj branih knjig.
PORTLAND (ZDA) — Dvainpetdesetletni Don Nicker-son je napravil samomor s plinom. Ni si samo vzel življenje, ampak je povzročil tudi pravo razdejanje v vsej mestni četrti, kjer se' je ranilo 10 oseb, podrla se je njegova hiša, resno se je poškodovalo deset, lažje pa še 40 dragih.
CLAVERING (Velika Britanija) — Vedno je ljubil hitrost. Ker svojega poslednjega potovanja »v večna lovišča« ni mogel opraviti tako, kot si je sam želel, je to željo zapustil izvrševalcem oporoke. Mrtvaški voz, s katerim ga bodo peljali na pokopališče, mora voziti najmanj 70 milj na uro, okoli 110 km/h. Pisec takšne oporoke je bil star 79 let. Pogrebno podjetje je sinu zagotovilo, da bo postorilo vse, samo da bi izpolnilo pokojnikovo poslednjo željo.
»Če b,o lastnik mrtvaškega voza plačal globo zaradi prevelike hitrosti, sem prepričan, da bi očetu to še kako godilo,« je dejal njegov sin.
KAIRO — S kruhom Egipt »stoji aii pade«. Po ceni kruha ljudje sodijo vlado. Od faraonskih časov do danes Egipčani pokladajo kruh v grobove. Sedanja vlada bi rada omejila njegovo uporabo in tako zmanjšala uvoz, ki jo postavlja na prvo mesto na svetu. Na pet hlebcev samo enega pridelajo doma. Zaradi starih navad se vlada boji podražitev kruha, ker bi povzročila nerede, zakaj cenejše vrste kruha so glavna hrana revnejših slojev.
Vohunska afera med nečakom ganskega predsednika in ameriško tajnico
Tudi v sodobnem svetu povezanost med ljubeznijo in špijonažo
DAKAR — Malokatero leto kot lansko je bilo tako polno novic o vohunskih spletkah, zlasti med velesilama. Tudi konec leta je poskrbel zanje; tokrat akterja nista bili velesili, ampak ena izmed njih, ZDA in majhna afriška država Gana. Nič čudnega torej, če v ZDA resno razmišljajo u uporabi »detektorja laži«,' kot smo poročali včeraj, s katerim kanejo odkriti tuje vohune v državni upravi, CIA in FBI.
Vohunska spletka, o kateri je beseda, je potrdila klasično povezanost vohunjenja z ljubeznijo. Na osnovi te povezanosti se je s filmsko naglico zvrstila zgodba, v kateri sta glavno vlogo igrala nečak predsednika Gane in ameriška uradnica v tej afriški državi.
Ravolingsonovega nečaka so namreč v ZDA zaprli in ga obsodili na
dolgoletno ječo, češ da je vohunil v korist Gane. Gana je, kot povračilno dejanje, zaprla osem ameriških a gentov CIA in jih prav tako obsodila na dolgoletne zaporne kazni. Potem so špijone zamenjali: predsednikovega nečaka za osem Gancev, ki so jih, vrhu vsega, izgnali iz države in jim odvzeli državljanstvo. Takoj za tem je Gana proglasila štiri uslužbence ambasade ZDA v Acri za nezaželene osebe in jim dala na voljo 48 ur za odhod. Odgovor iz Washingtona je prišel naslednji dan: štirje uslužbenci ganske ambasade so morali pripraviti kovčke.
Na tem mestu se je klasična, tolikokrat ponovljena vohunska zgodba sklenila. V zaporu je ostala samo Sharon Scranage, ena izmed tajnic, ki dela v uradih CIA v Acri.
Celotna zgodba se pravzaprav pri-
čenja s prihodom lepe Sharon v Aera. Čeprav je bila zaposlena na »izpostavljenem« položaju, se je vse eno zaljubila v 38-letnega Michaela Ogbutija Sosoudisa. Vse bi normalno potekalo, če Michael, polovico Grk, polovico Ganec, ne bi bil nečak poglavarja države kapetana Jer-ryja Rawlingsa. Šefi so Sharon o-pozorili na nevarnost zaradi njenega zapleta z Michaelom, vendar je bila ljubezen močnejša in odnos je trajal dalje.
Nekako v istem času, ko se je krepila ljubezen med Michaelom in Sharon, je ganska vlada pričela obtoževati CIA in Amerikance, da se ukvarjajo s posli, ki ne sodijo, kot se temu reče »v njihov diplomatski status«. Posebno natančen v svojih obtožbah je bil kapetan Rodio Tsika-ta, šef državne varnosti. Navedel je
VTVTW ‘■irgl Jt m .* '■'k W ,»	BESEDILO BLAŽ LUKAN
U	JL Im.	SLIKE VALI E11 VALENČIČ
13. »To je naša barka!« je
zaklical Damjan in skočil proti očetu. »Kaj pa imate tam?« je vprašal. »Saj je čisto navaden zalivček.« »Nič nimamo, saj se le igramo, gusarje,« je dejal Didi, ki se je kot najstarejši najhitreje znašel. »No, le igrajte se,« je rekel oče, ki mu še vedno ni bilo čisto jasno in odšel proti čolnu. »Uf, skoraj bi jo videl,« je rekel Mito, »potem pa bi prišli stari in jo odpeljali v kakšen muzej.« V zraku je pritrjevalno kriknil galeb in jutranje sonce je začelo peči mlade kopalce po golih rokah. Posedli so na lesen po-molček.
14. »Treba je narediti načrt,« je rekel Didi. »Ta zalivček jaz danes vidim prvič, prej je bila tu navadna obala in gotovo ga do zdaj ni videl tudi nihče od vaju.« Mito in Damjan sta odkimala. »In če ni videl niti zalivčka, niti barke v njem Damjanov oče, to pomeni, da jo moremo videti samo mi in da je le malo možnosti, da barko kdo najde in nam jo odpelje, seveda, če bomo le skrbno pazili in čuvali našo skrivnost.« Fantje so se spogledali in si zaupljivo pokimali. Barka jih je začela družiti v trdnem prijateljstvu. »Kako bi bilo lepo, če bi z barko kam odpluli, do Trsta,« je rekel Damjan in pogledal po morju. »Kaj do Tr-
sta, s to barko lahko pridemo do Amerike in še dlje!« je važno zaključil Didi.
15. »Samo kako, ko se je pa ladja prej tako zamajala, ko sem se je dotaknil, kot da me ne mara,« je rekel Mito in žalostno pogledal proti ladji. »Mogoče pa tisto ni pomenilo, da nas ne mara,« se je zamislil Didi. »Mogoče bi bilo dobro, če bi bil še kdo z nami,« je rekel Damjan, »preden bomo ladjo usposobili za plovbo, bo še dosti dela.« »Ladjo bomo o-čistili in jo popravili tam, kjer je kakšna luknja nli kaj zlomljenega. Zakrpali bomo jadra...« Didiju je od nenadnega navdušenja kar zmanjkalo besed.
celo ime šefa CIA za Gano, nekega Grijfina. Kot se vedno dogaja v takšnih primerih, je ambasador ZDA v Gani te obtožbe zavrnil, hkrati pa dal nalog, da poiščejo »informatorja« v ameriškem veleposlaništvu.
Eden izmed osumljencev je tudi Sharon Scranage. Priporočila, naj pusti predsednikovega nečaka, so bi la bob ob steno. Neke noči so na njeno vilo izvedli atentat: bila je veliko grmenja in malo dežja. Vendar vseeno dovolj, da so ji priporočali, naj se preseli v neko drugo, v sredi šču mesta stoječo vilo, opremljeno z bazenom, kjer bi bila bolj »na varnem«. Vila je last ZDA, in Sharon ni vedela, ali pa ni hotela vedeti za eno samo nadrobnost, namreč, da je bila »ozvočena« od temeljev do slernena. Celo leto so prisluškovali v živo prisostvovali banalnim pogovorom dveh zaljubljencev, tako rekoč v neposrednem prenosu so spremljali ljubezenske strasti in zaljubljen-ske vzdihe.
Dokazov o Sharonini krivdi šej CIA v Acri ni zbral, vedel pa je, da je Michael zaupne podatke lahko dobil tudi med sprehajanjem po ulici ali v restavraciji. Vendar tudi za to ni imel dokazov.
Medtem so se obtožbe proti Grij-finu nadaljevale, in šef CIA je u-spel doseči Sharonino premestitev. Preden je odšla na drugo službeno mesto, je morala ženska po stari u-staljeni navadi na »briefing« v Washington, kjer so specialisti skušali ugotoviti, če je bilo kaj narobe z njenim delovanjem v državi, iz kate-
re je prišla. Ženska je uspešno prestala vse teste, kajti vsakdo, ki je delal zunaj, ima kaj na vesti, in tudi ona ni bila izjema.
Nekega lepega dne je Gam zaprosila Griffina, naj zapusti državo. Griffin je doma nadaljeval preiskavo in tako je od Sharon izvedel, da se je z Michaelom pogovarjala o svojem delu. Pristala je tudi na to, da je Michaela povabila v ZDA, ker »brez njega ne more živeti«. Michael je prijazno povabilo sprejel, vendar se s Sharon ni nikoli srečal. Kakor hitro je stopil na tla ZDA, so ga zaprli zaradi špijonaže. Aretirali so ga namreč m podlagi ameriških zakonov, ki dovoljujejo kaj takšnega tudi proti tistim, ki nikoli niso bili v Ameriki. Zadostuje že samo to, da se je nekaj in nekje zanimal za podatke, ki bi lahko škodovali ZDA, kar je bil primer Sousoudisa.
Z nečakom predsednika so po pisanju ganskega časopisja v zaporu slabo raimali, tako kot bi bil najhujši kriminalec. Čeprav je ganska ambasada ponudila kavcijo za njegovo izpustitev na začasno svobodo, sodstvo kavcije ni sprejelo, ker v primeru, da bi Michael pobegnil, ne bi moglo »zapreti ganskega veleposlanika«. Gana je izjavila, da skušajo ZDA s ta aretacijo destabilizirati Gano. Dodatni dokaz za takšno trditev je bil pobeg nekaterih uglednih Gancev in nekaj aretacij takoj po Michaelovem zaporu, še pred koncem leta se je vse, kako se ne bi, popravilo. Špijone so zamenjali, diplomate pa premestili.
Mladostni ples starostnikov
JANščAK — Kljub svojim letom (Hijas Jafarov jih ima 119, njegova žena Katin pa 115) sta Azerbejdžana v svoji visokogorski vasici pogumno zaplesala, obdana s svojimi potomci in vaščani.