ANALIZA POSLOVANJA ZA PRETEKLO LETO Dobro smo gospodarili Bežigrad je med redkimi občinami, kjer nobena ozd v letu 1979 ni imela izgub - Pri 10-odslotnem povečanju družbenega proizvoda je delež produktivnosti 7odstotkov Marec se je komajda preve-sil v drugo potovico. ko je od-delek za gospodarstvo občm-skeskupščinefilanom izvršne-ga sveta že dal v oceno analizo posiovanja gospodarstva občt- ne v preteklem letu Kar 59 tip-kanih strani obsega analiza, poleg teksta je Še vrsta tabel, dodati pa je treba še vse števil-ke. iz zaključnega računa. Za-tors) je razumljivo, da je prak- tično nemogoče v Hratkem se-stavku strniti oceno gospodar-jenja v preteklem letu Zadovo-Ijili se bome le z nekaterimi globalnimi podatki in s kazalci, ki opozarjajo na vet\o odgo-vornost. Iz analize pa smo izbr-skaU tudi nekaj zanimivejšib številčnih podatkov, ki jih bo-mo nanizali v tem zapisu. Osnovna ugotovitev je ra-zveseljiva kljub prikritemu pe-simizmu v drugem polletju lan-skega leta: lani smo dobro go-spodanli, verjetno smo ena izmed redkih stoVenskih ob-čin. v kateri nobena organiza-cija združenega dela nima iz-gub! Večino z resolucijo o družbenem razvoju Bežigrada v letu 1979 dogovorjenih sto-penj smo dosegli in celo pre-segh. Realnj družbent proiz-vod je porasel za visokih 10.2 odstotka; pri tem je delež po-večane produktivnostt de!a 7 odstotkov. zaposiovanje pa je večje za 3.2 odstotka. Osebni dohodki so reaino višji za do-bre 3 odstotke. Ugodna ra-zmerja smo dosegli tudi na po-dročju zunanjetrgovjnske me-njave. kjer se je visok pozitiven saldo med letom resda 2manj-šal in je izvoz kljub temu še vedno za dobnh 77 odstotkov višji od uvoza. Bežigrajsko go-spodarstvo pač ni 2aprto v ob-fiinske meje in s tem neobčut-Ijivo za restnktivne ukrepe na področju uvoza (ta je dosegel le 91 odstotkov ptaniranega). čedalje več protilemov pa je seveda ludi pri izvozu Delež uvoza iz zahoda je Še vedno 93 odstotkov, izvoza pa 67 od-stotkov, lako da se delež držav v razvoju krepi predvsem na račun vzhodnih dežel v izvozu je ta deler že skoraf 30 odstoi-kov {leta 1975 še 7.7 odslotka). v uvozu pa znaša 4 odstotke Delitvi družbenega proiz-voda namenja analjza poseb- Nadalj. na 4. stranl NadalJ. ¦ 1. ttranl no pozornost, saj so razmerja v delitvi eden pomembnejših kazalcev poslovanja v letnem obdobju. Detitev družbenega proizvoda v korist sredstev za razširjeno reprodukcijo ob isločasnem relativnem zaosta* janju sredstev za osebno ter sptošno in skupno porabo je eden temeljnih citjev srednje-ročnega družbenega načrta občtne. Le tako je namreč mozno v gospodaTStvu ustvari-ti zadostna iastna razvojna aredstva. denar za mvesticije v razSirjeno reprodukcijo. ki edi-na omogoča napredek. Anali-za ugotavlja, da je v primerjavi z lelom 1978 delez sredstev za razširjeno reprodukcijo pora- sei za dobri dve indeksm točki m znaša 26.9 odstotka Ob tem. ko se je delez osebne po-rabe znižal za 2.5%. to je na 28 odstotkov družbenega proiz-voda. pa še vedno malenkost-no naraSča delež splošne in skupne porabe. ki že znatno presega s srednjeročnim pla-nom razvoja zastavljenr cilj -to pa kaže tudl smer nadaljnjih pnzadevanj za krepitev male-nalne osnove združenega dela. Razpoiožljiva naložbena sredstva gospodarstva so se v pnmerjavi z letom 1978 povi-žala za 66 odstotkov, kar je iz-jemen porast inzelo razveseljr-vo dejstvo, saj le prosta in čim-vi&ja akumulactjska sredstva omogočajo gošpodarstvu ra-zvoj rn razširjeno reprodukcijo ter hkrati zmanjšujejo njegovo odvisnost od dopolnilnih bančnih sredstsv Ob zaključku lahko ugotovi-mo, da se je bežigrajsko zdru-ženo delo že v preteklem letu obnašalo stabilizacijsko: bili stno dobri gospodarji Ta hvala seveda ne pomeni, da smo lah-ko v lem letu, ko so pogoji gospodarjenja Še zaostreni. btez sfcibA. Prav naspro\no glede na ugodne startne polo-žaje v stabilizacijskem letu se moramo vsepovsod še loliko bolj potrudili, da bomo lahko tudi ob letu s takim zado-voljstvom prebirali analizo go-spodarjenja. Ker pa je povsod. kjer je kaj dobrega, tudi kaj slabega. na-tfedrmo še lafe podatek: 12 or-ganizacij združenega dela v le-tu 1979 po kriteriju uspeŠnosti na osnovi akumulativnosti ni dosegto normatnih poslovnih rezultatov. poslovale so z mot-njamt Gospodarski položaj je izrazito slab v naslednjih: Unis Tovarna opreme Savlje tozd Eko. Lesnina tozd Notranja tr-govina na debelo. sozd Astra DO Astra-Maloprodaja, lnex Adria Avtopromet Te ozd mo-rajo izdelati programe za od-pravo motenj, pri iskanju ustreznih rešitev pa jim bodo na pomoč priskočile tudi de-lovne skupine izvršnega sveta. V dvanajslerici z motnjami pa so še: Elma tozd Gospodinjski aparati. Obrtna zadruga Žele-zopromet. Jub, Ferromoto lozd Kolesar. sozd Asrra DO Zunanja trgovifla, Efektrote-hna tozd Elex, ABC Pomurka GPC Laguna in Slovenija avlo DO Avtomerkur tozd Servis Bežigrad. Zgoraj smo zapisali. da je ob