36. štev.___V Kranju, dne 10. septembra 1910. XI. leto.
GOR ENJEC
======== Političen in gospodarski list. ■ -
Stane za Kranj z dostavljale« na dom 4 X, po poiti za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za druge države stane 560 K. Posamezna številka po 10 vin. — Na naročbe brez istodobne vpoliljatve naročnine se ne ozira. — Uredništvo in upravni stvo je na pristavi gosp. K. Floriana v <Zvezdi*.
Izhaja vsako soboto ===== zvečer =====
Inserati se računajo za celo stran 60 K, za pol strani 80 K, za četrt strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjša oznanila se plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten popust. — Upravnistvi naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo
En košček avstrijske tragike.
i.
V svojem romana Drat pravi Herman Bahr, da je tipično za avstrijake razmere, da se vedao zgodi te, kar se najmanj pričakuje, kar je najoe-verjetnejp, najneprikladoeje:
če naša dunajska vlada v poletnem Sašu nima nemirov v Pragi, 6a ni «veleitdajniškega» procesa v Zagrebu, potem skrbi ta vlada za to, da ima državni organizem odprto rano vsaj v Ljubljani
Leta 1849 so porazili rutki konjeniki ogrske vstale pri Vilagošu in rešili državni sestav pred razpadom. Pet let pozneje so se vršile priprave za krimsko vojsko. Takrat je izustil grof Buol krilate besede: Svet bo strmel nad avstrijsko nehvalež-nostjo. In res je podala Avstrija v Romunijo okoli dvestotisoč mož Rusom v hrbet
Po uničenju ljudskega poleta iz leta 1848 je nittopil kruti absolutizem, obe državni polovici sta se vladali z Dunaja, na Ogrskem in Hrvaškem po Babovih huzarjifc. Za pristnim absolutizmom je pa prišel Sclimerliogov parlamentarni absolutizem. Scbmevling je odpravil vse težnje Madžarov po samostojnosti s (razo: da lahko čaka. Leto 1866 nas je vrglo iz Nemčije in napravilo Madžare za gospodarje države. Cehi so bili v abstinenci Ustavo-verna doba z vladajočo nemško levico je ustvarila položaj, ki ga je označil Greuter z besedami: im Winter Reichsrat, im Sommor Ausgleich. Mero daj ai krogi so bili že vedno mnenja, da se da izvršiti Deakovo načelo: Tostran Litve naj vladajo Nemci, na oni strani pa Madžari. Vselej, če je državni voz obtičal v blatu, so se vršili poizkusi, premeni ti vladni sistem, izvršiti enakopravnost narodov. Vse te poizkuse je preprečilo nemško uredništvo in
PODLISTEK.
Spomin na otvoritev Prešernove koče na Stolu.
•Oh, srečne oči I Ali ste res vi, gospod 2. f»
Popolnoma dovršeni, distingirani, dvorljivi po» klon mladega moža je nehote zapeljal Vijolo k temu pozdravu; v istem trenotku je začutila na-diplomatičnost tega vzklika, ki je pač več povedal, kakor si je želela sama, ko je zazrla simpatično, ogorelo lice in iskreno oko gospoda 2., tega mladega moža, ki je žarel samega zdravja.
c«Moj poklon, milostna; silno rad bi zvedel, kje si je solnce dovolilo tako goreče poljubljati vase lice, vai zapeljivi vrat...»»
«Na Stolu. Pri otvoritvi koče sem vas zaman iskala 1» ga je hitro prekinila. «2al vam je lahko; če hočete, vas je tudi lahko sram 2 Bila j« otvoritev naša koče, razumete naiel In kakšen obisk, kakšno navdušenje! Nepozaben dan! Kolikokrat sam se spomnila ta dan vale male kontro-verse z gospo T. — spomladi je bilo to — v času nakake napetosti, po občnem zbora Slovenskega planinskega društva — razumete mef»
«'Spominjam se.»»
c2e sesti lantekler nosim od tega časa! Pa pustiva rajli! Pravim vam torej, nekaj posebnega je bilo! Požrtvovalnost naših dam je sama tebe prekašala. Vse, pravim vam, vse so bile nedosežne
vojaštvo. Hohenwartha so vrgli rasen ustavovercev v prvi vrsti Madžari, Badenija pa dunajska ulica in vojaštvo.
Nemška levica se je uprla anekriji Bosne in je bila vsled tega odtisnjena od vladnega krmila. Prišel je grof TasfTe z nalogo, razbiti nemško levico. To se mn je tudi posrečilo. Temeljnih idej pa je mu tako nedostajalo, da je končno javno priznal, da je njrgjvo vladanje: fortwursteln. Največji državnik od časa marčne revolucije je bil brez dvoma grof Hohenwarthe Oa je nameraval najdalekosež-nejše državne premembe. Ni pa imel v sebi tiste elementarne sile, da bi bil premagal ovire, ki so se delale njegovemu sistemu. Sicer pa vidimo, da vse vlade potrjujejo Bahrovo sodbo. Vedno se je vladalo na umeten način, vedno preti večini ljudstva, nikjer velikih idej, povsod šablona in biro-kratizem, malenkostna sredstva, ki naj pomagajo od danes do jutri, ki naj omogočijo življenje iz rok v usta. Ce se je pojavil kak veliki mož z velikim državniškim talentom, kot sta bila Hohenwarth in Schaeffle, zirtržiii sö se Ne raci, «rokraeija, visoki generali in Ogri ter skupno porinili državni voz nazaj. Zgodilo se je končno vendar to, kar je bilo najmanj pričakovati.
Res je, da so se tekom zadnjih desetletij močno dvignili slovanski narodi — kulturno in gospodarsko — aH ves ta pokret se je vršil proti volji, v vodnem boju z dunajsko vado, zvzemši Galicijo.
Ustavoverno ministrstvo je poslalo Cehom na vrat Kollerja. Ta je zankatal nebroj zaplemb, preganjal, tožil in zapiral urednike v nesrečnem mnenju dunajske vlade, da se na ta način dä zadušiti preporod petmiljonskega naroda.
Kraljevina in cela država je trpela neizmerno škodo na blagu in na kulturnem razvoju. Na drugi
strani pa je ravno ta nezaslišan drakonizem izzval in v življenje poklical v češki duši, ki je po svojem bistvu husitska, vse latentne sile in odpor do skrajnosti, vzbudil je narodu prirojene žilavost, ki je zedinila ves narod v kraljevini na Moravskem in v Slestji, ga strnila v veliko armado in povzročila čudovit gmoten in duševen razvoj vseh dežel dvorepatega leva.
Pri nas je prišlo med maso ljudstva nekoliko narodne zavednosti šele po taborih, ki so se vršili koncem šestdesetih let preteklega veka. Ti tabori so dramili našega kmeta, obrtnika in delavca, budili njegove duševne sile, ga pripravili do tega, da je začel gledati okoli sebe ter videl, da so na svetu še druge stvari in ne samo njegov hlev, cerkev, farovž in mežnarija. Meščansko ministrstvo prvih taborov ni oviralo, ali kmalu je posegla vmes birokracija in tabori so bili ustavljeni.
Uradovalo se je izključno nemško, po šolah se je poučevalo izključno nemško, celo bela Ljubljani je imela nemiko hce. Nikdar ni poimila dunajska vlada, da se narodne sile dvignejo le na ta način, da se ljudstvu seže pod rame, da se mu da narodnih, domačih uradnikov, ki znajo njegov jezik, ki čutijo ž njim. Naša društva, naši poslanci so se morali boriti s vlado za vsak predmet v šoli, za vsako šolsko knjigo in tabelo, za vsako vlogo pri sodniji, pri glavarstvu ali davkariji, za vsak občinski in poštni pečat, za vsak ulični napis, za vsak napis na vaških deskah. V srce nas zaboli, če pomislimo, na kateri stopinji bi bilo danes lahko naše blagostanje, če bi bili našli pri vseh teh težnjah, pri vseh teh naporih blagohotno podporo vlade, ali vsaj ne zaviranja, šikaniranja in popolnega neumevanja tega, kar Ijud-
v svoji marljivosti Vse so se lotile svojih nalog z nekako posebnim navdušenjem. 2e navsezgodaj je bila koča — kaj pravim, koča — vse okoli nje je bilo živo. Dshajal je gost za gostom, družba za družbo. Ko sem videla cele čete, ki so potovale gor iz Žirovnice, Sela, Zabremice in dragih sol ob vznožju ponosnega Stola, nisem mogla verjeti lastnim očem.»
Zipazila je, da sledi g. 2. s vedno večjim, z vedno bolj rastočim zanimanjem njenim besedam.
•Nepopisno čaroben je bil pogled na množico ljudstva, domačinov, ki so prihiteli, da se udeleže maše na Stolu in blagoslova koče, s katerim je izročal mašnik kočo varstvu Prešernovega duha, onega Prešerna, ki je zrastel prav iz tega ljudstva. — Veličastni trenutek!»
«»Domačini da so prihiteli gor, milostna ?»» <Da, in to v nepreglednih trumah. Le potr-pite. Bila sem med njimi, ko se je razvilo pozneje po maši živahno vrvenje na vsem prostoru okoli koče. — Rečem, da sem uživala ta dan najkras-nejše, najprijetnejše trenotke svojega življenja, posebno ko sem opazila, da imenuje domače ljudstvo — najožji sosedje — Prešernovo kočo z nekakim nenavadnim ponosom: «Naša bajta!« Naša bajta! Koliko ljubezni in koliko ponosa je v teh dveh preprostih besedah!*
««In koliko pomena, milostna! Bajta!»» •Čutite sedaj IF Čutite sedaj uresničeno te, o čemur je sanjala svoj čas peščica kranjskih turi-
stov v nekem podlistku t »Gorenjcu* I Ali ste prepričani, da je prav ta peščica, kateri so očitali, da keče napraviti razdor v organizaciji Slovon-kega planinskega društva, da jo prav ta peščica nepobitno s dejanjem dokazala pravilnost in logič-nost svojega naziranja glede organizacije Slovenskega planinskega društva, da pridobiva slovenski turistiki vedno novih krogov in, kar je najpo-menljivejše, da je razumela ta peščica, brez vsake vsiljive agitacije, pridobiti najboljše varstvo svoji koči v ljudstvo samem P Koča je bila postavljena takorekoč proti volji centralnega odbora našaga planinskega društva — vsaj simpatij ni imela ideja Prešernove koče pri osrednjem odbora nikakršnih. — Le železna volja planinske podružnice v Kranju z neomahljivim načelnikom, se ni niti za trenutek strašila raznih zaprek, ki so se kopičile črez višino Triglava, ta volja ni odnehala prej, dokler se ni tam na vrhu Stolu zablestelo poslopje Prešernove koče in dokler ni ob njej zavihrala naša trobojnica. — Kar objela bi jih, te neupogljive može, vse — vse.»
««— Vijola — milostna!•» pripomni g. 2. i lahnim tonom graje in osupnenja.
«A veste, samo v duhu, samo v mislih! Ne zamerite mi! Ti možje so gotovo dobro proučili čuvstvovanje onega ljudstva, ki je uvidelo važnost nove koče za ves svoj okraj, dasi je od začetka nekoliko nezaupno gledalo na to podjetje. No, koča se je gradila, ljudstvo se je poučevalo o njenem
stvo dviguje. Nam se godi, kakor našim bratom v Dalmaciji.
Ko je bil cesar Franc v Dalmaciji, je prilel tudi v Dubrovnik. Tam ao mu razkazovali znamenitosti mesta; prišli so do lepega mostu. Cesarje vpraiai: Kdo je to naredil P Odgovorilo se mu je : Francozi. — Peljali so ga v lep park. Kdo je to naredil P Francozi. —, Pokazali so mu lepo, široko moderno ulico. Kdo je to napravil P Francozi. — Videli so lepo galerijo slik. Kdo je to ustanovil P Francozi. Nato je omenil cesar: Skoda, da niso ostali dlje časa tukaj, ti Francozi.
Klerikalec ubil naprednjaka iz političnega sovraštva.
Iz selčke doline.
Simptom dekadence javnega Življenja slovenskega ljudstva so vsekakor politični oboji, ki so postali takorekoč to vsakdanji, odkar je pričel k nam «veliki moment*, ko je klerikalna stranka dosegla vrhunec svoje politične mod.
Nov uboj, ki ima politično ozadje, se je zgodil 28. avgusta v selški dolini, v malem kraljestvu dr. Janeza Ev. Kreka, duševnega voditelja klerikalne politike na Slovenskem. Omenjenega dne je ubil Franc Šuštar, klerikalni odbornik selške občine, zaupnik S. L. S. in cerkveni ključar, svojega svaka Irana Tulka, iatotako občinskega odbornika, ki je pripadal k napredni manjšini v selškem občinskem odboru.
Tušek je bil odločen naprednjak, blag, požrtvovalen mož, ki je imel vedno odprto srce za svojega bližnjega. Bil je eden najbogatejših posestnikov v celi dolini; rad je podpiral vsako v resnici narodno stvar. Bil je ustanovni član *Slov. Matice*, — taki kmetje so pri Slovencih res redki —, član •Sokola* v Železnikih i. t d. Mimogrede bodi omenjeno, da je bil rajnik nečak znanega profesorja Tuška.
Postal je žrtev »veje politične veroizpovedi, prettrigel mu je nit življenja njegov sorodnik.
Sorodnik ubije sorodnika radi na-sprotstva v političnem mišljenju. To dejstvo da mnogo misliti 1 Kam plove slovensko ljudstvo 1 Kje je iskati vzrokov te živinske posiro-velosti našega baje dobrega in vernega ljudstva P
Političen uboj je postal tipičen pojav v političnem življenju na Slovenskem. Kdo je pripeljal naše ljudstvo v ta skrajni fanatizem, kdo je ustvaril te žalostne razmere P
Zal, konštatirati moramo, da so teh žalostnih razmer v prvi vrsti krivi vzgojevatelji priprostega ljudstva — politikujoči dušni pastirji. V vsakem cerkvenem govoru se le hujska in zopet hujska. Naivno verujočo kmetske dušo se zastruplja s brezmejnim sovraštvom do vsega, kar ni klerikalno. In žalostne posledice se že kažejo po celi slovenski domovini.
In hujskanje je tudi vzrok najnovejšega takega tragičnega slučaja Ubijalec Šuštar je anal-fabet. Torej se is časopisov fanatizma ni mogel navzeti, pač pa iz miljejs, v katerem je živel in se gibal. Šuštar je mnogo občeval s poslancem Demšarjem, ki je <slavni mež* radi tega, ker je celo v deželnem zboru pokazal svojo primojduševako-
pretepaško naravo. Bog vsem klerikalnim kmetom v naši dolini pa je znani demagog dr. Krek, ki na vsakem zborovanju ščuje nezavedno ljudstvo proti naprednjakom. Njegova beseda drži pri teh ljudeh kot sveta. la ta mož se celo drzne pačiti večno-lepi, vzvišeni nauk Jezusa Kristusa o krščanski ljubezni do bližajega. Nekoč je namreč čisto krlvo-versko učil v Skofji Loki kmete, da če ti da eden klofuto, mu takoj vrni dve, tri ali pa štiri, češ, da znani Jezusov nauk, «ako te kdo udari na levo lice, ponudi mu še desno,* dandanes ne more več veljati, ker ne odgovarja modernim razmeram. In na zadnji čukarski sla vnesti v Selcih je zopet pozival kmete na boj proti naprednjakom ter vihtel pesti kakor kak pretepač, ki kliče na korajžo.
In od Škofje Loke do Sonce1 so vsi dušni pastirji taki nestrpneži, da je pač še težko najti na Slovenskem dolino, ki bi imela tako bojaželjne predstavnika «bojujoče cerkve*. Snov za njih cerkvene govore jim daje povečini bivši lemenatar, ki na vsakem svojem zborovanju nastavlja naprednjakom nož na srce. In raz vse leče po selški dolini se čoje infamno hujskanje proti naprednjakom in svobodomislecem. Vse pa še prekaša po svoji zagrizenosti in bojevitem razpoloženju železniški župnik, katerega vneti in verni poslušalec je bil skoro vsako nedeljo ubijalec Šuštar.
Naši politikujoči duhovniki s svojim večnim hujskanjem in zabavljanjem podó is cerkve bolj izobražene elemente in jih tako vedno bolj odtujujejo cerkvi Sami sebe profana raj % ker se postavljajo na stališče navadnih političnih agitatorjev ter pačijo verske nauke a svojimi političnimi strastmi S svojim divjanjem pa sejejo sovraštvo in prepir. Da, njih delovanje ima za posledico, da so vstva-rili podobne razmere, o katerih govori evangelij sv. Luka (XII. 52.-54): «Kajti odslej jih bo pet v eni hiši razprtih, trije z dvema, in dva s tremi*... •Oče se bo razprl s sinom, in sin z očetom; mati s hčerjo, in hčer z materjo; tašča s sneho svojo, in sneha s taščo svojo.*
Te razmere faktično pri nas vladajo in pro-vzročili so jih v prvi vrsti hujskajoči cerkveni govori. Prišli smo tako daleč, da neklerikalec radi svojega prepričanja ni niti več življenja varen. In če ubije klerikalec naprednjaka, pravijo klerikalci, da je to prst božji; seveda če pa ubije strela cerkovnika, ko zvoni k hndi uri, če zadene kap debelega župnika pred oltarjem, če se Marijina devica prekucne čres zobe in se ubije, to ni prst božji; ampak bog je najbrž le obiskal svoje « verne pristaše* 1P Tako so tudi klerikalci po selški dolini govorili, da je bog kaznoval Tuška. Ta je lepa 1 Konec koncev boste še naredili vsakega klerikalca, ki ponije naprednjaka, za božjega služabnika ali posla.
Tak je danes moralen nivd tega «dobrega, pobožnega, vernega* ljudstva. Na tak nivd so pripeljali politikujoči dušni pastirji naš narod. Res nizek je moralni nhd našega ljudstva. Klerikalci bi od same pobožnosti kmalu odlizali svetnikom prste, hodi se k izpovedi in obhajilu kar na komando in v uniformah, vse to pa teh ljudi prav nič ne moti, da bi ne obrekovali, ne lagali, ne kradli, ne prisegali po krivem, no ubijali, Vse to delajo in takorekoč s paternoštom v roki in z molitvico na
pomenu, vzbudilo se je med njimi zanimanje za stavbo, pozneje prepričanje o splošni koristi te koče in končno celo ljubezen do nje, tako da jo danes tako resnično in take ljubko imenujejo domačini •naša bajta*. Ne morete si misliti boljših varuhov in čuvajev naše koče, kakor so ti domačini I Naj bi se le kdo predrznil in stegnil roko proti «njihovi bajti*! Vprašajte jih, pojdite med nje, poslušajte jih! In spoznali bodete, da ni obstoj in bodočnost Prešernove koče od nikogar bolje zavarovan, kakor od onih preprostih domačih ljudi, ki s ponosom pravijo: «Vidite, to je naša bajta!*
Zardelo lice, žar oči in nekoliko hitreje dvigajoče se prsi — vse to je pričalo o njenem resničnem, iskrenem navdušenju.
Dražestna je bila v tem trenotku. Lahno, skoraj plaho poraežikanje gospoda 2. je izražalo vrhunec njegovega zadovoljstva.
••Izvrstno, milostna; pobit je s tem zopet eden Izmed tistih •tehtnih* vzrokov za centralizacijo slovenskega planinskega društva. Upam, da celo gospo T. popolnoma pridobite za svoje ideje, da bo kmalu tudi ona vašega mišljenja —»»
Zavila sta pravkar v Zvedo, ko še mimogrede sajliiim:
• •In vaša prijateljica, Bela Krizantema P>» — «Krita? Oh, ta nagajivka! Tudi ona je bila gor na Stolu — in veste, kaj jo sklenila P*
c«P»»
•Vaditi se pridno v padanju v medlevico, ker so prav takratni napadi — saj ste brali najino pismo, ki ga je neki nediakretnež objavil v •Gorenjcu* — imeli imeniten uspeh P Le pojdite in oglejte si Sodarjevo hišol Zdavnaj je izginila z balkona ona grda čeljust in njeno mesto so zavzele nežne rastlinice in ljubke cvetlice, ki tako veselo in lepo krase balkonček. Včasih pa se med cvetlicami zažari bujnocvetoči obraz srečne, mlade gospodinje. — Vidite, koliko ste zamudili vsled svoje odsotnosti!»
Nadaljni pogovor je izginil v šumenju kostanjev. Prijetni severni pihljaj tam od Stola se je poigral s vršički kostanjev, smuknil okoli gimnazije, ki je bila tedaj tako zapuščena in tiha, dvignil meglo prahu z nepoškropljene državne ceste pred sodiščem, zapodil se je po klancu dol proti Savi in se izgubil nekje v smeri proti Trati. — —
Ustnicah. Na jeziku imajo vero, t srcu hudobijo. To hujskanje je našega kmeta privedlo že tako daleč, da ne vidi nobene drnge avtoritete nad seboj, kot duhovniško. Za državno se pa že ne zmeni več, saj vidi dannadan, kako ta zvesto izpoi-nuje klerikalne ukaze. Zato pa je pripravljen storiti vsako, še tako ostudno dejanje, če je le klerikalni stvari v prospeh, saj čuti dopadajenje «go-spodov* nad dotičnim početjem. Tako se sistematično demoralizira naše ljudstvo. Državna oblast to mirno gleda, da si je to demoraliziranje skrajno nevarno državi sami in Človeški dražbi, la ti demo-ralizatorji so zagnali velikanski hrup, ker je na Francoskem država izpodbila škodljivi vzgojevalni vpliv duhovščine na ljudstvo ...
Ta grozen dogodek pa z bengalično lučjo razsvetljuje pogubonosen vpliv toliko proslavljenega izobraževalnega dela S. L. S. ter nas vnovič potrjuje v našem prepričanju, da je pobijanje kleri-kalizma najboljše delo za celo človeško družbo sploh, in za narod posebej. V resnici naroden biti, se pravi, biti antiklerikalen.
S 1. državnega šolskega zakona.
Govoril na XXII. glavni skupS ini Zave e dne 7. avguata 1.1.
v Novem mestu Engslbert G&ugl. Dalje.
Naučni minister Hasner je vzkliknil v gosposki zbornici dne 10. maja 1869: »Bodočnost države, ki se mora boriti s tolikimi težkočami kakor malo-katera druga na svetu, je zagotovljena samo v inteligenci narodov, zato je vlada smatrala za svojo dolžnost, da predloži obema zbornicama vsem zahtevam odgovarjajoč ljudskošokki zakon.*
Iz vseh citatov je razvidno, da so tudi politiki, ki so stali ob rojstvu državnega šolskega zakona, umevali veliko vzgojo naloga, ki jo naj izvršuje ljudska šola. «V pravi organizaciji ljudske šole leži gotovo največja in najtežja politiška in socialna naloga, ki jo mora izvršiti država. Zato je bilo v vseh časih in pri vseh narodih pripoznano, da ostaneta teorija in praksa zakonodaje neplodni, da se moreta dospeti do uspešnega in razveseljivega zaključka, ako ni vzgoja postavljena na solidno podlago,* je trdil poročevalec dr. Unger.
•Po izjavi kompetentnih strokovnjakov je ta zakon v celoti dober, izvrsten. Ako prinesemo z državnozborskih posvetovanj samo ta zakon domov, bi bilo že to samo dragocena pridobitev za bodočnost domovine,* je dejal grof Anton Turjaški (Anastazij Giun) v gosposki zbornici dne 10. maja 1869. L
Milijoni hrepene po osvoboditvi iz duševnega robstva! Odprite ljudstvu, doslej tlačenemu in iz-žemanemu, vrelec izobrazbe, da si ob njem razvije svoje duševne sile in izpriča svojo življensko moč na kulturnem polju — narod v plemenitem tekmovanju z narodom! — Tako je odmevalo tiste dni pred enoinštiridesetimi leti v državnem zboru. Tako se je glasila zahteva mož, ki jim nihče ne moro odrekati treznosti, preudarnosti in dalekovidnosti. Ta zahteva je dobila stalno obliko v besedilu § 1. drž. šol. zakona, in tako je bila naloga ljudski šoli zakonito začrtana.
Milijoni so bili tekom štirih desetletij deležni sadov ljudske šole, naša kultura je storila mogočen korak naprej, duševno suženjstvo je v Avstriji zakonito prepovedano. Slepec vidi dobrote, glošec sliši veselo vzklikanje osvobojenega ljudstva.
In kdo bi si mislih Leta 1897 je zaklical voditelj S. L. S. v istem državnem zboru, ki je dal avstrijskim narodom državni šol. zakon, sirove besede: «Sola je prekletstvo za ljudstvo !> — (Hrup in ogorčenje.) Ako govori voditelj tako, kaj šele mislijo tisti, ki trepečejo ob njegovem terorizmu P
In kdo bi si mislil: Leta 1910 dne 18. julija je neka učiteljska organizacija, imenovana Slomškova Zveza, ustanovila na Vrhniki pri Ljubljani svojo sedmo podružnico. Ob tisti priliki so bile izgovorjene tele znamenite besede: «Naše ljudstvo zna ceniti tiste učitelje, ki se oklepajo S. L. S., in jim je hvaležno!* — (Klici: Izdajice! Nam očitajo strankarstvo!) Torej: nekateri učitelji — t. j. tisti, ki so v SI. Z. —* se oklepajo S. L. S., katere načelnik je rekel z državnem zboru 1. 1897., da je šola prekletstvo za ljudstvo! — Solo je ustanovil drž. šot zakon, sankcioniran od cesarja; če je prokletstvo šols, mora biti prekletstvo tudi zakon, ki je temelj šoli, mora biti proklestvo tudi 9 1., ki govori o versko-nravni vzgoji. In tisti učitelj, ki se oklepajo S. L. S., njenega voditelja, ki jim je poslal na Vrhniko pismen pozdrav, in njegovih izjav — doslej vsaj nismo culi, da bi povzdignili g as proti njegovemu prekletstvu 1 — so navadni krivoprisežniki, ker so prisegli na drž. šol. zakon, njih politiški voditelj razglaša brez njihovega protesta, da je ta zakon prokletstvo! (Dolgotrajno ploskanje.)
To je treba povedati enkrat na ves glai: En del slovenskega učitelj stva, ki se oklepa poli tiske stranke in samo zato zanje hvaležnost ljudstva, smatra vse to, kar zahteva § 1. drž. šol. zakona od ljudsko šole, za prokletstvo! Dalje prih.
I.prlloj* »Gortnlcu" ifev. 36 z I. W1Q.
Bnketa m saniranje financ obrtno nadaljevalnih šol na Kranjskem.
Deželni odbor je sklical interesente obrtno-nadaljevalnih iol na Kranskem k skupni seji na dan 25. avgusta, ob 3. popoldne v deželni dvorec. Vabilu se je odzvalo okrog 35 udeležencev, med temi smo opazili poleg zastopnika deželnega odbora profesorja Jarca, ki je tudi zborovanje vodil, tudi zastopnika deželne vlade dr. Praxnarerja, oba nadzornika obrtno-nadaljevalnih šol, namreč ravnatelja Iv. Sibica in profesorja Vesela, zastopnika trgovske zbornice podpredsednika Kregarja, dr. Murnika, dr. Windi*cherja, predsednika zveze obrtnih zadrug Franchettija in druge. — Odbornik Jarc poudarja v svojem pozdravnem nagovoru, da je danes na Kranjskem okrog 19 obrtno-nadalje-valnih sol, ki se imajo v večini boriti s finančnimi težkočami. Omenja, da znaša primanjkljaj iz leta 1909 nad 7000 K. Država je pmpevala v letu 1909 okroglo 23 000 K, dežela 12.000 K, posamezni faktorji, kakor občine in druge korporacije 1600 K, trgovska zbornica 3000 K. — Ako se pa primerja letošnje proračune, je razvidno, da znašajo vse potrebščine okrog 68.000 K, ki se deloma pokrije z dohodki 51000 K tako, da znaša fak-tični primanjkljaj 17 000 K, ako te prišteje še primanjkljaj iz leta 1909 v znesku 7000 K, se imajo boriti potem odbori obrtno - nadaljevalnih šol z lepim primanjkljajem 24 000 K. Iz tega je razvidno, da je treba tu potrebne korake storiti, da se te nezdrave razmere izravnajo in namen tega shoda je danes.
Vladni zastopnik dr. Prsxraarer poudarja, da pozdravlja shod v imenu naučne uprave, poudarja, da ima vlada vezano «naaršruto» po postavi iz leta 1883. Za leto 1910 je država dovolila znesek 25.875 K, to je tretjino vseh stroškov, ki znašajo skupno 53.685 K.
Profesor Vesel omenja, da je pred kratkim zborovala enketa nadzornikov obitoo-nadaljevalaih Sol in da je sprejela tele normalije: Vodstvo 200 K, učiteljske plače ostanejo po zadnjem ministrskem ukazu, kurjava letno za razred 20 K, svečava letno 40 K, snaženje letno 40 K, učila 50 K, pisarniške potrebe 40 K, a risarske potrebe 3 K 50 vin. za vsakega učenca.
Ravnatelj Subic omenja, da je glavna krivda vseh teh nedostatkov, ki jih je omenjal predsednik Jarc v prvi vrsti to, da nimajo odločilni faktorji pri posameznih šolskih odborih preliminarov v evidenci. Omenja, da prispevajo premalo v to svrbo občine in trgovska zbornica. Dobro bi bilo, da pritisne deželni odbor na posamezne občine, da naj prispevajo več. Kakor posebnost omenja, da ne prispeva občina St. Vid nad Ljubljano, kjer je največ nčencev v tukajšnji obrtno-nadaljevalni šoli niti vinarja.
Nadučitelj Matajec, Vrhnika, priporoča, da se predpiše posameznim mojstrom, da plačujejo gotovo prispevke.
Ravnatelj Breznik se zavzema zato, da naj dajo one občine več, ki ne plačujejo doneskov.
I. Kregar dvomi, da bi trgovska zbornica kaj več prispevala.
Dr. Murnik opravičuje trgovsko zbornico, češ, da prispeva dovolj pr; sedanji dokladi 5%, kajti koroška zbornica prispeva znesek 4200 K za 38 trgovsko-nadaljevalnih šol, a bogata budjeviška trgovska zbornica daje za vsak razred obrtno -nadaljevalnih šol 80 K.
Župan Lenček pristavlja, da naj se obdači okrajne zastope, čemur se pridružita pozneje še I. Sega in Sest.
Franchetti poudarja, da bi bilo dobro, če bi se oziralo bolj na trgovsko izobrazbo in da bi tu lahko mnogo več prispevale posamezne trgovske in obrtne zadruge in slični faktorji.
V speči jami debati je mnogo besedi povzročilo mnenje Matajca, da se osnuj v Ljubljani nekaka centrala, kj naj vodi vse denarno poslovanje, to je t prvi vrsti plače in druge izdatke. Toplo podpre ta predlog ravnatelj Subic, češ, s to ustanovo nastane redno poslovanje.
Župan Lenček ima pomisleke proti tej centrali, ker bi se potem posamezni prispevajoči faktorji uprli takemu poslovanju ter odtegnili svoj obolus obrtno-nadaljevalni šoli.
S tem je bilo nekako končano to sklicano posvetovanje. Do kakega končnega gotovega uspeha ni prišlo, ker se niso dali posamezni predlogi niti na glasovanje, niti se ni o njih definitivno sklepalo. — Bile so pač izrečene premnoge želje —■ uspeh leži v bodočnosti. — Sklepno omenja predsednik Jarc, da bi bilo dobro, ko bi se ustanovil nekak odsek za reformo obrtno-nadaljevalnih šol. — Kdo ga bo volil in kdo bo poklican v ta odsek, pokaže — čas.
Dopisi.
8 Suhe pri Skofji Loki. Z veseljem smo čitali mi suški kmetje, kako sta se zavzeli za nas zaradi cerkvenih doklad, ki nam jih hoče nsložiti naš veliki dobrotnik v Siofji Loki. Mi smo namreč tudi vfaraai v šk ofjeloško župnijo in bi nas stroški za ureditev plače organista in cerkovnika v Skofji Loki ter za prezidavaoje in povečanje ondotne
župne cerkve ravno tako zadeli, kakor druge farane. Prav iz srca ste nam govorili v »Gorenjcu*. Zato se obračamo na vas s novo pritožbe. Nemirni duh našega dobrotnika v škofjeloškem farovžu je izsledil, da imamo na Suhi tako slabo mežnarijo, da jo sploh nobeden mojster ne more popraviti. Zaradi tega bi se jo moralo do tal podreti in novo zidati. Seveda vse to bi se izvršilo na naše stroške. Zaradi tega smo vsi kmetje na Suhi razburjeni, in ne samo mi kmetje, tudi nekateri duhovniki so zoper namero našega dobrega dušnega očeta iz Škofje Loke. Kaj, da bi se nsša mežnarija ne dala popraviti? Prav lahko, naj se jo le da popravit sposobnemu mojstru in bo potem še 100 let stala na istem mestu kakor danes. Sicer pa je pred 50 leti naša mežnarija bila malo boljša kakor danes. Da pa je danes slabša, so vzrok škofjeloški župnik in cerkveni ključarji, ki so tako brezbrižni, da ne popravijo strehe na tnežnariji. Kajti če bi se bila streha redno p spravljala, bila bi naša mežnarija v ravno takem stanu kakor pred 50 leti. Ko nam je škofjeloški župnik na priže ci v cerkvi sv. Jakoba m pa na Suhi oznanil zaradi naše mežnarije, zavladala je takoj pri veliki večini naših kmetov velika nezadovoljnost. V vi ti ne marajo, da bi se zidala nova mežnarija. Pač pa ne ugovarjajo, ako bi se popravila ali pa da bi se še ta do tal podrla, ker bi se že dobil kak tak mežnar izmed kmetov, ki bi ne potreboval zase posebne hiše. A kakor povedano, zarali zanikrnega gospodarstva našega župnika in njegovih ključarjev imamo danes slabšo mežnarijo in mi naj bi sedaj za novo mežnarijo plačali kakih 6 do 7 tisoč kron. Župnik in njegovi ključarji so pa spali, ko so zamudili lepo priliko, da bi se bila lahko kupila hiša za pribižno 4 tisoč kron, ki bi bila pripravna za vsakega mežnarja. Ne, rajši hočejo novo hišo, samo da bi bile d cikla de večje. Ta je res lepa, da bi plačevali za organista, za prenovljenje župne cerkve in vrhu tega še za novo mežnarijo na Suhi. Ali bo kmet delal samo za farško bisagoP Koliko vere gre našemu župniku, naj povemo še to. Na prižnici v cerkvi na Suhi je povedal, da je dobil od glavarstva ukaz, da se mora mežnarija zapreti, ker da je nevarno, da se ne zruši. To je bilo pred petimi leti in mežnarija še danes stoji, kakor takrat. Vprašali smo takratnega župana, če je res prišel od glavarstva tak ukaz. On nam je pa povedal, da je glavarstvo ukazalo samo to, da se mora zasuti luža pred mežnarijo in pa napraviti dimnik, ni bilo pa ukazano, da se mežnarija zapre. Toliko poročamo danes, da bodo naši kmetje premišljevali, ako jim bo župnik naložil nove doklade na davke. Pn priliki pa se bomo še oglasili, kajti nezadovoljnost proti škofjeloškemu župniku raste po celi fari, ker so ga zdaj vsi ljudje do dobrega spoznali, kak velik dobrotnik je za nas I
II Želazaikov. Našim bralcem je gotovo znano ime Valentin Marčič, kateremu se še vedno preveč prizanaša. Danes zopet nekaj o njem. Kristusov namestnik je, a vendar zagrizen hujskač, ki izvaja bojkot na vseh koneh in krajih z edinim namenom, škodovati gotovim osebam. Ni pa še zadovoljen z osebnim bojkotom in sovraštvom do popolnoma nedolžnih oseb, temveč vsi njegovi cerkveni govori merijo edinole na to, da bi se hiše, v katerih se nahaja napredno časopisje, popolnoma bojkotirale in kolikor mogoče oškodovale. To pa ni kristjansko, ampak peklensko delo človeka, kateri vleče mastno plačo in namesto, da bi oznanjeval mir, širi sovraštvo, katerega sad se že kaže. Iran Tušek bi gotovo ne bil ubit, ako bi naši duhovniki učili in oznanjevali ljubezen do bližnjega! Kakšni naj pa bodo ljudje, ako slišijo v cerkvi dannadan: «Kdor je liberalec, mu ne pomaga nič v cerkev hoditi, in kdor ima napredne liste v hiši, naj po-meče vse božje podobe iz bša, ker v taki hiši ni več prostora za Boga!* če nezavedno ljudstvo začne končno misliti, da je dobro delo, če se take ljudi pobije, že ne more biti to nič čudnega. Tudi plesi so pri nas prepovedani skoro pod smrtnim grehom; pač zalo, ksr je duhovniška stranka v večni, kjer so pa v manjšaj, tam so pa duhovniki prvi izmed tistih, ki vabijo ljudstvo na plesne veselice, ker si na tak način upajo pridobiti največ grošev za cerkve, to se pravi zase. Ako to ni res, naj župnik Marčič dokaže, da se to nikjer ne godi! In dalje. Ali je to dostojno, da se mladi ksplanček kreta vedno v sredini večje družbe dbklet in vozi v kočijah tjainsemP! Ali se more takega duhovnika smatrati za Kristusovegs namestnika? Gotovo ne, ker to nasprotuje Kristusovemu življenju! Seveda, kadar se gre za groše, ima vedno Kristusa na ustih, drugače pa živi kakor kak zapravljiv baron. In taki so povečini vsi naši duhovniki v dolini. Vedno in povsod ga dobiš na veselicah in zabavah, v cerkvi pa samo takrat, kadar si služi denar. Da bi kdaj katerega videl moliti v cerkvi pred tabernakeljnom ob času, ko ni cerkvenih opravil, te sreče pač še ni imel nihče; zato ker naši duhovniki ne najdejo zabave in razvedrila v cerkvi, marveč je iščejo po krčmah in po hišah, kjer je kaj več deklet in spretnih « Tarok- Tonetov* ; tudi na planinah, kjer se pod njihovim vodstvom gor 3 nesreče. Kajae Marčič, kaj cerkev, ko je pa tako dolgčas notri! Boljše je iti na Zali-log k prijatelju na dobro malco in zabavljati čez liberalce. Župniku Marčiču povemo zadnjič: Pustite Zelezmkarje živeti v miru, kakor so živeli pred vašim prihodom, sicer si bedele skuhali juho, ki
bo tako vroča, da je nikakor ne boste mogl* pojesti I
Blel. (Zdraviške razmere na Bledu.) Vsako zdravišče ima svojo komisijo, to je odbor, ki ima dolžnost, skrbeti, da se tujcem, ki prihajajo na letovišče, naredi življenje prijetno in ugodno in da se jim ustreže, ako je količkaj mogoče. Zdraviška komisija ima torej dolžnost: 1. napravi jati nove, kakor tudi vzdrževati obstoječe, razvoj zdravišča pospešujoče naprave, pota; 2. vplivati na topliški komfor in občila; 3. vplivati, da se odstrani vse, kar škoduje dobremu imenu zdravišča in kar gostom greni bivanje v zdravišču; 4. vplkati na cene in tarife; 4. skrbeti za dušno zabavo in raz veselje vanje zdra viških gostov. Kako naša zdraviška komisija izpolouje te dolžnosti, bodi v naslednjih vrstah razloženo. Do leta 1901 je zdraviška godba igrala dvakrat na dan v zdrav I-škem parku in enkrat na teden v hotelu <Petran>. Tedanji hotelski posestniki so se pritožili in zahtevali, da bi se tudi njim prepuščala godba. Da se stvar sporazumno uredi, so se takrat povabili dotični hotelirji na sejo zdraviškega odbora. P d vseobčem razgovoru o uporabi godbe, je odobrila zdraviška komisija enoglasno in v soglasju z navzočimi interesenti, da zanaprej godna igra ramo enkrat na dan v zdraviškem parku, izvzemal v četrtek, ko igra v hotelu «Petran». To se je zgodilo leta 1901. Od takrat so se pa pri nas razmere močno izpremenile. Železnica se je odprla julija 1906 in prinesla v takoimenovano «Zako» novo življenje. Ko prej razen ene gostilne in ene privatne vile ni bilo nobene hiše, so se zidali v tem času dva velika hotela, tri gostilne in 15 vil, v katerih je 160 sob za tujce. Z ozirom na te velike izpremembe se je pritožilo pet hotelirjev, da se prepušča zdraviška godba enkrat na teden brezplačno hotelu «Petran», ne da bi se oziralo na druge hotele, kateri plačajo ravno toliko, ali pa morebiti še več godbene in zdraviške takse, vendar se gostom v teh hotelih stanujočih, nudi jako malo ali skoraj nič. Zi zdraviško godbo se porabi poleg godbeue takse še skoraj vsa zdraviška. To je seveda vzrok, da se zanemarjajo za zdravišče važne naprave, zato nas naši letoviščarji pogostoma in opravičeno povprašujejo, zakaj pravzaprav plačujejo takso 60 vin. na dan. Tujci stanujočih v hotelih in vilah okoli kolodvora opravičeno tožijo, da nimajo nikdar kakega koncerta, saj imajo iste dolžnosti, kakor oni na Mlinem, in torej tudi iite pravice. Zato imenovani nezado-roljni hotelirji stavijo predlog , da se godba za ta dan po dražbi prepusti onemu, ki bi stavil največjo ponudbo. Ker je odbor v vedn h denarnih zadregah, bi znesek, ki bi se na ta način dobil za godbo, dobro došel. Na ta predlog hotelirskih posestnikov, ki so hoteli odboru pripomoči do novih dohodkov, katerih krvavo potrebuje, je ta odgovoril, da ostane pri starem sklepu od dne 8. julija 1901 in da očitanje, da se to godi vsled kake protekcije, kakor neutemeljeno kar najodločneje zavrača. Ostane pri starem v interesu zdraviškega občinstva, katero koncerte pri « Petrami* poseča z največjim zanimanjem in v velikem številu, ki deloma poseda pred hotelom, deloma pa v številnih čolnih prisostvuje koncertu. Zdraviška komisija pa hoče upoštevati nove razmere in da godbo enkrat na teden v buffet «Triglav* pod kolodvorom ob jezeru, ako se bo tudi dobivalo vse, kar občinstvo navadno zahteva za južino in ako hotelirji hočejo odško-devati godbo. To je zgodovina prepira zaradi godbe. Treba je nekaj pripomb in pojasnila. Odbor pravi, da ne more sklepa iz leta 1901 premeniti in odvzeti godbe hotelu <Potran». Takrat je bil tak sklep kolikortoliko opravičen. Ali kar se je zgodilo pred devetimi leti, ne moie ostati neizpremenjeno na večne čase. Sicer se bo lahko hotel «Petran» skliceval na servitul, to je pravico do godbe, katero mu ne moremo nikdar več vzeti. Tudi v Zaki je bil prej servitut, to je: noben tujec ni plačeval nobene takse, ker ni bilo stanovanj, in seveda ne tujcev. Zlaj je pa tu, kakor kaže leto-v.ški list št. 4 od 13. do 31. julija vseh gostov 1738, od teh jih je ostalo pri nas v Zaki in na Rečici 710, to je celih 40%. Vsi ti tujci plačajo takso, zdraviško in godbeno. Kdo jim more zameriti, da tirjajo vse udobnosti, katere uživajo oni na Mlinem, torej tudi godbo In koncert, kakršne ima hotel «Petran»P Kako so naši gostje nezadovoljni, prepričajte se sami. Pridite med nje in vprašajte enega ali drugega, boste videli in slišali na lastna ušesa zabavljanje čez zdraviški odbor, ki ne zna, oziroma noče tujcem v Zaki potreči in jim življenje storiti prijetno. Ni skrbi, da bi se tudi tukaj ne dobil primeren prostor za koncerte, ki bi tudi privabil vsakokrat najelegantnejše občinstvo. Da bi pa godbo bilo treba plačevati, no gre in čudimo se odboru, da se more v tako resnih stvareh šaliti in staviti tak pogoj. Pa tudi v drugih osirih ni v Zaki vse v redu. Da ima zdraviški odbor skrbeti tudi za razsvetljavo cest, je znano. Poglejmo, kako opravlja to avojo dolžnost Imamo pravo egiptovsko temo. Svetilnice od jezera do kolodvora so 4, ki pa ne gore vsak večer. Od kolodvora do hotela «Evropa» ni nobene luči ln tujec je v nevarnosti, da se ponoči prevrne čez 6 metrov globoko škarpo. V bližini hotela »Triglav* in «Euop£», ki imata skupaj 70 sob, v katerega dohaja prav veliko tujcev, ni nobene svetilke. Od jezera proti Gradu tudi ni no-
bene luči, Se celo ob sobotah ne, ko Imajo tujci sestanek v »Zdraviškem domu*. Kako prijetno mora biti v temi tavati po cesti, vedoč, da je jezero samo par metrov proč, si lahko mislimo. To so razmere, ki kažejo, da nas in naie goste zdravilki odbor nalašč in vedoma zanemarja in prezira. Takso, ki je pri 40% tujcev gotovo velika, rad pobira pri nas, isto pa porabi drugod. Prav ima nek modrijan, ki je v gostilni pri «Lovcu« rekel: •Luči vam zalo nočemo napraviti, da bi tujci ne ostali pri vas, ampak prišli k nam.* — Nek Dunaj čas noče plačati In se hoče pritožiti na ministrstvo. On pravi: Takse ne plačam, ker ni opravičena. Čeprav sta ob kolodvoru dva velika hotela, več gostiln in vil, ni tukaj niti kopališča. Ako se hočem kopati, moram iti v dežju ali solncu precej težavno pot v takoimenovano zdravišče, ali pa najeti drag vos, ali dražji čoln, za katerega ni nobene tarife. Ako pridem od tam zvečer domov, se občuti prav neprijetno pomanjkanje razsvetljave in je tudi na tej strani jezera ob kolodvoru prav domače (ganz laadlich), kar je sicer prav in prijetno, kar pa neopravičuje ne zdraviške, ne godbene takse. V svetovnoznanih letoviščih, kjer imajo vse najboljše naprave za tujce, ni imenovana taksa povsod tako visoka, kakor tu. Tako se pritožuje Dunajčan, ki rad potuje in pusti denar, ako se mu nasprotno nudijo primerne prijetnosti in olajšave. Na vsak način bo morala zdraviška komisija ustvariti za tujce ob kolodvoru take razmere, da bodo zadovoljni in da ne bo pritožb. Da ne bo dišalo po protekciji, naj godba igra samo v zdraviškem parku in nikjer drugod, brezplačno. Ako so pa tudi pri «Petranu» brezplačni koncerti, potem imamo za naše goste v Zaki isto pravico jih zahtevati. Saj vsi plačujemo enako visoko takso. Drugače bo treba znižati zdraviško takso, godbeno pa za nas popolnoma izbrisati. Da ostane odboru še vedno dolžnost, skrbeti za razsvetljavo v Zaki, se samoobsebi razume. Ge pa nas hoče črtati iz zdraviškega okraja, je nam tudi prav, bomo lahko sami skrbeli za pots, škropljenje cest, razsvetljavo in pokazalo se bo, da bomo bolje izvrševali prevzete dolžnosti, kakor jih izvršuje zdraviški odbor.
Ii Radovljica. V soboto, dne 27. avgusta se je zaključil šesttedenski tečaj, katerega Je priredilo kranjsko - primorsko gozdarsko društvo za gozdne in lovske čuvaje. Udeležencev je bilo pet, skoraj polovico premalo. Predavalo se je na tem tečaju prvih pet tednov o gozdarstvu, kako naj se ravna z gozdi, kako zboljševati gozde, na kaj je gledati pri izkoriščanju gozdov, o različnih gozdnih škodljivcih, o gozdnem zakonu in še o mnogo drugih stvareh. Zadnji teden pa se je predavalo o naši koristni in škodljivi divjačini, kako se lovi, o njenih boleznih in o lovskem zakonu. Nazadnje pa se je tudi od ribištva nekoliko povedalo. Zadnji dan pa je bila izkušnja, ki je jako dobro izpadla. Pri izkušnji je bil navzoč gozdni nadsvetnik g. Rubbia, kateri se je prav pohvalno izrekel o skušnji ter čestital voditelju tečaja g. gozdnemu komisarju Šivicu, ker je v tako kratkem času dosegel take uspehe. Poučevali so pa razen g. voditelja še gg. okrajna gozdarja Trček in Rihteršič ter dr. Jelovšek. — Naše mnenje bi bilo, da naj se priredi drugič tečaj rajše pozimi, ko je več časa. Saj ni čudno, da je bilo tako malo udeležencev; kdo bo pa dal svojega uslužbenca poleti v tečaj, ko ga sam doma potrebuje. Pa tudi dlje časa naj bi trajal tečaj, vsaj kake tri mesece, da se zamore vsa snov bolj razložiti, kar bi bilo le v korist udeležencem.
OtaSt. Naš gospod Urankar ga je zopet polomil. V Otečah ni bilo maše zaradi malega plesa. Isto nedeljo se je pa plesalo na veselici Kat. izobr. društva in v Podnartu v strogo klerikalni hiši — in sicer do ranega jutra. Seveda ima gospod Urankar za take plese vedno zavezane oči in gluha ušesa. S tem, gospod Urankar, vidimo, da nas prezirate in nakopali ste si brezdvomno sovraštvo mnogih fazanov.
Da Bog vse vidi Bog vse ve Greh so delati ne sme Pa če je Klerua tudi.
Glih tisti.
b Krliov pri Trtica. V predzadnjem »Domoljubu* št 33 obrekuje župnik Zabukovec zopet farane ter jih blati pred svetom glede alkohola in velikonočne dolžnosti. Dokaz temu, da je ta dopis prišel iz žopnikove roke, je ravno velikonočna izpoved, ssj drugi ne ve, kateri so listke oddali in kateri ne, kakor sam župnik. Prepričan pa le ni, če resnično niso bili isti tudi pri izpovedi, kateri mu niso hoteli izročiti listkov. Gosp. župnik pri zgoraj omenjenem dopisu ste premalo pomislili, da se bodete vsled tega tako lepo izdali za lafnjivega dopisuna »Domoljuba*. Sedaj saj vemo, da ste ravno Vi tisti človek, ki si upa poštene farane blatiti in obrekovati s alkoholiki, liberalci in brezverci pred celim svetom. Lepa hvala za čestitke, katere nam je Vaše blagorodje milostno naklonilo. Tisti možje, kateri niso hoteli v Vaš rog trobiti, se spominjajo in dobro vedo, kako se gospodari s javnim premoženjem ako ima župnik zastopstvo v občini, saj so že dosti občutni pomanjkanje kronic v žepu glede šole. Ako se kateri upa kaj oporekati župnikovemu nasvetu pri takih stvareh, je potem takoj liberalec, brezverec
in bogslgavedi kaj še vse. Slednjič pa še gorje njegovim šoloobveznim otrokom. Torej Vam še enkrat svetujemo: držite se Vašega cerkvenega posla, saj ga imate dovolj, ter pustite naše nedolžne stvari v miru. Posnemajte župnika iz Ko-vorja in Dupljau pa Vam bodo šli takoj vsi brezverci liberalci in alkoholiki zopet v svoj brlog nazaj, vrhutega bodete pa še od vseh faranov spoštovani 11 Dopis v »Gorenjcu* št. 33 iz Dupljan Vam je pa napravil take hude krčevine v glavi, da sedaj ne veste, kako bi se oprali pred Du-planci v »Domoljubu*. Kajne, kako daleč ste jo zafurali. Na svidenje.
fuatan pri Moravčah, (f Pavla Kos chi er.) Na Šentiljevo sem se vračal z Lina barske gore z dvema tovarišema in se oglasil na rojstnem domu v Tustanu. Po preprostem, a okusnem kosilu, ki ga je pripravila moja mat«, sta se k naši družbi prisedli gospa Pavla Koschier in njena hčerka Pavla, ki sta bili na našem domu na počitnicah. Gospa Pavla Koschier, roj. Detela, je vdova po c. kr. okrajnem predstojniku in sorodnica bivšega kranjskega deželnega glavarja, člana gosposke zbornice Otona pl. Detela; bila je dolga leta posest-nica gradu Zalog pri Moravčah in nživa po vsej tamkajšnji okolici spoštovanje zaradi svoje dobrosrčnosti. Tako smo torej na Šentiljevo opoldne sedeli skupaj, pripovedovali si novice in obujali stare spomine. Gospa Koschierjeva in hčerka sta zatrjevali, da se že dolgo nista tako dobro počutili kakor tukaj v mirnem Tustanu. Omenili sta tudi, da prihodnji ponedeljek odideta v svoje stalno bivališče v Ljubljano. Naglo je tekel čas in tovariša in jaz smo morali misliti na odhod. Ko smo se razstajali in si podajali roke v slovo, nam niti od daleč ni moglo priti na misel, da je na enega izmed naše družbe že smrt namerila svojo koso. Ta žrtev koščene žene je bila gospica Pavla Koschier. Kako se je to zgodilo, sem zvedel šele pozneje. V ponedeljek, dne 5. t. m. opoldne prejmem brzojav, da je prejšnji dan ubila strela gospodično Pavlo Koschier. Dne 4. t. m. ob 5. uri popoldne je šla gospodična is Tustana v pol ure oddaljene Moravče, dasi ji je mati odgovarjala; pripravljalo se je namreč k slabemu vremenu. A hčerka se ni dsla pregovoriti, hotela je opraviti nekatere nujne stvari, ker je imela drugi dan z materjo preseliti se v Ljubljano. Na poti jo vjame huda nevihta. Ko je bila še kakih deset minut oddaljena od Moravč, udari iznenada strela vanjo in jo na mestu ubije. Po šesti uri jo najde in spozna kmečki fant, ki se je vračal iz Moravč v Tustan. Vrne se v Moravče in obvesti o nesreči orožnike in župana. Nato odneso nesrečnico v Tustan in jo v grajski kapeli polože na oder. Kako se je trgalo srce ubogi materi, ko je ugledala mrtvega zadnjega svojega otroka, ugrabljenega od strele! Dne 7. t. m. ob 8. uri zjutraj se je vršil pogreb. Udeležili so se ga sorodniki in nepregledna množica ljudstva; zadnjo čast so pokojnini izkazali med drugim; baron Minutillo, c kr. podadmiril v pokoju z družino, notarjeva vdova Lojzika Krsnik z Brda, c kr. okrajni višji živiaozdravnik Nikolaj Jožef Sadaikar iz Kamnika in drugi. Na krsto so položile lepe vence in šopke robine Minutillo, dr. M. pl. Wurzbach, Krsaik, Tome in Pirnat. Žalostna smrt blage, spoštovane gospice je vzbudila v Moravčah in okolici kakor tudi drugod obče sočutje in pomilovanje. — Sivolasi materi so došle ob preveliki izgubi mnogoštevilne pismene in brzojavne sožalne izjave*
Ii kranjake okolico. V kranjski okolici, osobito pa po sorskem polju, smo z letino zelo zadovoljni. Sena in detelje je obilo, in prav lepega, krompir, fižol in proso lepo uspevajo, čeravno je črv tudi do sile škode naredil. Na Bregu in v Zabnici se pohvalijo s dobro letino kumar in graha. Po sadnih drevesniklh ni črv nič prizanašal. Saj je izpodjedel mladih dreves prav dosti, tako da bo treba to leto zapisati eno najhujših letin črva v zadnjih 20 letih. S sadjem je letos bolj pičla. Jabolk Je precej, hrušk, češpelj in orehov pa bore malo. Za mošt in za prodajo bo malo ostalo. Ajda, eden naših glavnih pridelkov, ravno sedaj najlepše cvete. Čebelice pridno nabirajo in se pasejo po njej. Oblačno hladno in deževno vreme pa bo ajdi in čebelarjem zelo škodovalo. Nebo oblačno, vetrovi od vzhoda jutra, večeri in noči hladne. Toplomer kaže v senci zjutraj 10°. — Stari kranjski most jemlje slovo. Pridno ga podirajo, glavo in rebra so mu te pobrali, še noge, pa ga ne bo. Se čuda da ni pri tem nerodnem delu več nesreč. Gimnastične vaje pri taki manipulaciji so neobhodno potrebne. — Draginja mesu je že črez mero. Govedina za kilogram je 144 K, na deželi, menda je v mestu ista, teletina črez 1*90, teleta so draga. Živinorejci nič kaj radi na prodajajo telet, kar bo treba zarediti, dopolniti, kar so morali v zadnjih dveh letih prodati radi pomanjkanja krme. — 1. septembra se je pričel zopet lov v gozdu in na planini. To je bilo pokanja. Ker je na polju še polno pridelka, v gozdu pa dosti praproti, m bil lovski uspeh prvega dne nič povoljea. Jerebice, prepelice in zajci imajo še kar naprej svoj veseli dirindaj. ,
Tuhinjski uofioe.
Malenšek se umika. Pravi, da on ne sili v Šmartno, ampak da ga k temu navajajo ženske; zaradi žensk bi on šel v Šmartno, drugače ne. Ne
damo sicer dovolj na ta izvajanja, a kljub temu konštatiramo, da se ženske res precej intenzivno pečajo s to idejo, da bi Malenšek za naprej v Smartnu ustanovil svojo rezidenco. Pri tej stvari je najbolj agilna Agata, ki pravi, da ima pri tem osebne interese, če pride njena kri v Smartnu do veljave. Nato se samo smejimo sedaj, toda Agata naj ve, če v tem oziru ne postane bolj pametna, ji bomo izkušali mi njene interese izbili iz glave, in to ne bo prijetno. Res, v Smsrtnu se da vsaka stvar še vse bolje porabiti, kakor v Zg. Tuhinju. Soba, ki jI pravijo šolska soba, služi vsemu drugemu prej, kakor pa svojemu pravemu namenu. Različne «pluze», kiklje, kovčegi in druga nesnaga vzbujajo v človeku misel, da je to kak brivski salon za dame ali pa skladišče kuhinjskih odpadkov, kar seveds vse prav blagodejno vpliva na higijeno. No, pa o tej stvari za danes dovolj, da ne reče Gila, da smo sitni; rajši ob priliki kaj več. Samo to bi še radi povedali tem ženskam, da ne imponirajo vsakemu tako, kakor Malenšku in naj zaradi tega prihodnjič ne protestirajo proti temu, če kdo nj h upognjenim hrbtiščem ne dela po-klonov. Človek bi jim že napravil kaj takega, če ne drugače, pa vsaj iz usmiljenja, ker ve, da jim je to všeč, ali tako pa pri najboljši volji ne gre. Toliko v pouk tem; g. Malenleku pa svetujemo, naj nikar žensk ne posluša in naj raje še nadalje ostane za stafažo pri župniku Štruklju, ker drugače bo »Gorenjec* začel braniti interese Šmartna in to za Malenšeka ne bo prijetno.
V tuhinjski dolini nekje smo dobili mladega »gospoda*, ki misli vladati kar celo dolino. Če je že on ravno omejen, naj bi ohranil to sam zase, a ker je povrhu še predrzen, smo mu danes namenili tole notico. Ta fant «pridiguje»: «V tej soseski so ljudje, ki pišejo zoper papeža, zoper vero, duhovnike in berejo ter razširjajo krive časopise (»Gorenjca*). Sv. Giril in Metod, usmilita se jih!» in se sklicuje dalje: »Povem vam, Kristus je rekel, da kdor vas zaničuje, mene zaničuje.* Temu človeku najprej nekoliko vprašanj in nate nekoliko prijaznega pouka. Naj nam pove, koga si on pod imenom »papež* predstavlja; mogoče samega sebe, če je kdaj igral vlogo »papeža*, ko so device romale v »Rim*, ali misli s tem koga druzega svoje vrste. Ziper pravega rimskega papeža — vsaj kakor mi vemo — dosedaj še ni nihče pital v dolini. Torej to naj nam prihodnjič v svojem »govoru* nekoliko pojasni! Nadalje ima »mož* navade, da sv. pismo kar po svoje razlaga# češ, kdor njega ali koga njemu stičnega zaničuje* zaničuje Kristusa. Torej če mi povemo špitališkem u Mezeku, da ne sme deklet s k .... zmerjati, je to žaljenje samega Krista; in ko je bil ravno ta gospod zadnjič pred sodaijo obsojen na denarno globo, se je s tem zgodila krivica samemu Kristu; ali če borno mi kdaj slučajno o kom pisali, da je notoričen onanist, žalimo s tem zopet samega Krista. Ali vidiš, fant, kako si ga pokidal! Dalje kličeš proti nam sv. Cirila in Metoda na pomoč. Takrat, ko si to isbieknil, smo prav intenzivno gledali, kako se porajajo prvi sledovi in znaki omejenega človeka. Revež, obrat se rajši sam do svetnikov, da ti kje izposlujeta vsaj iskrico pameti. Ker je pa človek še mlad in ljudje govore baje »tako zagaman, da ga mu ni para*, naj to zadostuje; če pa ne bo boljše, mu bomo jeli vzbujati po malem reminiscence, katere pa, kar se on sam tudi zaveda, ne bodo dobri za njega. Takrat bo šel v svet s celim imenom in pritiklinami. Torej pameten naj bode fant, dokler je Se čas in naj nikar ne agitira proti »Gorenjcu*!
Špitalič. Naš Mezek je še vedno t'e. Kdor temn ne verjame, naj bi prišel zadnjič pogledat dirko, ki sta jo priredila s kuharico in sicer, kuharica na čelu, fajmošter pa s polenom za njo. »Ta ga pa pihne,* so si govorili kmetje med seboj. Sedaj bo dal staro kuharico proč, ker si hoče poiskati baje mlajšo. Tudi učitelja so poslali proč, ker se s »gospodom* nista nič kaj mogla in na njegovo mesto pride mlada učiteljica — slomškarica. Upamo, da bomo še v Božiču či-tali v »Domoljubu* in »Slovencu*: Pozor! Otvor-jena je svetovna rastava mladih deklet v Špitaliču pod patronanco župnika Mezeka! Vatop dovoljen samo Mezeku. — Tudi z g. Erzinom se nič ksj ne marata, in sicer, ker mu ta ne mara kimati. Sedaj pripravljamo veliko zbirko zanimivih in resničnih dogodb iz življenja župnika Mezeka in izdali jih bomo, če nam Schwarz dovoli, v celi brošuri. Mezek bo takrat »slaven*.
Z g. Tuhinj. Pri nas so zadojič blagoslavljali nov altar. Po stari navadi mora to opravljati škof Bonaventura; ali nikjer pa ni zapisano, da mora tudi škof pridigovati. Sedaj se je pa mož spravil na prižnico in se je tam gori skoro celo uro mučil in zviral. Mi dolgo nismo vedeli, kaj da dela, toda ženske so trdile, da »škof pridigujejo*. Če bi kaj razumeli, bi tudi kaj poročali, toda žaUbog nismo mogli ničesar razumeti, četudi smo ušesa navsomoč napenjali. — Nov altar je stal tisoče. Pravijo, da so Tuhinjci revni in ubožni, a temu ni res, kakor se vidi. Cerkev in debel fajmošter kažeta drugače. Fajmošter naj da cerkev ša s cekini pokriti, potem bodo pa Tuhinjci kar gorki v nebesa skakali. »Pamet je žamet,* samo kdo to ve.
II. priloga »Gorenjcu" št. 36 z l 1910.
Radovljiška novice.
Zasluženo odlikovanje. C. kr. ministrstvo za uk in bogo častjo je podelilo naslov •šolski ravnatelj* v pokoj stopivsemu nadučiteiju g. Andreju Grčarju. Vrlemu šolniku iskreno čestitamo k temu odlikovanju z željo, da bi do skrajne meje človeškega življenja užival to odlikovanje.
Otroka povozil Pretočeni torek je povozil nek voznik iz Brezij, ker je prehitro vozil po ozki cesti v Predtrgu komaj triletnega fantička posestnika Golmajcrja. Poškodbe so težke, kajti došli zdravnik je imel mnogo truda in dela, predno je malemu revežu selil obraz in mn pritrdil skoro odtrgano uho. Starši, pazite na otroke. Takim voznikom bi bilo dobro zabičiti temeljito: na ovinkih vozite počasi.
Smrtna nesreča. Pretečeno sredo je povozil vlak, ki prihaja v Radovljico iz Ljubljane ob 5. uri 14 minut med prvo in drugo čuvajnico proti Ljubljani prav lepo kravo posestniku I. Mraku, po domače »Zilbu* iz Predtrga ter je vso raztrgal. Krava je ušla s pašnika na lir in za kazen jo je doletela smrt Posestnik ima škode nad 300 kron. Nauk: kmetje ne izročajte mladoletnim pastirčkom svoje živine I
Predtrgdobi vendar vodovod. V torek so imeli Predtržsni krajevni ogled radi vodovoda, katerega sta se udeležila tudi deželni odbornik dr. E. Lampe in deželni stavbeni nadsvetnik Sbrizaj. (vidna so pota usode. Ko se je pripravljalo za vodovod v Radovljici, je radovljiški župan dr. J. Vilfan skoro prosil Predtržane, da se priklo-pijo k temu podjetju, a premodri mržakarji so v svoji kratkovidnosti kratkomalo odklonili to ponudbo, češ — mi imamo dovolj vodnjakov — in menda so bili tudi prepričani, da voda ne bo tekla <sama v breg*. Ko so pa ti možakarji sprevideli, kako blagodejna naprava je vodovod, so pa pričeli moledovati od Poncija do Pilata, da bi dobili tudi oni vodovod. Slednjič se jim je vendar posreč lo dobiti to, ksr so prej ošabno odklanjali.
V »Jutru* št. 185 z dne 4. septembra 1910 čitamo; »Iz Radovljice. Stan, kateri ima najmanj postav in pravic in ki je eden izmed zelo težkih, je stan trgovskega sotrudnika. Upamo pa, da bode tudi tu solnce milejše zasvetilo. S 1. julijem t. 1. je stopil v veljavo nov zakon, ki določa 11 ur delavnega časa. Vsa čast onim, ki so ga nam priborili. Toda, da bi se to tudi vpoštevalo, ker žalibog do danes smo še pri starem in šefi še"!elsjo kakor hočejo. Zato pa treba nam prizadetim poskrbeti, da jim to pride tudi v meso in kri, ne pa da bo-demo imeli zakon samo na papirju. Mislimo pa tudi, da nam ne bi bilo tega treba, saj zakon se mora izpolnjevati. Ce pa stvar sedaj opustimo, si bodemo to pozneje tem težje izvojevali. Deželna vlada je že razposlala zakon okr. glavarstvom, to pa županstvom, da naj stvar uredi. Županstvo se je seveda obrnilo do gospodov trgovcev za njih mnenje. Toda glejte čudo i Nekateri so k temu sicer prikimali, drugi se pa protivijo. Eden se je celo izrazil, da imajo trg. pomočniki že itak preveč časa. Sedaj pa pomislite, delsmo namreč 16—16 ur nepretrgoma. Jako žalostno I Toda čemu bi zato beračili, saj smo mnenja, da se mora vsak državni zakon spolnjevati, tako tudi ta. Gospodom šefom polagamo na srce naj stvar uredijo, kajti to bo tudi v njih interesu, če se bode po vsej deželi ob enem in istim ča*n zapiralo in odpiralo trgovine. Trg. sotrudnlk se dandanes pač ne more več zadovoljiti s tem, da bo 16 ur v trgovini, 8 ur pa spal Tudi on ima pravico živeti v javnem in so* cijalnem življenju — med ljudstvom. Zato pa še enkrat: gospodje, dajte nam, kar je našega in vedite tudi, da smo mi tisti, ki vam pomagamo od zrna do zrna, od kamna do kamna.* — Kakor vestni poročevalci objavljamo to.
Naš «S o kol* pohiti v nedeljo, 11. L m. v Tržič, da s tem izpolni svojo dolžnost, da vrne bratskemu društvu ljuba v za ljuba v in da podpre v vztrajnosti v težavnem položaju se nahajajočega boritelja »Sokola* v ogroženem Tržiču.
Pouk na tukajšnji petrazredni ljudski šoli se prične 16. L m. In sicer je ob 8. uri sv. maša, potem je takoj redni pouk. 15. je vpisovanje in sicer od 9.—11. ure dopoldne. Kakor se čuje, obeta biti letos pritisk vnanjih učencev precej velik. Pač najboljši dokaz, da je radovljiška šola na dobrem glasu in da želi ljudstvo izobrazbe.
Letina obeta najbolje. Vsi poljski pridelki kažejo najbolje, samo sadja bo bolj pičlo. Otava bo obilna, da bi le vreme ostalo stalno, kajti do sedaj smo imeli ta mesec skoro vaak dan malo »mokrega*.
Tudi lov obeta lovcem mnogo.Poljskih jerebic je mnogo, nekaj je tudi golobov, tuintam kaka prepelica, dokaj je pa »opankarjev*; samo to napako imajo te Živalice, da prehitro pokažejo fge lovcem.
Gospodarski del.
Ril pil dobave deak iz mehkega lesa, obročev, premoga in koksa. C. kr. tobačna tovarna v Ljubljani naznanja trgovski in obrtni zbornici v Ljubljani, da razpisuje dobavo desk iz mehkega lesa, obročev, premoga in koksa za leto 1911, eventualno za leto 1912. Pismene ponudbe je najkasneje do 86. septembra t L, 12. ure opoldne pri c kr.
I tobačni tovarni v Ljubljani vložiti. Dobavni razpis in posebni pogoji so tudi v pisarni trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani na vpogled.
Zakopal raiglaa. G. kr. intendanca domobranskega poveljništva v Gradcu je poslala trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani zakupni razglas glede približne potrebščine kruha in ovsa za c kr. do-mobranstvo za leto 1911. Zakupni razglas, posebna določila in ponudbeni vzorci so v pisarni trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani na vpogled. Zakupne obravnave se bodo vršile na različnih postajah ob določenih dnevih in sicer se bo vršila prva dne 1. oktobra in zadnja dne 15. novembra t. 1.
Za vinogradnike ln ladjarje. Samočiste vinsko droži za pokipenje vinskega in sadnega mošta se dobivajo tudi letos pri Kmetijsko-kemijskem pre-izkušališču za Kranjsko v Ljubljani. Cevka ssamo-čistimi vinskimi drozmi stane z navodilom o uporabi 25 h, s poštnino in zavojem pa 40 h. Deset cevk stane s poštnino, zavojem in z navodilom o uporabi 3 K 50 h. Znesek se mora plačati naprej, ker se sicer povzame. V plačilo se sprejemajo tudi pisemske znamke. Samočiste vinske droži pospešujejo čisto in zanesljivo kipenje mošta ter povzročajo, da se vino hitro čisti in da dobi mnogo bolji in prijetnejši vonj ln okus. Ena cevka s samo-čistimi drožmi zadostuje ta pokipenje 5 do 10 hektolitrov vinskega ali pa sadnega mošta. Narečna se mora izvršiti vsaj 5 dni pred uporabo, da se morejo pravočasno in po predpisu nastaviti droži, s katerimi se potem svežeistisnjen most pokipi. Vsa tozadevna pojasnila daje radovoljno ravnateljstvo kmetijsko-kemijskega preizkušal šca zs Kranjsko v Ljubljani.
Tedeaikl sejem ? Kranja dan 5. itptembri
1910. lota. — Prignalo se je: 301 glav domače goveje živine, 100 glav bosanske goveje živine, 65 glav goveje živine hrvaške, 11 domačih telet, — hrvaških telet, 207 domačih prašičev, — hrvaških prašičev, — domačih ovac, — hrvaških ovac, 86 koz, — buš in — bosanskih volov. — Pitani vol 100 kg 64—68 K, na polovico 100 kg 58—60 K, za pitanje 100 kg 52—54 K, kumerni 100 kg 36 -40 K. Pšenica K 10—, proso K 7 — , rž K 7-50, oves K 7-50, ajda K 7—, repno seme K —, fižol ribničan K 14*25, man-dalon K 14*— koks 15 K, krompir K 5 — za 50 kg.
Godovi prihodnjega tedna:
11. Ime Marijino, Slavan; 12. Macedonij, G vid oh, Večedrag; 13. Virgilij, Notburga, Ljubivoj, Zemil; 14. Povišanje sv. križa, Maternij, Rajna, Zoanoslav; 15. Nikomid, Ertropija, Tetomil; 16. Ljudmila, Karmelij in Ciprijsm, Sodiaair; 17. Ltm-bert, Hildegarda, Prvan.
V Kranja, dne 10. septembra 1910.
Kraajfki deželni ibor bo menda sklican na dan 11. oktobra na večtedensko zasedanje.
Priprave la parlamentarno sasedanje Ministrski predsednik baron B.enerth se je zadnji teden pogajal z voditelji parlamentarnih strank, kako omogočiti redno zasedanje parlamenta na jesen. Predvsem se gre za redno poslovanje češkega deželnega zbora. Konference se bodo relo-žile iz Dunaja v Prago.
KatoliikI shod v laomasta. V petek se je v Inomostn pričel VII. avstrijski katoliški shod. Navzoči so ssmo Nemci in Italijani. Slovanov ni, razen visokega češkega plemstva in nekaj škofov, nič Največ je Tirolcev, tako, da mi niti govoriti o splošnem avstrijskem katoliškem shodu.
Naknadne volitve v bosanski sabor. Izvoljeni so pristaši Mandičeve stranke dr. Jankicvvicz, dr. Katičič in Nikola Cnrič, med Somogvijem in dr. Periščjm odloča žreb.
Oblik nemškega notarja. Nemški cesar obišče 16. L m. nadvojvodo Ferdinanda na svojem posestvu pri Mohaču. Dne 19. t. m. se pripelje nemški cesar na Dnnaj, kjer bo gost našega cesarja.
Atentat na nekoga oarji. Ruski car se nahaja sedaj na obisku pri sorodnikih svoje žene v Friedbergu. Nemški listi so sedaj razglasili, da se je nameraval izvršiti na njega atentat. Brščas pa vest ni resnična in izvira le is pretiranega strahu nemške policije.
Ruski minister tnnnnjih dal hvolskv je imel 8. t. m. z dr. M lovanovičjm, zunanjim ministrom Srbije, daljši razgovor.
Canalejni vztra)a pri svoji dasedanji politiki. Ministrski svet španski se je posvetoval 24. m. m. o odgovoru na vatikansko noto. Poročajo, da je Ganalejas trdno odločen vztrajati pri svoji dosedanji politiki.
Novičar.
Oiaba« vaiti. Profesor Josip Bučar s kranjske gimnazije je prestavljen na lastno prošnjo v Ljubljano na II. drž. gimnazijo. — Na kranjsko gimnazijo je začasnim gim. učiteljem imenovan Karel Capuder, suplent v Gorici. — Profesor Franc Komatar v Kranju je dobil enoletni dopust
Avtonomija la krnnjikl deželni odbor. Slovenska ljudska stranka zatrjuje v enomer, da so bili njem poslanci za potrditev Župana Hribarja. Ce pomislimo, da pri discipliniraoju vsakega na-
prednega učitelja baron Schwarz s strahom zre na obrvi dr. SusterSiča, da ve, kako mu je dirirairati, je zelo malo verjetno, da bi si bil upal, proti volji naših klerikalcev predlagati nepotrditev. Na vsak način pa je gotovo, da ta neuspeh poslancev slov. ljudske stranke ni spravil s ravnotežja. »Slovenec* še ni nikdar prenesel kak udarec tako ravnodušno, kakor nepotrditev župana Hribarja. Z isto resigna-eijo sprejel je tudi vest o razpustu ljubljanskega občinskega sveta. Povedal nam je tudi, zakaj se deželni odbor ni spustil v boj za avtonomijo obči n. Prvič zato ne, ker nima povoda »potegovati se* za župana Hribarja. — C ste umevno. Drugič pa zato ne, ker še ni sankcioniran novi mestai volilni red. To je še bolj jssno. Po domsče se pravi'to: Evgen Lampe je vnet za avtonomijo in sicer v teoriji vedno, v praksi pa takrat, če mu to kaže.
Glasbena isln v Kranju. (Podružnica »Glasbene Matice v Ljubljani*.) Vpisovanje v glasbeno šolo se vrši v četrtek, petek in soboto — 8., 9. in 10. septembra 1. 1910 — vselej dopoldne od
10. do 12. ure in popoldne od 2. do 4. ure v I. nadstropju (nova hiša g. J. Kušlaaa) v društvenih prostorih ob glavnem trgu. Redni pouk v vseh predmetih se prične v četrtek, dne 15. septembra. Glssbeno šolo vodi gospod Zga Polašek, Šolski voditelj in redni glasbeni učitelj (absolvent praškega konservatorija in državno izprašan za violino, orgle, petje in klavir). Učni predmeti: 1. Violina. 2. Klavir. 3. Solopetje. 4. Zborovo petje (deški, dekliški in dijaški zbor). 5. Glasbena teorija. 6. Harmonija in kontrapunkt. Pouk pa se uvede eventuelno tudi še v nekaterih drugih glasbenih predmetih in inštrumentih. Pogoji vsprejema: 1. Ukovina za violino, klavir, solopetje, harmonijo in kontrapunkt ter za druge instrumentalne predmete po 4 K na mesec 2. Ukovina za glasbeno teorijo 2 K za pol leta. 3. Ukovina za zborovo petje 1 K za pol leta. 4. Vpisnina za vsakega učenca 2 K za tekoče šolsko leto; vendar pa so vpisnine prosti oni, ki obiskujejo zborovo petje in glasbeno teorijo. V vsakem predmetu je pouk dvakrat na teden. Gajenci, ki žele, da se jim čas pouka v šoli pomnoži, plačajo primerno višjo ukovino. Revne, marljive in nadarjene gojence oprosti odbor plačevanja šolnine popolnoma ali deloma..
Kar smo prerokovali, as )■ agodilo. Ko je bila razpisana služba učitelja na deželni trgovski šoli, smo prerokovali, da jo dobi uskok Karol Ja« voršek, učitelj na nemški šoli v Ljubljani. To je oni mož, ki je presedlal v Slomškovo zvezo edino le zato, da je dobil košček boljšega kruha. A da je še bolj držalo, je pregovoril še svojega sivega očeta Antona v diski. In na take skale je zidana »Siomškarija?.
• Orkester »Sloga* v Kranja vabi na koncert, ki ga priredi dne 10. t. m. ob pel 8. uri ivečer, v prostorih tukajine »Narodne čitalnice* pri pogrnjenih mizah. Vstopnina 50 via. za osebo. Cisti dobiček je namenjen telovadnemu društvu »Sokol* v Kranju. — Opozarjamo občinstvo na ta koncert prav posebno še zate, ker je na sporedu večina točk novih, in ker je to v tej poletni sezoni naj-brže zadnji koncert orkestra »Sloge*. Izmed točk ki so na sporedu, omenjamo za sedaj le »Don Joana* in overtnro k operi »Pesnik in seljak». V nadi, da občinstvo poseti koncert v kar največjem številu in obenem prispeva k narodnemu namenu koncerta, kličemo vsem: Na svidenje danei zvečsr pri koncertu »Sloge» v Narodni Čitalnici.
Telovadna drnitvo Sokol v Tržiča priredi
11. L m. ob 3. uri popoldne pri svoji telovadnici v Bistrici javno telovadbo, katera obsega vaje telo« vadk, vaje naraščaja, proste vaje članstva in orodno telovadbo. Po telovadbi je ljudska veselica in ples. Želeti je, da pobite k tej prireditvi vsa bratska društva s Gorenjske in da se je udeleži tudi drugo občinstvo. Odhod iz Kranja proti Tržiču ob 12 38 popoldne in odhod iz Tržiča ob 6 20 uri popoldne.
Ugaajka, Zakaj finančni minister dr. E. Lampe ne kupuje več mlinov? — (Zato, ker mu je pl. Sukije zadrgnil mošnjiček.)
b Škofje Loko. Slavno uredništvo! Prosim, da sprejmete ta dopis, v katerem malo potožimo, kako se nam Lečanom godi, kar imamo takega skopuha za župnika, ki me gleda na drugega, kakor kako bi koga udri brez noža. Sedaj nam je zopet naložil nov davek. Kar 4 vinarje od vsake krone naj plačujemo za organista. Pnvrh je pa ta naš organist še toliko sposoben, da bi lahko kvečjemu žabam orgljal in kravam pel. Župnik pravi, da ima premalo plače, pa ima vendar 2200 K na leto. Ali pa morda mislite, da bomo še nežni ženski spol plačevali? Res, slepega župnika imamo, ki nič ne vidi, ali pa nalašč vse pregleda, če je le njegova malha polna. Župnik tudi pravi, da je preveč dela za organista in za hlapca, da bi torej še enega potrebovat Organist pa itak drucega ne dela, kakor da leta od hiše do hiše in opravlja ali pa »plavša* s dekleti. Ali župnik naj nikar ne misli, da je že zmagal. C9 bomo morali res plačevati novi davek, bomo pa tudi sami nastavljali organista. Stareloški organist ima 800 K plače, zakaj bi pa mi morali več plačevati. Zatorej, gospodarji, zedinimo se in pokažimo župniku, da še ni naš absolutni gospodar.
Z Gorenjskega se nam piše: Pred nekaj dnevi sem se napotil na Triglav, odtod pa čez Bohinj proti domu, da vidim krasoto prelepe bohinjske doline. Ko pridom na Bohinjsko Bistrico, jo krenem
v bližnji, na desni strani ceste stoječi »hotel*, dn se nekoliko pokrepčam od dolge poti. Ko sem se nekoliko odpočil, prosim hiioo gospodinjo, dn mi prinese »Slov. Narod*. «Ga nimamo*, se je glasi odgovor. «I mate .Gorenjca' P* «Ga tudi nimamo.* »Kaj pa imate?* vprašam. «,Slo venca' in ,lote-ressante1, če hočete.* Da sem se za te Časopise zahvalil, plačal in sel, mi ni treba povdarjati. Razumljivo pa je, da ae ta »hotel* prav priporoča naprednim izletnikom, ki ga, kakor je bilo opaziti, jako radi obiskujejo.
S Brtinleo poročajo: Pred kratkim smo dobili novega župnika Jos. Lavriča, ki je prišel iz Logatca. Sprejem je bil dokaj lep in upajmo, da se bo mož zavedal, da uživa patronat grofov Thurn. Čudili smo so to, da ga je spremljal na vseh potih nadučitelj L. Pnnčnh, ki velja v svojem okraju kot napreden učitelj in župan. Možakar si je ogledal vso Breznioo, samo šole pa ni vide!. Znnk časni
Sitnosti gospoda Brejca. Nai župnik, znani gospod Jožef Brejc, je tak, da mora vea čas imeti koga, nad katerim stresa svoje sitnosti Zdaj se je spravil nad nase gasilno društvo. Dmitvo namerava prirediti v proslavo desetletnice svojega obstanka gasilsko slavnost z gledališko predstavo. Ker ni doma dosti igralskih meči, so se ponudili igralci iz Zirov, da bi igrali »Cigane*. Igralci so Sokoli. To pa njemu — namreč gospodu Jožefu Brajcu — ni bilo vleč. V cerkvi je oznanil ljudem, da jih prosi, da bi se ne udeležili veselice gasilnega društva, ker bodo igrali Sokoli. Pravi, da bi pri nas dobili lahko dosti domae.h moči za igro. Pritrdimo mu, da bi jih bilo dosti za molke vloge, za ženske uloge pa nI mogoče dobiti takih igralk. Dosti bolj pametno bi bilo, da bi gospod župnik poučil ljudi o potrebi gasilnega društva, ne pa, da na ta način stresa avojo sitnost in odvračs ljudi od veselice, ki bi društvu vendar nekaj prinesla.
Ljniskn knjižnic* «Narodne čitalnice* v Kranju jo izposodila v mesecu avgustu v 177 slučajih 499 knjig (lansko leto v istem času pa v 100 slučajih 272 knjig). Knjige se izposojujejo v sredah in aobotih od pol 8. do pol 9. zvečer v nedeljah pn od 11. do 12. dopoldne in sicer članom »Nar. čitalnice* brezplačno, nečlanom pa proti pristojbini 40 v letno.
Požar. V petek, 9. t. m, je pogorel hlev Jakoba Kavčiča v Todražu. Kdo je zažgal, se še ne ve.
Sovodsn). Bralno društvo na Sovodnju priredi 18. t. m. svojo prvo veselico. Želimo, da bi se je udeležili vsi, ki imajo priložnost.
Poljano. V nedeljo, 28. avgusta ponoči, je zgorel kozolec posestniku Demšarju na Vovči, županu javorške občine. Škoda je zelo velika. Dva sta osumljena kot požjgaka in so jih že zaprl'.
I Tritdn« Guje se, da se v kratkem ustanovi v Tržiču »na skali* orožniška ekspozitura. Prostor si je že ogledal orožniški postsjsvodja, ki bo takoj za poveljnika nastavljen. Njegova fdijalka bo pa pri Sv. Ani.
Poirninlea iv. Cirila in Metoda in Dovje« Mojstrano priredi dne 11. septembra 1910 v restavraciji Zupan pri kolodvoru na Dovjem veselico. Spored: Srečolov, šaljiva pošta, tekmovalno streljanje, ribolov, ples. Pri plesu . svira briško godb. društvo na pihala. Začetek ob 3. ari popoldne. Vstopnina prosta. K obilni udeležbi uljudoo vabi podružnični odbor.
Is ftsoljo Loki nam poročajo: Kako sijajen izlet so napravili na Veliki Šmaren loški in selški čuki v Crngrob, se je nekoliko že.poročalo. »Domoljub*, to pravo izbrano glasilo čukarije, pa poroča o nekom »poklanjanju Mariji, kraljici slovenske mladine*. No, Marija je morala biti vesela, ko je videla svojo državljane počenjati stvari, o katerih se je poročalo pred štirinajstimi dnevi v »Gorenjcu*. Ni se vnm smejal samo Begnarjev fant in njegova socectaica, pač pa so vsi ljudje s sa~ čudenjem na slavne branitetje farških žepov, katerim ni mar vera, pač pa samo to, da se vlačijo pijani krog svojih Kristusovih namestnikov ter naravnost povedano, a pretepavanjem in pobijanjem ljudi — kakor Kos is Ostregavrha, — kažejo svojo kalolUko podivjanost in surovost Le tako naprej, se ae vam bodo ljudje čudili 1
Umrla Ji na Jesenicah 24 m. m. občeznana in čislana gospa Marija Lsh po domače Ferbarica, posest niča hiš. št 25 na Jesenicah. Blaga pokoj-niča je bila vseskozi narodnjakinja, naprednega mišljenja, odbornicn ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda, podporna članica gasilaegn društva tukaj i. t d. Koliko ugleda je pokoj niča vživela, priča mnogoštevilno spremstvo na njeni zadnji poti. Zemlja naj ji bode lahka 1
Na Bleda je le vedno jako živahno. Letos je tsm dobra sezona vkljub neugodnemu vremenu. «- V nedeljo je bila tam lepa sokolska veselica j dosti so tudi Sokoli iz Radovljice in Jarornika. Le žal, da so je pričela prezgodaj popoldne, zato je došlo premalo občinstva na tako krasno prireditev 1
V Oknnesh ob koncu Bohinjskega jezera je sezidal gosp. Ljudevik Stricelj iz Ljubljane prav lično vilo, ki je' krasno opremljena. Za drug j leto se že zopet pripravlja, da sezida še eno manjšo vilo. Ako bi bilo le še par tako podjetnih mož, pa postanejo Ukance prav živahno letovišče. — Gospod S. goji tudi načrt, da bi vozil po jezeru s večjim motorjem od vsakega vlaka in nazaj k vlakom. — Vsa čast taki podjetnosti i
Is Beguni nam pišejo: Vsa vas se je čudila, ko smo zvedeli, da so izvedenci v Gradcu izrekli svoje mnenje, da niso našli na najdem Rožičevi glavi nikakih znamenj, da bi bil nesrečni mladenič ustreljen. Dozdeva se nam, da ti ljudje sami sebi ne verujejo, in radovedni smo, kaj pomenijo tiste luknje tam v glavi in v klobuku. Menda niso bili miši. »Slovenskemu lovskemu društvu* v Ljubljani toplo priporočamo, da napravi že vendar lov na tiste čudne zveri, ki so odgrizle ono glavo. Ca jo pošljejo potem v lovsko razstavo na Dunaj, smo prepričani, da bo mahoma pokrit ves primanjkljaj, tak bo naval obiskovalcev, ker bo vsak hotel videti to čudno zver.
Vodovod sa Ljubno se je začel graditi kot podaljšanje radovljiškega vodovoda. Vode je dovolj. Ob Velikem Šmarnu, ko je bilo na tisoče romarjev na Brezjah, se je opazoval učinek velike porabe na rezervoarjih, pa se je pokazalo, da je odtekala preobilica vode, kakor po navadi. V kratkem bo izvršeno podaljšanje v Predtrg in v Hraše in Stu-denčico pri Lescah. S tem bo ta veliki vodovod degotovljen.
Ponesročil je sin straži* kega župana g. Anton Schiffrer, kaplan v Senožečah, ko se je vozil ponoči s kolesom iz Hrenovic. N. v m. p.l
Poročili so se: G. Ivan Pušljar, c kr. orož. stražmešter v Kropi, s gdč. Frančiške Kos, hčerjo župana in mesarja v Borovnici; Josip Pleničar, nadučitelj v Kropi s gdč. Ano Božič, učiteljico v Kamni gorici, in Jernej Erman, dež. oficijal, s gdč. Ivanko Jegličevo iz Podbrezij. Čestitamo 1
V smrt ■• voiala je bil pred ljubljanskim deželnim sodiščem ta teden obsojen Franc Martinjak iz Šenčurja, ki je dne 3. julija t 1. v Mostah ubil svojo ženo, kakor smo o tem svoj čas že poročali.
Kmetijska podružnica na Djbravi pri Pod-na rtu vabi na veselico, ki jo priredi v nedeljo, dne 11. septembra 1910 v gostilni g. F. Pogačnika na Sr. Dobravi pri Podoartu. Spored: Eno uro doktor. Burka v enem dejanju. 2. Srečolov. 3. Šaljiva pošta. 4. Prosta zabava. Začetek ob pol 4. uri pop. Vstopnina: I. sedež 1 K, II. sedež 60 v, stojišča 40 v. Otroci plačajo polovico. Preplačila in darila se hvaležno sprejemajo. Cisti dobiček je namenjen za zgradbo kmetijskega doma, en del pa za popravo pota iz O toč na Dobravo in Kropo.
Sokolska vsssUea v Knmnikn v nedeljo 4. t m. se je vršila kljub elementarnim nezgodam, ki letos redno preganjajo sokolske prireditve, po vsem ugodno in povoljno. — Glavni del, težišče veselice, je obstojalo seveda v telovadnem programu, ki se je pa žalibog vsled intenzivnega naliva mogel izvesti le deloma, dočjm je izostala glavna točka — telovadba članstva, ki je imela pokazati sad, ki je imela in hotela položiti bilanco dolgotrajnega in vsestranega dela v telovadna. Da se jim ni bilo treba bati kritike, to pač že lahko sklepamo iz tega, kar smo videli: is prostih vaj in nastopa naraščaja, kar je vse pokazalo, da se je v Kamniku nekaj delalo, in sicer s uspehom delalo. — O prostih vnjah članstva ne bomo pisali; saj tu so nastopni tisti, ki se niso bali pokazati svojih zmožnosti tudi na svetovnih pozo-riščih in ki so iz Celja odnesli priznanje načelnika praškega sokolstva: »Slovenci, vi ste nas (Cehe) popolnoma dosegli 1» Pač pa moramo na tem mestu pohvaliti nastop naraščaja, pogoj vspešne bo dočnosti vsakega sokol-akega društva. Videli smo pred seboj dečke, mlade, komaj v prvem cvetu razvoja sil, a gibčnost in popolnost v izvajanja vaj, bodisi prostih ali ali orodnih, je napravila na nas vtis, da imamo pred seboj same odrešene, izkušene telovadce 1 Tak naraščaj mora biti društvu samo v ponos in v trdno poroštvo vesele bodočnosti 1 G. Lušinu. voditelju naraščaja, vse priznanje! — Ce omenjamo to prireditev, pač ne smemo pozabiti prijaznosti ljubljanskih društev »Sokol 1.» in »Sokol II.*, ki sta se udeležili naše veselice korporatirno in.kojih prvo je postavilo na telovadišcu tudi svojo vrsto. Toda usoda je hotela, da nismo videli vsega, da
nam ni bila dana prilika občudovati tudi vaj na orodju teh telovadcev — mojstrov. — Veselica, oziroma zabavni del se je moral mesto na prostem, vršiti v gornjih prostorih »Doma*. Tu se je ob obilni udeležbi ob sviranju mestne godbe vršila zabava v sej sili živahnosti in življenja. Kakor veduo, tako so tudi tukaj prevzela veselico v oskrbo slavne kamniške narodne dame s gospo dr. Krautovo na čelu in mile gospodične — Kam-ničanke, kar je vse pripomoglo k temu, da je veselica v gmotnem oziru uspela gotovo kar najbolje.
Tuhinjec.
Družbi SV. Cirila In Metoda so od meseca
aprila do avgusta 1910. prispevali nabiralniki v Kranju 191 K 55 y in sicer: kavarna Geiger 43 30, gostilna Lorenca Rebolj 30 14, gostilna Marije M»yr 27 10, kavarna Narodna 1814, kavarna Jftger 13-66, gostila Jerneja Mihelič (Bekselj) 10-20, gostilna Franc Jezeršek (Knedei) 8*—, gostilna Franca Be-nedik (Jjštar) 7 48, gostilna Franca Pogačnik 6 40, hotel »Triglav* 6 24, hotel »Stara Pošta* 4 24, gostilna »Co&šče* 3-73, gostilna.Alojzije Potusek (Fider) 3 24, gostilna Rudolfa Jereb 2 27, gostilna Mavriiija Mayr 160, trgovina Cirila Pire 1-45, hotel »Nova pošta* 142, trgovina Irana Savnik 140, trgovina Jankota Kocmut —90. Skupaj K 19155. Narodne kolke in računske listke v prid družni sv. Cirila in Metoda prodaja tnkajšna narodna trgovina Antona Adamiča. Slovenci 1 Podpirajte kar najbolj našo šolsko družbo, omogočujteiu pospešujte njeno delovanje s kar najizdataejšemi gmotnimi prispevki.
Ki Bili Vid ■• bo... Prva čoška zavarovalnica na življenje v Trstu je poslala družbi sv. Cirila in Metoda zopet štiri police štirih rodoljubov, ki so se zavarovali na življenje družbi v korist za vsoto .2500 K. Med temi vnetimi rodoljubi je g. Justin Krizmančič, trgovec v Trstu, ul. Nuova 37. Nadejamo se, da vrli slovenski mož dobi posnemovalcev med slovenskimi trgovskimi tovariši, med slovenskim občinstvom pa dejansko priznanje s pomnoženimi naročili po geslu: Svoji k svojim. »Prva češka* si je pndobda za družbo sv. Cirila in Metoda že lepih zaslug. Hrala jej 1 Hvala požrtvovalnim rojakom I
Naročajte in širite nas list!
Umef nost in književnost
Matlon Slovinsks javlja, da bodo letošnje njene knjige ravno dotiskaae. Dr. B. Vošnjaka knjiga »Napoleonova Ilirija* je že gotova, istotako bo kmalu natisnjen prevod zanimivega češkega romana »Jan Marija Plojhar*, ki ga je spisal sloviti češki pisatelj Zejer. V tisku se nahaja tudi doni; č zgodovinski roman »Brambovci», ki bo skupno obsegal nad 20 tiskanih pol in mu je avtor znani slovenski pisatelj dr. Ivan Lah. Nadalje so doti-skane že prve pole »Letopisa* in zato opozarjamo člane in še zlasti poverjenike, naj nemudoma pošljejo članarino, ako hočejo najti svoja, imena v imeniku.
Bratji Sokoli I
Jutrišnje Javno tilovadbe trži-škega »Sokola* se udeleži naše društvo korporativno z zastavo.
Udeležite se ga polnoštevilno v kroju. Zbirališče opoldne na kolodvoru.
Odbor »Sokola* v Kranja.
J{je se dobro je?
Kjer znajo pravilno pripravljati Izborne Pekatete. Re-eaptno knjigo mkomur zastonj pošilja Prva kranjska tovarna testenin v II. Blstrlol.     7« 8—8
Žlindra
Kdor takoj kupi. dobi se poseben : popusti c
§   v Ljubljani in Trstu.  1 2
Dobe se tudi vsa druga gnojila t     * "''
po najnižji ceni se doni a samo pri a
Hranilne vloge
se obrestujejo po 5 odstotkov. Izdaja hranilnih znamk.
ÄVjtr. Brasilia, Kreditna is staVbesa dražba
reg. zadruga z om. poroštvom.
Cantrala Dunaj, t. rtt«obaldgaaae 4. - Ui
itrola.
Domače hranUnloa
se dobe zastonj.     103 52—23
Loterijska srečka dne 3. septembra 1.1.
Gradec   26   86   83   80 46
Ravnokar je izšel
6. snopič MVeč luči I" ■   I s vi
obsegajoč 25 črtic iz vojaškega življenja.
Cena 20 vinarjev.
Dobiva se v naši tiskarni in v nekaterih knjigarnah.
lO kron dnevno!
198 10-2
Lahek zaslužek za vsakega v mestu in na deželi, tudi v majhnih krajih. Pošljite Vaš naslov po dopisnici na tvrdko Jakob König, Dunaj VII./3. eeeeeeee=e       Poštni urad 63. -
Najboljši teški nakupni vir.    jf M post«t]llO pcrjt!
1 kg sivega dobrega pul.e-nega Z K,boljšega Z K 40 h; p i ima pol belega 2 K 80; belega 4 K; belega, puhanega • K 10 h; 1 kg velefinega atVrr* snežnobelega puljenega 6 K S?3^s£^40 h, 8 K; 1 kg puha, sivega 6 K, 7 K; belega5 finega 10 K; najfinejši prsni puh 12 K. Kdor vsam« 6 kg, dobi franko.
Jzgotovljette postelje
iz gostonitega, rdečega, modrega, belega ali rmenega nankinga, parnioa, 180 cm dolga, 1Z0 cm široka, z ditma »glavnikoma, vsak 80 cm dolg, 60 cm širok, napolnjen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim poataijnlm perjem iS K; napol puh 20 K; puh 24 &; sama parnioa po 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; atglavaloa 3 K, 8 K 50, 4 K; parnioa, 200 cm dolge, 140 cm široke, 13 K, 14 K 70 h, 17 K 80 h, 21 K; zglavnloo 90 cm dolge, 70 cm široke 4 K 50 h, 6 K 20 h, 5 K 70; apodnje parnioa iz mo nega, črtanega gradla 180 cm dolge, 116 cm široke 12 K 80 h, 14 K 80 h. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljena je zamena. Za neugajajoče se denar povrne.
8. Benlsch, Dešenic št821, Češko.
Obsežni ceniki zastonj in franko.  192 50— 3
Kaj pomaga dobra kuha, Če si bolnega trebuha! Na želodcu nI bolan
Ta, ki vžlva
Najboljše krepčllo želodca! Sladki In grenki.
Ljudska kakovoat Kabinetna kakovost
liter K 2.40.
Naslov za naročila: „FLORIAN", Ljubljana.
Postavno varovano.
Stanovanje
s petimi sobami, shrambo, dvema kletema in malim vrtom
se odda v najem s prvim vinotokom.
Več se izve pri 196 8—8
£• Rebolju v pranju.
doktorja pl. Trnk6czyja krmilno varstveno sredstvo se dobiva pristno pri trgovcih le pod imenom Maatln. Previdni kmetovalec ga primeša krmi vsaki domači živali. Najvišje medalje na razstavah in tisoči zahvalnih pisem pričajo o velikih uspehih, ki se dosežejo z mastinom.
Tovarniška zaloga:     89 12—11 Lokarnar Trakaosr*, Ljubljana.
Zagrebški efe*
CK®m
ooooooooooooooaooooooo  kot   tovarniško znamki
priporoči/Jemo ffmM/tlici prMfiet / kot priznano IlUfWlfM   za kavo!
Popolnoma varno in najbolje naložite svoj denar v
K««H1 posojilnici
t LJoMiani
(nasproti FIgovoa:: v lastni hiši:: Dunajska oeata.)
Kmečka posojilnica v Ljubljani podpira kmetovalce in je pravi kmečki denarni zavod.
Vloge sc obrestujejo po \\\
II
V kmečki posojilniei Je naloženo že nad 20 milijonov kron.
Reaervni zaklad čez 400,000 kron.
Za varnost pa Se neomejeno jamči nad 3000 članov.
Kmečka posojilnica je edin slovenski denarni zavod, ki je 84 vpeljal hišne nabiralnike vlog. 26—17
Kmečka posojilnica sprejema hranilne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar.
Moderna, popolno urejena
«** kavarna &£
v Kranju nasproti gimnazije se takoj odda ¥ najem.
Natančneje se Izve v upravnlštvu »Gorenjca*.
Šolske potrebščine
204 2—2
šolske zvezke, svinčnike, ravnila, peresa, držala, šolske torbice i. t. d., na drobno in debelo, kakor tudi vse druge galanterijske in špecerijske predmete priporoča po najnižjih cenah
J. Kušlan, Kranj, Glavni trg.
Keil=ov lak S^ffi^S
najboljši  lak za tla iz mehkega  leea ££^%*J
mm
<a^ii^*^ pran Dolenz v Kranja. R^fvS^S
mm
mm
mm mm mm
Keil-ova bela prevlaka (glazura) za
urnivalne mize 90 v. Keil-ova pasta za čevlje po 30 v. 189 6-4
Črnomelj: Anton Zurc. Idrija: Valentin Lapajne. Kamnik: Ed. Hajek. Kočevje: Franc Loy.
Ljubljana Meden. Novo me.to
Leskevic Sc
I. Pisek.
Postojna: Anton Ditrich. Radovljica: O. Homann. Skofja Loka: M. Zigon. Zagorje: Rih. E. Mihelčič.
mmmmxm*!$sm»smmmm
mmmi m
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Delniška glavnica K 5,000.000 JL        Stritarjeva Ulioa Štev. 2 Boiervnl fond t 450.000.
i        Podružnice v Spljeto, Celevon, Trstu in Sarajevu. ....... i n n 52-27
Sprejema vloge na knjižice In teko« račun        JB II Ol Knpnje in prodaja srečke in vrednostne pa-
ter Jih obrestuje od dne vloge po čistih |2 jO plrje vseh vrat po dnevne« knriu.
točo kakouost,
ceno m težo
|f treba pazit! pri kupovanju In primerjavi milo. Nobeno milo na svetu ne doseže
Sovega
o weeh öobrlh lastnostih, o člstotl, Uögioo&n, milobl In nizki ceni.
JOS. W£IBL
J. Spreitzerjer naslednik
LJUBLJANA, stivuio-iiitio li koutrttefjsta uliCaviiCarstro.
Žično omrežje ns> stroj, ognje na mirodvorn, obmejno omrežje, vesna. vrata, balkoni, verando, stolpne križe, Štedilnike i. t. d
Špecijaliteta: 88 52-26
valjični z »stori (Rollbalken).
Nilsoli Ve?!
ne menjam z mojim milom, odkar imam v rabi Bergmannove .Steckenpferd^-11-lijino mlečno milo (Znamka «Steckenpferd«) od Irrdke Bergmann in Ko., Teäin ob L., ker je edino to milo najbo'j učinkujoče vseh medici nalnih mil proti solnčnim pegam, kakor tudi ▼ dosego lepega, mehkega in nežnega tainta. Komad po 80 vin. se dobi po vseh lekarnah, drogerijah in trgovinah a parflmerijami i. L d.
66 40-81
Čvrstega, zanesljivega
hlapca
sprejme tiskarna
Išče se za takojšnji nastop
stavbeni
Iv. Pr. Lampret, Kranj.
d Ljubljana, Dunajska cesta štev. 20.
■ Laatnl izdelki      76 12-7
^ oljnatih barv, lakov
B flrneiov lzt steklarskega kloja. Velika zaloga kemičnih in rudninskih barv. Barve 1 za umetnike. Vse potrebščine za slikarje in
■ pleskarje. Točna postrelba, oeno nlske.
bi       Za obilna naročila se priporoča
■ Premrl & Jantar
■ trgovina oljnatih barv na drobno in na debelo.
I
pri 201 2—2
Jož. Iliri, ključavničarju r Kranju
(Gofenjoko).
199
Proda se
8—2
na Dolenjskem laradi ostarelosti 50 let obstoječa frgoolna i me-ianlm blagom, batera Ima mnogo ! stalnih odlerealcep. Hlia je eno« I nadstropna In spada iraoen go-I spodarsho poslopje ln hrasen prt.
Line 1»09:  ae leite*, lcolajtia najviäje priznanje
R.Wolf
Magdeburg Bučka«
Filialka Dunaj, in,uaj ni>Am Heun»a,kt 2
Vozeči in stoječi polnoparni in patentirani
lotynobitinaVroftpar
z 10 do 800 konjskih sil. Najbolj gospodarski, najtrpežnejši in najsigurnejši stroji na moč za 249 26 —24
vse Industrijske In gospodarske obrate.
Skupna izdelava nad «50.000 PS
Matija Ažman miz*r; **«123
nasproti   Rlonucarja Ovčjaka
naznanja slavnem« občinstvu, da je prevzel obrt Mihaela Panterja v Kranju
mt za izdelovanje mrtvaških krst
ker je bila hiša onega prodana. 92 6- 24
Krste se dobe vsakovrstne ln po najnižjih cenah.
Je prvi najvarnejši In največji zavod za nalaganje; denarja
V pot. ol(r. Radovljica aa Gorenjske«
Mestna hranilnica
v Rado viiici
■nam.1 MLW
Mestna hranilnica^ v Radovljici obrestuje vse hranilne vloge po] 47« od sto. Vse narasle in nedvignjene obresti pripisuje dvakrat da leto h kapitalu, in sicer 30. rožnika in 31. grudna, ne da bi bilo treba to zahtevati. Rentni davek od teh obresti plačuje mestna hranilnica sama, tako da dobi vsak vložnik 4 K 25 v od sto čistih obresti in poleg tega še dvakratne obrestne obresti na leo. Za vse vloge in njih obrestovanje jamči v smislu ode. kr. deželne vlade za Kranjske vimenu c. kr. ministrstva notranjih zadev — potrjenih pravil mesto Radovljica z vsem svojim premoženjem in svojo davčno močjo — in poleg tega hranilnica s svojim premoženjem in svojim rezervnim zakladom, kateri znaša sedaj nad 200.000 K. Mestna hranilnica V Radovljici daje največjo varnost sa hranilne vloge med vsemi drugimi denarnimi zavodi v polit okrajn Radovljica. Zato nalagajo c. kr. sodnlje ln drugi c. ar. uradi vso vloge od nedoletnlh otrok ln druge denarje le pri tej mestni hranilnici. — Kdor želi iz drugega denarnega zavoda prenesti denar v Mestno hranilnico v Radovljici, izroči naj ji le vložno knjižico, da se obrestovale ne pretrga, dvig preskrbi hranilnica sama. Kdor želi pri Mestni hranilnici v Radovljici nalagati denar po pošti brezplačno, zahteva naj pri hranilnici poštne položnice, katere so vsakemu na razpolago. — Posojila na zemljišča dovoljuje proti 5% obrestovanju na amortizacijsko dobo, katero si lahko vsak dolžnik sam določi, namreč proti vračilu na 14, 1673, 19l/2, 25 ali 36 let, izjemoma tudi na 50 let. Tako vračilo je za vsakega dolžnika zelo ugodno, ker poplača napravljeni dolg z malimi odplačili mimogrede z obrestmi. Kdor si izposodi drugod recimo 300 K s 6% obrestmi, plača zanje v 36 letih 648 K golih obresti, ostane toraj še vedno 300 K dolžan. Dolžnik mestne hranilnice v Radovljici se pa dolga docela lznebi, dasl plača v celi dobi še sa 97 v manj. Nadalje dovoljuje tudi posojila na menice in proti zastavi vrednostnih papirjev. Tudi za posojila je Mestna hranilnica v Radovljici prvi zavod v polit okraju Radovljica. Kdor želi najeti posojilo ali dobili kaka druga pojasnila, zglasi naj se v hranilnični pisarni nasproti c. kr. okrajne sodnije, kjer se uradnje vsak dan od pol 9. do 12. ure dopoldne in od pol 3. do 5. ure popoldne razen v nedeljah in praznikih.
Ravnateljstva Mestne hranilnice v Radovljici
81
9509
^3540666
INGER
šivalni stroji
za ose le mogoče II-oalne namene. ::
Dobe se v vseh naših prodajalaah.
SINOER Co., akcijska družba šivalnih strojev. 85 "-!G
Podružnice povaod. Podružnico povsod.
Hran] it. 53, nasproti c kr. poste.
Konc. zobarski atelje
ni tfci Utt
od sedaj nadalje samo v
5tritarJeVa ulica 7.
44 52—36
Konc. zobotehnični atelje 0# S&*3^rcll
«JVMMJ     UHUH1JV 01
£jnbljam
s 3 sobami, kuhinjo, shrambo in morebiti tudi s kletjo, se tkoj odda za primerno ceno v novozgrajeni hisi 172 9
Franca Šnštoršlda
na Frlmnkovem pri .»Železnem mostu".
Tönnies
v Ljubljani
52-17 138
tovarna za stroje, železo in kovinolivarna priporoča kot posebnost žage in vat stroje za obdelovanje lesa. Francis • turbine osobito za togi ne naprave zvezane neposredno z vratilom. Motorje za bencin in surovo olje, najcenejša gonilna sila.
Šivalni stroji in kolesa
Tovarniška saloga        49 52-31
Iv. Jax-a v LJubljani
Dunajska cesta 17
priporofia ivoje najbolj priznane
šiv. stroje in kolesa
Ceniki na zahtevanje zutonj.
QQ3Q0OQM
■ m   Blsktrlčna gonilna sila.   ■ ■
Tovarna oljnatih barf, laka in firocia
Brata »ert8
erkoslikarja, lakirarja, stavbena in pohištvena pleskarja
fUhlUttfl Miklošičeve olioe 0, iJiPIJIHi nasprotihot. ,Union»
Ustanovljeno 1842.
.62—1
Telefon 164.
DDDDDOD0D0
Josip Pogačnik v Radovljici
krojaški mojster
Odlikovan 1909 sa razstavah v Londona in v Parizu s prvin darilom: častno diplomo, velikim' zlatim častnim križcem in veliko zlato kolajno
priporoča cenjenemu občinstvu
svojo delavnico v izdelovanje vseh vrst
oblek za gospode, uradniških uniform,
salonskih, tnristovskih in lovskih oblek
ter ogrinjal.
Vedno bogata saloga angleškega, francoskega ln brniškega aukna. — Naročila ao isvrsnjejo po najnovejšem kroju točno in osno ter se sprejemajo popravila.
Specijiiist v izdeiovaijo frakov ii salonskih sokeij.
Zajamčena je vestna izvršitev naročenega dela natančno po meri in izbranem kroju ter po želji naročnika. — Kdor si želi nabaviU elegantne, fine, obenem trpežne in vsem zahtevam ustrezajoče obleke, naroči si jih naj pri tej tvrdki in postal bo stalen naročnik. 82 52— 27
:   Edini : zoborrr?. atelje o Kranju
u isti MSI, kjer ]e lekarna.
Umetni zobje se lzgotove v enem dneva, popravila v nekoliko urah, začasna popravila takoj. Atelje se Je otvoril 15. septembra 1908. Vsa sobotehnlška dela izvršuje izkušen zebotebnlk, ki Je moj sodelavec že Izpočetka ln ki v tem posln ostane radi še nadalje. Tako ml Je mogoče cenjenemu občinstvu garantirati za dovršeno delo. Atelje Je opremljen z najmodernejšimi ln najrazličnejšimi potrebščinami ln pripomočki. Ordinacije vsak dan, tudi ob nedeljah.
Vina
štajerska, dolenjska, goriška, vipavska, istrijanska, dalmatinska, jamčeno pristna
ponuja po skrajno nizkih cenah
zadruga
282 52-40
Agro-Merkur
r. z. z o. z. v Ljubljani.
Martinova oesta 20 O   £aM» Martinova oesta 20
Postajališče električne cestne en8v"*#0)PJ Jej      železnice pri šentpeterski cerkvi. 180—7
LJUBLJANA ::: ZalagatelJ društva o. kr. avstr. drž. uradnikov
Bogata zaloga pohištva vsake vrste v mh cenah. Ogledala, ellke v vseh velikostih.
Popolna oprava za vile. Špecijaliteta: Gostilniški stoli.
Pohištvo Iz železa, otroške postelje In vozički  po vsaki
M/l/.
Modrool Iz llčna-tega omrežja, afri-ianske trava ali žime, prve vrste vedno v zalogi.
la spalno sobo od
180 gld. naprej. Dlvan z okraski,
Oprave za Jedilne sobe, salone, predsobe, oele garniture.
la 90001 postelja, notna omarloa, o-mlvalna miza, obešalnik, miza, stensko ogledalo.
Speeljalltete v nevestinih balah, Voliti prostori, prh Wim In r /. nadstropju, čudovito pooenl za hotele, vile ln ta letovišča 02 gld.
kKamnoseški izdelki iz marmorja za cerkvene in ji!gii^fiff Vftdttiktt ! pohištvene oprave, spominki iz marmorja, gra- HlUJ^iJIt  ¥ IHiHli^li
nita ali sijenita, apno živo in ugašeno se dobi pri kamenarskem mojstru
Ljubljana
Kolodvorska
= ulica =
utira; m i: um u ;■« u\\.\^mmmmilmll
5500
notarsko over. izpričeval zdravnikov in privatnikov dokazuje, da odstranjujejo
Kalaerjeve   w 24-21 prsne karamele
• tremi jelkami
•kašelj*
hripavost,   naalinenost, katar, krčeviti in hripavi kašelj najbolje. Zavoj 20 in 40 vin. :: Doza 60 vin. Dobi se v lokami v Tržiču.
Anton Adamič
KRANJ :: Glavni trg.
Glavna zaloga: nasproti lekarne. Podružnica: zraven župne cerkve.
priporoča 176 13-7
svojo bogato naloženo trgovine galanterijskega, norlmberikoga modnega blaga, šolskih potrebščin, papirja, igrač in rasnih pokrival.  :: Paredticskcairija!
zalegi otročjih Vozlov in
Ne mudite prilike 1 Na debelo in drobno!
191 52-3
Rudolf Rus
nrar v Kranju
Največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine. Ceniki poštnine prosti.
Pozor! Zaloga gramofonov najnovejšega sistema. :: Plošče najlepših slovenskih komadov.
Ustanovljeno leta 1885.
147 52-12
Glinaste peči
štedilnike, banje za kopeli, kakor tudi kipe, vaze in druge glinaste izdelke v vseh barvah, trpežne ln cene priporoča
Avgust Drelse
prva in najveoja tovarna peči in glinastih izdelkov v LJubljani.
Zlate svetinje: Berlin, Pariz, ftla m. s'
Najboljše kosmetično
ZObOčIstUno sredstvo
0. Stvdt
'Sjub/Jona, Spitat.-Stritar. ul. 7
Čitajte In priporočajte I
M W
Poljudna zbirka potrebnih, poučnih, zabavnih in aktualnih spisov za slovensko ljudstvo. Izhaja periodično, najmanj štirikrat na leto.
1. snopič: Cerkvene pristojbine aH štolnlna
z dodatkom Kako se določa kongrua?
2. snopič: Kako naj sina oprostim vojaščine in
druge važnejše določbe glede vojaške dolžnosti.
3. snopič: HALLEYJEY KOMET (REPATICA)
4. snopič: Bira, kongrua in cerkvena konkurenca
5. snopič: Štiri črtice, namreč Nekaj Iz življenja
fajmoštra Božidarja Kozamernika. — Kako dolg rep je Imel pes svetopisemskega Toblje. — V nebesih. — Konec sveta ln sedež za .nebeško kraljestvo"
6. snopič: KAKO JE LEP VOJAŠKI STAN...
C©rxa SSO vinarjev, lipo on v založni * tiskarni Iv. Pr. Lampret v IIVH So Kranju ter v knjigarnah in trafikah.
POSOJILNICA V RADOVLJICI
brez odbitka rentnega davka, Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se pretrgalo obrestovanje.
Posojila
se dajejo na vknjižbe brez amortizacije po 574% ali z 1% amortizacijo, na menice pa po 6% :: Eskorap-tirajo se tudi trgovske menice.
registrovana zadruga z omejenim poroštvom
s podružnico na Jesenicah
sprejema hranilne vloge od vsakega in jih obrestuje po
Denarni promet v lotu 1909:
Posojilnica sprejme tudi vsak drug načrt amortizacijskega dolga.
Uraduje se v centrali in
v podružnici §W vsak dan ~fM od 8.-12. ure dopoldne
in od
2.-6. ure pop. lzvzemši
nedelje in praznike.
Poštno-hraniluični račun centrale št. 45.867.
Podružnice na Jesenicah It 75.J99.
181 62-6
Iidaja komorcij »Gorenjca*.
Odgovorni urednik k . oilav Ambroži e.
Lastnina in osek It, Pr. Umpreta v Kranju«
80