INFORMATOR
Ferije, 19. avgusta 1993
X
Leto XXVII.
gorenje
Številka 21

Julija delovni načrt dosegli 103-odstotno
^mesecu juliju je bilo v vseh treh pro-i^Mih Gorenja Gospodinjski aparati fll ^nih skupno 82.387 velikih gospo-piskih aparatov, od tega za prodajo a tuje trge kar 72.693 aparatov. Za ^dajo v Sloveniji je bilo namenjenih ■°p4 izdelkov, kar je v zadnjem času aivečje povečanje (delovni načrt je bil ^sežen za 174 %).
V
Programu Kuhalni aparati so julija s '212 izdelkov in delovni načrt uresničili '06 odstotki. V Pralno-pomivalnih ! tor ati h so dosegli plan s 108 odstotki, p tolpi i pa so 13.350 aparatov za nego od tega kar 5.508 za slovensko
V
obratu Zamrzovalne omare so s
, -759 aparati plan dosegli s 101 odstot-a rTl. v Zamrzovalnih skrinjah s 7.417 ■ torati 94 odstotkov, v Hladilnikih pa so tolali 15.649 izdelkov, kolikor so jih tudi "acrtovali.
J^ošnja proizvodnja je v prvih sedmih s,Ssecih za osem odstotkov večja od lan-6 vtem obdobju, sicer pa sov Kuhalnih toratih izdelali do konca julija 150.495 ptoratov (povečanje za 22 odstotkov), v i aln°-pomivalnih aparatih 125.730 alkov ali za 5 % več kot lani, v pro-jj amu Hladilno-zamrzovalni aparati ; 3-676 izdelkov, kar je z enakim obdob-^ leta 1992 povečanje za 17 %.
Delovne naloge ''avgustu 1993
12 delovnih dni v mesecu Ifdustu je predvideno, da bi v i^pnlnih aparatih izdelali 28.693 cfe/frov, v Pralno-pomivalnih apa-atih 10.229, v obratu Zamrzovalne
^are
14.820
obratu
if/hrzovalne skrinje 6.600 in v tfdilnikih 11.392 izdelkov. j*MPno torej v Gorenju Gospodin-
ji
aparati 71.793 izdelkov, glede
morebitno delo ob sobotah pa
Med letošnjim podaljšanim kolektivnim dopustom so bila v Gorenju Gospodinjski aparati opravljena ne samo redna preventivna vzdrževalna dela, temveč tudi nekaj večjih posodobitvenih del. O prizadevanjih delavcev Vzdrževanja in Investicij več v naslednjem Informatorju.
Postopno do sodobnih, avtomatiziranih naprav
V obratu Galvana programa Kuhal ni aparati so v zadnjem času znatno povečali asortiman žičnih polizdelkov za potrebe vseh proizvodnih programov Gorenja Gospodinjski aparati, to pa jim je uspelo s postopnim posodabljanjem proizvodnje z novimi napravami in a vtomatiziranimi lin /'-jami.
Tako nadaljujejo v Galvani s proizvodnjo, ki so jo pričeli že pred letom 1960 v Starem Velenju in jo nadaljevali v pod-
jetju Chrommetal. To se je leta 1970 pripojilo h Gorenju, že tedaj pa so proizvodnjo razširili na izdelke iz plastičnih mas. Danes je v obratu Galvana zaposlenih 230 delavcev, od tega 104 v žičnem oddelku, 64 v galvanizaciji, 20 v prašni lakirnici, 15 v skupnih službah in 27 v pripravi proizvodnje. V Galvani se srečujejo z okrog 600 do 700 polizdelki in različnimi storitvami želijo pokrivati potrebe vseh proizvodnih programov Gorenja Gospodinjski aparati.
Seveda si večje in sodobnejše proizvodnje ne morejo zamisliti brez novih strojev, čeprav so s svojo podjetnostjo in inovativnostjo izboljšali že številne strojne naprave, je povedal vodja obrata Franc Krajnc. Med zadnje pridobitve sodi linija za izdelovanje košar za zamrzovalne omare, ki so jo naročili v Vzdrževanju Gorenja Gospodinjski aparati. Že sedanje izkušnje kažejo, da se bo odločitev za naročilo v domači hiši izkazala za pravilno in naložba izplačala v kratkem času. Poleg tega pa se odpirajo nadaljnje možnosti širitve in posodabljanja podobnih naprav za izdelovanje polizdelkov (mreže ipd.). Na novi liniji sedaj, ob začetku proizvodnje, računajo na dnevno 600 do 800 košar, medtem ko je končna proizvodnja predvidena do 2.400 košar v dveh izmenah, oziroma tudi po 3.600 izdelkov v treh izmenah na dan.
Tako postajajo vse manj odvisni od kooperantov in pripravljajo tudi že projekt za osvojitev proizvodnje mrež, s čimer bi pokrili vse potrebe po žičnih polizdelkih v Gorenju Gospodinjski aparati.
Zgledno
dolgoletno
sodelovanje
V sredo, 18. avgusta 1993, je vodstvo nemškega koncerna Quelle obiskalo Slovenijo. Najprej so se gostje sestali s predstavniki Gorenja.
Predsednika poslovnih odborov dr. Klajj5 Mangold in Jože Stanič sta predstavi3 oba koncerna, Alojz Gabrovec pa del° podjetja Guelle Slovenija.
Predstavniki obeh koncernov so med p°' govori med drugim razpravljali tudi ° možnostih skupnega nastopa Ouelleja in Gorenja tako v Sloveniji kot na drugih trgii1 Srednje in Vzhodne Evrope.
Po pogovorih s predstavniki Gorenja ie predsednik državnega zbora Republik6 Slovenije Herman Rigelnik v Ljubljanl pripravil sprejem za vodstvo koncern3 Guelle. Srečanja sta se udeležila tudi državni sekretar za trgovino Davor V3' lentinčič in nemški veleposlanik v Sloveniji Giinter Seibert.
Herman Rigelnik je goste seznanil s nutnimi gospodarskimi razmerami Sloveniji ter možnostmi, kako bi se Que" s svojo ponudbo vključil v slovenski trg kako bi v Sloveniji dobili več kakovost m dobaviteljev.
Na pogovoru so predstavniki koncern Guelle posebej opozorili na zgledno sod6 lovanje z Gorenjem že od leta 19b naprej.
j
V
k
frt
Sli!
lai
stri
'4
lej
to/
ifa,
tov
N
sirc
ii/e
Sre
tei
'ole
tos
toš
k
fys
tov
N
x
j
Žični odelek Galvane
Nova spoznanja na počitniškem delu
Skoraj polovica dijakov in študentov, ki so bili letos na počitniškem delu v Gorenju Gospodinjski aparati, seveda pred kolektivnim dopustom, je delala v programu Kuhalni aparati.
Ob zaključku 3-tedenskega dela v proizvodnji so v programu Kuhalni aparati večino med 40 dijaki, kolikor jih je bilo na delu v njihovih dveh obratih (tudi v Galvani), povabili na klepet in sok in se jim na tak način tudi zahvalili za njihovo marljivo delo.
Večina se je z delom v proizvodnji tokrat srečala prvič, letos pa so bili pogoji dela zaradi vročine pač nekoliko težji. Dijaki so tako spoznali delo ne samo ob tekočih trakovih, temveč tudi na različnih drugih delovnih mestih, torej od vijačenja do em-baliranja.
Direktor programa Kuhalni aparati Iztok Omladič je dijakom ob zahvali za prizadevno delo omenil tudi to, kaj vse pomeni znanje.
H.J.
Zato je bilo njegovo napotilo: "Učite se!” Med dijaki in študenti na počitniškem delu v Gorenju je bilo več štipendistov Gorenja. Čeprav je bilo letos težje najti počitniško delo, pa je nekaj štipendistov Gorenja delo v Gorenju odklonilo.
Zaslužek resda ni bil velik, toda včasih5 nova spoznanja tudi kaj vredna, da pripadnosti podjetju ne govorimo.
Po kolektivnem dopustu je počitniškem delu 65 dijakov, od teh jih 38 dela v programu Kuhalni aparati.
^5
to
s to
tor,
n
toč
h
totn
tok.
toči
>k,
S
tort
tod,
>li
k
k

>
to|6
tojš
k
6l)rQ
k
11 b
Ječanje
Marjan Balant
V rJ
p °odelku stiskalnic programa prJno-pomivalni aparati opravljamo ^Htivne preglede osi glavnih gredi , te/n/c jn tako kot vsako leto, ugo-utrujenost materiala na mestih stiskalnic - pri ojnici in p^ldiku," je ob našem priložnost-c °9ledu dela vzdrževalcev med £«ivnim dopustom začel razlagati
v
p0s ^govornik je o pregledih stiskalnic da predvsem ugotavljajo utru-l,* materiala s pomočjo ultrazvoka, to Slot no delo pa opravi Inštitut Jožef an iz Ljubljane.
Vioclični pregledi so sicer na vsaki ieti, tako vsako leto opravimo
ytdc Pr.........................
č katerin
i,Ji®de pri polovici od 30 stiskalnic, C ^arimi jih je 28 v obratovanju, |jai Pa v rezervi," je nadaljeval Marjan in povedal, da so se za dela med livnim dopustom kar dobro pripravili.
J|avnem delajo po 8 ur, če bo treba, pa i0 Več. Ker ni večjih del, bodo lahko, če liliji6*39’ kakšnega sodelavca "posodili” :osVdruge obrate, kjer so začeli z večjimi 'g-j ^bitvenimi deli. Sicer pa je kar hitro 6I' česa vsega so se lotili v prirezoval-v*
(0vSodij° med večja dela popravila prire-3^'ae linije, menjava zobniškega aiežaja, ravnanlnih valjev, preventivni
Marjan Balant
pregled linije za vzdolžni prerez pločevine, pregled mostovnih dvigal.
V oddelku površinske zaščite so poskrbeli za p roti korozijsko zaščito lužilnih tunelov, v oddelku dodelave za rekonstrukcijo električnega krmiljenja linije za izdelavo oboda kadi (programirano vodenje stroja s krmiljenjem Simatic) ter v oddelku lakirnice prav tako za nekaj vzdrževalnih posegov.
Marjan Balant je vodja tekočega vzdrževanja v programu Pralno-pomi-valni aparati in delo 23 sodelavcev med kolektivnim dopustom je moral skrbno načrtovati in se dodobra pripraviti.
Kako se hranimo med delom?
l^hketo, ki smo jo objavili vlnforma-ig.. v maju mesecu je odgovorilo 86 sodelavcev. Glavni razlog jg e(e/e bil vegetarijanski obrok, ki so ^ sPomladi poskusno vpeljali v re-tp^oiji Gostinske enote, nekaj sn/?an/ pa se je nanašalo tudi na : ?Sn° na malico.
fev^a, ki je odgovorila na anketo, malico z bloki (56 ali 65%), slaba H- .a (19) si jo kupuje na hladni liniji, (5j ai ia takih, ki si malico nosijo od doma ijj. slaba petina kombinira različne )t)j'lne prehranjevanja med delom, na Jr’0 pa so odgovorili tudi štirje sode-5V’ ki sploh ne malicajo.
Petina sodelavcev je z malico ■r^oljna (17 jih je odgovorilo, da je il^lca dobra), več kot polovici malica ni s “ra (49 odgovorov), tri četrtine pa jih je (m1”1'h, da je malica glede na količino, C^st in postrežbo predraga (64). Italijanski obrok je poskusilo samo anketirancev, veliko več (65) pa jih je (git, da bi se, vsaj občasno odločili za Nejavni obrok, če bi bil cenejši in obil-j)|| 1 Samo četrtina vseh, ki so odgovar-ti|j'Se ne bi odločila za tak vegetarijanski L°k- Več kot polovica (50 sodelavcev) ij ^.®laza malico tudi zelenjavno juho, če ''a cenejša, ali če bi jo dopolnili s
kakšnim hranljivejšim dodatkom (na primer sladico).
Pripombe zaposlenih so se nanašale predvsem na ceno malice, slabo kvaliteto hrane (neokusno, preveč prežganja, pregreto, staro olje, premastno, razkuhano, slabo očiščena solata), slabšo izbiro po 10. uri, popoldan in ponoči, neizdatnost malice, pomankanje pravih dijetnih obrokov (neslano, brez sladkorja, mlečni obrok), nečistočo miz, neljubeznivost in celo nepoštenje dela osebja, gnečo, nekaj pa se jih je tudi potožilo, da je premalo mesa.
Kot po navadi - saj je lažje kritizirati kot svetovati - je bilo predlogov zelo malo. Večina predlaga odpravo zgoraj navedenih pomanjkljivosti, posamezniki pa predlagajo še zunanjo konkurenco, dodatno strokovno izobraževanje, večjo reklamo, racionalizacijo poslovanja, ponudbo dneva po nižji ceni, možnost več kombinacij prilog in solat, možnost kupovanja za bloke tudi na hladni liniji.
Po podatkih, ki so bili zbrani približno v času ankete, je prejemalo bloke za malico 58% zaposlenih v Gorenju Gospodinjski aparati. Eni od razlogov tako velikega osipatistih, ki bi se naj hranili v restavraciji Gostinstva, so gotovo tudi cena in pomanjkljivosti, ki sojih navajali anketiranci.
Pravočasno je bilo treba naročiti rezervne dele, se dogovoriti z zunanjimi sodelavci, pripraviti pogodbe ipd.
Ko nastopijo dnevi vzdrževalcev, si delovne naloge sledijo druga za drugo, in če so bile organizacijske priprave natančne, potem ni težav.
"Ko je vse mimo, si malo oddahneš,"
je priznal Marjan Balant, njegova delovna pot v Gorenju pa je podobna tudi toliko drugim, ki so se Gorenju zapisali že pred več kot dvajsetimi leti.
"Dopadla se mi je fabrika," je dejal v tistem času, ko se je še vozil na delo v ravensko Železarno, toda spomladi 1970 je začel delati v Gorenju kot strojni ključavničar v stiskalnici "šeste hale".
Deset let je bil vzdrževalec strojne opreme, nato nekaj let v centralni delavnici Vzdrževanja kot mojster, se po letu 1983 vpisal v tehnično šolo ob delu in jo po treh letih končal. Nekaj časa je bil tehnolog, od leta 1989 naprej pa je vodja tekočega vzdrževanja v Pralno-pomival-nih aparatih.
"Od kar je bil v Gorenju uveden kolektivni dopust, koristim svoj dopust proti koncu avgusta. Lani sem bil še na morju, letos pa bo več časa za kakšna opravila pri hiši," je dodal Marjan Balant, doma iz Mislinjske Dobrave.
Hinko Jerčič
Vegetarijanski obrok je sicer zanimiva sprememba, vendar samo ta še ne pomeni bistvenega izboljšanja ponudbe. Vegetarijancev in takih, ki imajo posebno radi zelenjavo, je zelo malo. Vsak delavec je tudi gost ali potencialni gost in to bodo morali začeti upoštevati tudi v restavraciji Gorenja Gostinstvo.
Dagmar Vrtačnik
GORENJE IPC, d.o.o. Partizanska 12 63320 VELENJE
objavlja prosto delovno mesto
TEHNOLOGA v programu Grafike
Tehnolog sprejema naročila in kontaktira z naročniki, predpiše tehnološki postopek, razpiše delovni nalog, vodi evidence zalog materiala in porabljenega materiala, koordinira delo med pripravo in proizvodnjo, obračunava delovne naloge, vodi evidence potrjenih vzorcev in ponatisov, sodeluje z zunanjimi izvajalci, sodeluje z RR glede tekočih sprememb pri ponatisih, itd.
Pogoj je srednješolska izobrazba.
Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati iz Gorenja Gospodinjski aparati.
Prijave sprejemamo 8 dni po objavi.
Dodatne informacije lahko dobite pri Nevenki Meh, int. tel. štev. 481.
Spoštovani varčevalci!
Morda ste že dolgo časa razmišljali kako ujeti rast tečaja tujih valut, pa sami nikakor niste našli rešitve?
Sedaj je tu Ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d., ki vam ponuja novo storitev, to je
VEZAVO TOLARJEV Z VALUTNO KLAVZULO.
In kakšne so prednosti teh vezav?
-	tolarska sredstva se ob vplačilu oziroma zapadlosti preračunajo po srednjem tečaju tečajne liste Banke Slovenije za DEM,
-	doba vezave 31 oziroma 91 dni,
-	minimalni znesek vezave 30.000,00 SIT,
-	letna obrestna mera znaša za 31 dni 10 %, za 91 dni pa 11 % in je fiksna.
Da bo odločitev lažja vam ponujamo nekaj izračunov in sicer, kaj je prineslo 100.000,00 SIT ob različnih oblikah vezave za čas od 7. 4.
1993 do 7. 7. 1993:
tolarska vezava	=	6.589,34	SIT
devizna vezava	=	5.607,60	SIT
vezava tolarjev z valutno
klavzulo	=	11.407,10	SIT
Je bilo vaše razmišljanje pravilno, kajne?
Ste se odločili?
Če ste se, potem vas vabimo, da se oglasite v katerikoli enoti naše banke, kjer vas že pričakujemo.
Gorenje Kulturnica
Vse za šolo
V kiosku Gorenja bo 27. avgusta Knjigarna Kulturnica prodajala vse za šolo, od zvezkov, ki jih dobavlja Gorenje IPC, do barvic in peres-nic.
Še zmeraj tudi sprejemamo naročila za učbenike.
Ves čas pa poteka prodaja v prostorih Knjigarne Kulturnica od 9. do 13. ure in od 16. do 19. ure, v jedilnici od 9. do 11.30 ure ter v pisarni Kulturnice.
Obvestilo za starše prvošolčkov
V Knjigarni Kulturnica je na voljo prvo berilo, delovni zvezek Jesen za učence prvega razreda pa bo na voljo po 20. avgustu. Prvo plačilo se opravi po prevzemu delovnega zvezka.
Firence
Obveščamo čakajoče na trodnevni izlet v Firence, da bomo organizirali obisk tega italijanskega mesta, v drugi polovici septembra. Prijave še zbiramo. Za skupino nad 40 udeležencev je cena 190 DEM, za skupino od 20 do 40 udeležencev pa je cena 250 DEM.
Poletja še ni konec
Gorenje Rekreacija d.o.o. prireja tedenske turnirje v pikadu za Pokal poletja 1993 v Starem Velenju; po petem turnirju je v vodstvu Boris Trs, ki je zmagal na zadnjem turnirju med 20 udeleženci.
Vrstni red 5. turnirja:
1. Boris Trs (Pluton) 11 točk, 2. Peter Miklavžina (RLV), Dejan Pfeifer (Gorenje) in Robert Cerenak (Gorenje) vsi po 10 točk, 5. Zvone Grmič (Gorenje) 9 točk itd.
Skupni vrstni red:
1. Boris Trs 53, 2. Zvone_ Grmič 51, 5. Husein Čirič 44, 4. Robert Čerenak29, 5. Dejan Pfeifer 26 itd.
Naslednji turnir bo v petek, 20. avgusta, ob 19. uri v pikadu centru_ v Starem Velenju (nad okrepčevalnico Šahec).
Malica
		I. MENU
PO	23. 8.	Zeljna enolončnica z mesom, zavitek
TO	24. 8.	Dušen puran, mlinci, solata
SR	25. 8.	Mesni sir, francoska solata
ČE	26. 8.	Dolenjske kepe, pražen krompir, zeljna solata
PE	27. 8.	Svinjska pečenka, riž, solata
PO	30 8.	Svinjska kisla juha, pecivo
TO	31. 8	Kuhana govedina, ohrovt s krompirjem,sladoled (puding)
II. MENU
sirov Ocvrti sir, majonezna omaka, sadje
Polnjen piščanec, kuhan riž, solata Zelenjavni zrezki, testenine, puding Krompirjeva musaka, cvetača v solati
Postrv po tržaško, slan krompir, solata
Telečji ragu, vodni žličniki, sladoled Puranji zrezki, slan krompir, solata
Planinci, preberite!
V programu za leto 1993 so člari Planinske sekcije Gorenje Sefy’ pod okriljem Planinskega društva Šoštanj predvideli več izletov slovensko visokogorje.
Tokrat vabijo vse svoje člana il1 tudi vse zaposlene v Gorenjev11 podjetjih na tri izlete, in sicer Kamniške alpe, na Jalovec Triglav.
Prvi izlet bo v Kamniške alpe; odhod2 avtobusom do slapa Rinke bo v petek/_ avgusta, ob 15. uri izpred poslovi zgradbe Gorenja Servis v Velenl 1 povratek pa 29. avgusta z Jezerskega-
Od 3. do 4. septembra že vabijo Jalovec, medtem ko je tretji izlet od 9.
11. septembra na Triglav.	j.
Smer izleta: Vrata - Tominškova - se mera iezera - Komarča - Bohinj.
V planinski sekciji pa lahko v teh dneh P ugodni ceni kupite planinske nahrbtn jj - primerne za planinske ture že Za -6 DEM, medtem ko stanejo večji, primernejši nahrbtniki, 120 DEM.
Prijave za izlete in planinske nahrbt^, zbira Maksimiljan Korošec, tel. 853 2 int. 444.
Zahvala___________________^
Ob izgubi drage mame se sodela^c zahvaljujem za izrečeno soza I darovano cvetje in pomoč.
Anton Mandel
INFORMATOR, časopis za obveščanje dela ^ Gorenja. Urejajo: dipl. novinar Božena Gorjan, n Jerčič, Dagmar Vrtačnik. Izhaja štirinajstdnevne^. Naklada 4.200 Izvodov. Grafična priprava: Velenje. Tisk in odprema: Tiskarna Ve®^ Oproščeno plačila prometnega davka po sklePu 1/72 Z dne 23. 1. 1974.

*
Pn
'oi
eri
Že
'/e
Se
45,
$9,