OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION
■afcved M Seeond-Class MatWr January 18, 1916, at tha Poat Office at Chicago, Illinois, under the Act of Ao*u.t 24, 1*12.
No. 21« Stev. 21.
Chicago, I1L, 29. roaja (May) 1918.
Leto IV. Volume IV.
Ameriške vesti.
25. letnica dr. sv. Družine it. 5. K. S. K. J.
Dne 4. junija t. I. bo poteklo pet in dvajset let, ko je bilo u-
stanovljeno zopet eno izmed onih pijonirskih slov. podpornih društev, ki so postali temeljni kameni naše K. S. K. J. Minuli mesec je obhajalo svoj srebrni jubilej dr. sv. Jožefa št. 7 v Pueblo, Colo. Dne 4. junija bo pa obhajalo tak jubilej naše sosedno društvt\ sv. Družine št. 5 v La Salle. 111.
Marsikdo bode rekel, kako je to mogoče da obhajajo razna naša društva 25. letnico obstanka prej, nego K. S. K. J.? Znano je, da je bilo pred vstanovitvijo naše Jed-note že več slov podp. društev, deloma samostojnih, deloma so pripadala k neki češki Jednoti; ta
društva so se pa dne 2. aprila 1894 združila ozir. pristopila k tedaj ustanovljeni K. S. K. J..
Društvo sv, Družine št. 5. v La Salle je torej najstarejše in prvo slov. podp. društvo tamošnje slovenske naselbine. Dne 9. junija, <drugo nedeljo v juniju) bo označeno društvo obhajalo svoj srebrni jubilej na slovesen način, kakor razvidno iz današnjega uradnega naznanila tega društva priob-čenega na II. strani tega lista. Pri tej priliki prosimo cenj. odbor dr.
sv. Družine št. 5 v La Salle, 111., da bi nam blagovolil doposlati
kratko zgodovino tf£a (tmšfvcf
kakoršno smo priobčili v zadnjih dveh številkah Dovodom 25. letnice dr. sv. Jožefa št. 7. v Pueblo, Colo. Pri volji smo priobčiti tudi vstanovnike dr. sv. Družine št. 5. in sedanji odbor.
Pri tej prilijci izražamo cenj. društvu sv. Družine št. 5. v našem imenu, imenu gl. odbora in imenu vseh ostalih društev K. S. K. J. najiskreuejše čestitke in željo, da bi dočakalo to društvo tudi svoj zlati jubilej, ali 50 letnico! Živeli torej vstanovniki dr. sv. Družine št. 5. Živeli odborniki In vse članstvo tega društva!
Kampanja za Rdeči križ zaključena.
Washington, D. C. 25. maja. --Danes se je zaključilo drugo kampanjo za prostovoljne prispevke Rdečega križa. V kolikor se za-more sedaj dognati, znaša skupna
svota teh darov nad 100 milijonov dolarjev; poleg tega prihajajo v glavni urad Rdečega križa še vedno brzojavke z večjimi doneski.
Spor med Mehiko in Kubo.
Mexico City, Mehika, 24. maja. — Uradno se poroča, da je Mehika prekinila diplomatsko zvezo z Kubo, vsled česar sta bila oba vladna zastopnika, ali ministra odpoklicana domov. Vzrok tega spora je nastal vsled tega, ker noče kubanska vlada Mehiki več
pošiljati sladkorja in drugega blaga in ga pošilja raje Združenim državam in ostalim zaveznikom. Vendar ni nesporazum med tema dvema državama tako napet, da bi isti povzročil morebitno vojno.
Sneg v Kanadi.
Winnipeg, Man. 26. maja. — Po severnih delih province Saskatchewan je padal zadnje tri dni sneg, tako da je mnogo krajev pobelil do 6 palcev na debelo. To nepričakovano zimsko vreme je naredilo farmarjem dosti škode.
Omejitev uživanja meaa v New
Yorku... New,York, N. Y. 26. maja. — Te dni, tu se mudeči živilski administrator Hoover je na nekem shodu priporočal Newyorčanom, da naj omejijo vživanje mesnih jedi, vporabo sladkorja in pšeni-
čne moke. Hoover je priporočal, da je dva funta mesa popolnoma
dovolj na teden za eno odraslo osebo.
Povečanje tovornine in prevozni ne na vlakih.
Washington, D. 0. 27. maja. — (generalni železniški ravnatelj Mc Adoo je izdal danes novo odredbo, na podlagi katere se bo s 25. junijem 1.1. povečalo prevozni tovorni tarif za 25 odstotkov; istotako se bo z dnem 10. junija podražilo
tudi prevoznino na potniških vlakih od na miljo na tri cente. Prevoznina v parlor in spalnih (Pullman) vozovih bo znašala •S^c na miljo; takozvana "commutation" prevoznina bo pa povišana za 10 odstotkov.
Vlada je prišla do tega sklepa vsled tega, ker se je vsem železniškim uslužbencem nedavno povišalo plačo, kar bo znašalo okrog 200 milijonov na leto, poleg tega se bo s tem povišanjem pokrivalo del vojnih stroškov, ker vedno bolj in bolj naraščajo. Računa se, da bo imela država vsled tega povišanja okrog 900 milijonov dolarjev več dohodkov na leto.
Prof. Masaryk zopet v Chicagu.
Dne 26. t. m. je došel iz New Yorka zopet v naše mesto znani češki narodni voditelj prof. Masa-ryk, kjer bo pričel s svojem delovanjem in agitacijo. Dne 27. maja je bil prof. Masaryk gost predsednika univerze države Illinois, potem ko je na tej univerzi predaval o Čekih ki slovenskem gibanju v Avstriji. Prof. Masarykova glavna naloga bo obrati večji oddelek čeških prostovoljcev, s katerimi se bo podal potem na francosko fronto.
tudi ni plačal asesmenta. 3. Mortgage na vojakovi lastnini se ne more ovreči. 4. Vi nfe smete vzeti vojakovi družini hiše, če ne more plačevati obrokov. 5. Vi ne smete prodati vojakove hiše, če ni plačal davkov. 6. Vi ne morete tožiti vojaka, dokler se naheja v vojni službi. 7. Sodnija ne more soditi vojaka, če ni navzoč. 8. Lastnina vojaka se mora čuvati. 9. Spoštujte vojaka, da bodete lahko uživali dneve svobode. 10. Vojak žrtvuje svoje življenje za svobodo, za vas, ki ste doma, torej se zapoveduje, da odvetniki niti druge pijavke se ne smejo debeliti od vojaka.
Inozemske vesti
"Slacker" umoril 3 osebe. Grayson, Ky. 25. maja. — Mel-vin Collins, 23-letni "slacker" iz naselbine Olive Hill je danes u-strelil tri osebe, ki so ga zasledovale ker se ni registriral. Mrtvi so: Vine. Carpenter, Cleveland
Sparks in John Howard.
Morilec je končno ubežal policiji in se skril v neki farmerski hiši. Šele po hudem boju se je posrečilo šerifom dotičnika ukrotiti in odvesti v zapor. Morilec Collins pravi, da je zato ustrelil one tri osebe, ker so ga vladi naznanili, da se ni registriral.
Višek patrijotizma.
Pr^d nekaj tedni so občinski možje trga Brookfield, 111., sprejeli resolucijo, ozir. določbo, da mora nemščina popolnoma izginiti iz Brookfielda. V tej naselbini so odpravili prosti poduk nemščine v višjem razredu ljudske šole; razpustili so neko nemško pevsko društvo, zaplenili in sežgali so vse nemške knjige in prepovedali čitati nemško časopisje. Najstrožja je pa zadnja naredba m sicer, da ne sme nobena oseba javno na cesti govoriti kajzerjev jezik. Kazen za ta prestopek je določena od $25. — do $100.—
Rooseveltov sin hudo ranjen.
Znano je, da ima ibivši predsednik Theodore Roosevelt štiri svoje sinove v vojni; med temi se nahaja starejši — Archie že na Francoskem, kjer je prideljen kot stotnik nekemu oddelku. Sedaj se poroča, da je bil stotnik Archie Roosevelt nevarno ranjen v bitki m sicer mu je krogla popolnoma zdrobila eno nogo in eno roko. Ko bo ranjeni Archie Roosevelt okreval, se bo vrnil domov, v Ameriko.
Deset zapovedi v korist vojakom.
Zvezna vlada izda v kratkem deset zapovedi v korist vojakom. Te zapovedi se glasijo: I. Vi ne smete družine ameriškega vojaka pognati iz stanovanja pod kaznijo $10.000. 2. Vi ne smete u-staviti zavarovalnine vojaka,
Največje poslopje na svetu.
Znana gradbena tvrdka Turner Construction Co. v New Yorku, je dodjila te dni od vlade naročilo za zgradbo največjega poslopja na svetu. Nova stavba bo služila za vojne namene in sicer bo v isti velikansko državno skladišče od *koder se bo pošiljalo raznovrstne vojne potrebščine preko morja na evropsko fronto; to poslopje bo veljalo 40 milijonov dolarjev. To poslopje bo 1000 čevljev dolgo in 1000 čevljev široko ter bq zavzemalo prostora za 6 milijonov štirijaš-kih črevljev.
Nova odredba za imenovanje vlakov.
Državni železniški ravnatelj McAdoo je izdal te dni odredbo,
da naj se imenuje za naprej vse potniške vlake raznih železnic samo po številkah in ne več s posebnimi označbami. Tako je tudi prepovedano oglašati gibanje vlakov pod starimi imeni. Vsled tega odpadejo dosedaj znane označbe: Overland Limited, Northwestern Pacific, Black Diamond Express Congressional Limited, Manhatten Express, Iwentieth Century i. t. d.
Nekaj številk iz Chicaga.
Pomožni policijski načelnik mesta Chicago poroča, da so se chikaški banditje ,morilci in tatovi v letošnjem aprilu zelo poboljšali. Število ulomov in tatvin se je namreč v tem mesecu skrčilo za 51 odst. v primeri s številom lanskega aprila.
Lanskega leta se je izvršilo v Chicagu tekom aprila 1668 splošnih kriminalnih prestopkov, ali slučajev, letos pa samo 815. U-lomov je bilo lani meseca aprila 635. letos pa 292;' goljufij lani 1652. letos 375. roparskih napadov, lani 180. letos samo 85; umo rov lani 11, letos pa samo 7.
. Stara farmarska družina.
V farmarski naselbini Coshocton, Ohio živijo trije bratje in ena sestra, ki tvorijo skupaj 341 let starosti. Starejši brat Henry Johnson šteje 91 let; Silas 87, let; Geot^e 79 let in sestra Mary 84 let. Dasiravno so tako stari, se še vedno pečajo s farmerskini delom in jim gre vse dobro izpod rok. Zemljišče, katero obdelujejo ti starčki obsega samo 10 a-krov; njih glavni pridelek je tobak; sestra Marija pa vodi gospodinjstvo in oskrbuje poleg tega še perutnino in eno kravico.
Jubilejhi poldolarji.
Dne 21. maja. t. 1. je senatska zbornica sprejela zakonski načrt za izdajo novih jubilejnih kovanih poldolarjev v spomin in proslavo 100 letnice obstanka države Illinois. Vsled tega se je senator Lewis vsem svojim tovarišem lepo zahvalil, povdarjajoč že nad 100,000 fantov in mož v službo strica Sam-a.
Kupujte Vojno varčevalne znamke!
WUtMMMOMlhTNhil Life «re you fivlat?
ljubljanski Skop dr. jeglič aretiran.
Washington, d. C. 23. maja. — •Aretacija dr. Anton Bonaventure Jegliča, ljlbljanskega knezoškofa, j« povzročila veliko potrtost v du najskih političnih krogih ter obe nem tudi pravi upor na Slovenskem, — pravi ugotovilo, ki ga je objavil danes srbski tiskovni u-rad.
Slovenci se prav posebno jeze na papeža, — tako se glasi nadalje v poročilu. — ki je na prošnjo dunajske vlade poslal svojega nuncija, da preiskuje krivdo ljubljanskega knezoškofa, katerega dolže, da je v zvezi z jugoslovanskim gibanjem. j
Papež ga je spoznal krivim u-gajanja aktivne politike za združenje vseh Jugoslovanov s Srbijo na čelu.
Inštaliran v čast knezoškofa pred 25 leti, je bil organizator klerikalne katoliške stranke ter eden izmed stebrov habsburško-vatikanske politike slovenskih ze-melj.
V pričetku te vojne je blagoslavljal zastave polkov, ki so odhajali v vojno, a kmalo po tretjem avstrijskem porazu v Srbiji in po uničenju avstrijskih armad od strani generala Brusilova na vzklili fronti je poslal klerikalnega poslanca Sušteršiča ter nemškega poslanca Erzbergerja v Bern, da uvede mirovna pogajanja.
To je odprlo oči slovenskega naroda ter obenem tudi oči slovenskih voditeljev. Postali so prepričani, da s svojim podpiranjem avstrijskega cesarstva dejanski podpirajo le stvar takozvane Srednje Evrope ter dolgo negovane načrte nemške obvlade od Berlina do Bagdada.
Slovenci so uživali sovraštvo Nemcev tekom bivanja nemških in avstrijskih armad v Ljubljani ter so bili predmet zlobe, ko so jih zlorabljali nemški in avstrijski Častniki.
Izza deklaracije na otoku Kr-fu, ki je zagotovila enake pravice vsem Slovencem, Hrvatom in Srbom, ki bodo združeni v prihod-
v eno državo, se je vsa slo-
zena v Carigrad, je dospel včeraj nazaj na Dunaj precej poškodovan.
Preko meje se poroča, da je bila avstr. cesarska dvojica na svojem povratku v vlaku napadena od Bolgarov. Ko je vlak vozil preko Zofije, ga je bolgarsko vojaštvo napadlo s kamenjem; oddanih je bilo vanj tudi nekaj strelov. Več članov cesarskega spremstva je bilo ranjenih vsled razbitih kosov šip na oknih vlaka. Ko se je dvorni vlak ustavljal 11a raznih bolgarskih postajah, ni nihče izmed ljudstva pozdravil avstrijskega cesarja in njegovo ženo.
Nemci se pripravljajo na zopetni napad.
London, Anglija, 27. maja. —
Nemci so pričeli danes svojo o-fenzivo na zapadni fronti s podvojeno silo. Napad so uprizorili na 35 milj dolgi fronti od Sois-sons in Rheimsa ob reki Aisne; zaeno so pa skušali napasti tudi francosko armado na Flandrskem in Američane v Picardiji.
Glavnemu oddelku nemške armade od Aisne zapoveduje nem ški prestolonaslednik, ki • se je moral pri Chemin-des-Dames u-staviti vsled prevelikih izgub.
Pariz, Francija, 27. maja. -Vojno uradno poročilo se glasi da se je vršila včeraj huda bitkr na celi črti med ' Vauxaillon-ovy in Brimont-ovu: sovražniku se j< posrečilo" dospeti pri Pont Arcy do $rvih francoskih vrst, kjer sc je moral zatem umakniti nazaj ; velikimi izgubami. Pont Arcy sc prostira kakih 13 milj južno or Soissons, 6 milj severno od Bazo ches ob Verdun-Pariz glazni že lezniški progi.
monticelsko sotesko. Pri tem so odvedli Italijani 870 nemških vojakov ter 14 častnikov v ujetništvo; zaeno so zaplenili 12 velikih topov, 14 zakopnih možnar-jev, 25 strojnih pušk in več sto drugih pušk. Pri tej priliki je poslal italijanski kralj svoji armadi sledeče brzojavno čestitko: "Čestitam k zopetni zmagi, ki se bo kmalo razvila v zmago na celi črti!
nje
venska duhovščina aktivno vdele-žila pripagiranja te ideje.
Ideja jugoslovanskega edinstva se je hitro razširila med mlajšo generacijo slovenskega duhovni-štva, kojega načelnik je dr. Korošec, načelnik Jugoslovanskega Kluba v dunajskem parlamentu.
Dr. Jeglič je trden pristaš :e stvari in to dejstvo ustvarja podlago za intervencijo papeža ter a-retacijo knezoškofa, ki je bil prej predstavitelj avstrijske politike ter član gosposke zbornice na Dunaju.
56 ameriških vojakov utonilo.
Neko angleško pristanišče, 24.
maja. — Včeraj zjutraj je bil tor-pediran prevozni parnik "Moldavia", na katerem so se nahajali tudi ameriški vojaki. V kolikor se je zamoglo dognati, se je moštvo in večina vojakov rešila; pogreša se pač 56 ameriških vojakov, ki so postali najbrž žrtev eksplozije.
■ "Moldavijo' 'je zadel nek sovražni torpedo ravno v ospredje, tako da se je že po preteku nekaj minut potopila, nedaleč od obrežja. Kapitan parnika in njegovi častniki so takoj po katastrofi vzdrževali vzoren red in mir tako, da.se je vojaštvo lahko rešilo na angleške rušilce, ki so spremljali "Moldavijo".
Avstrijski cesar v nevarnosti.
Ženeva, Švica, 26. maja.-Dvor-
ni vlak, s katerim se je peljal avstrijski cesar Karel in njegova
Bombardiranje Pariza s skrivnostnim topom.
Pariz, Francija, 27. maja. —
Danes zjutraj ob pol 7. uri so pri čeli Nemci zopet obstreljevati Pa riz s svojimi skrivnostnimi dale kosežnimi topovi; pri tem sta bi li ubiti dve osebi. Ker se je slišak strele v rednih presledkih, je sklepati, da imajo Nemci zopet v akciji več teh topov s katerimi me rijo v razdalji 60 milj.
Amerikanci odbili sovražni napad
Ameriški glavni vojni stan ne francoski fronti, 27. maja. — Me«,
6 in 9. uro danes zjutraj je sovražnik uprizoril tri hude napade na picardijskem bojišču ;vse te napade so pa Amerikanci uspešno odbili ter prizadeli sovražniku občutne izgube.
Washington, D. C., 27. maja.-General Pershing poroča vojnenu depart mentu, da jc naskočili nemška infanterija na dveh me stih ameriške pozicije v Picardiji končno so jih pa naši oddelki po tisnili nazaj in zavzeli nekaj so vražnih zakopov. Poročilo še gla si dalje o uspešno odbitem napa du pri Woevre; tako so včeraj A merikanci uničili tudi en nemšk" letalni stroj.
Haigove čestitke angleški kraljici London, Anglija, 27. maja. —
Keldmaišal Ilaig je danes brzojavno čestital angleški kraljih Mariji povodom njenega rojstnega dne. Pri tem je omenil, da jc trdno prepričan, da bo sedanja vojna do prihodnjega njeneg;' rojstnega dne gotovo in s popolno zmago zaveznikov končana. Kraljica Marija se je Haigu iskreno zahvalila za te čestitke.
Poročilo z italijanskega bojišča.
London, Anglija, 27. maja. —
Zadnje rimsko vojno poročilo sc glasi, da so dosegli Italijani na severni fronti ob Trentu veliko zmago po 48 urnem neprestanem bojevanju.
Italijani so napadli z vso silo goro Zigolon, dalje so zasedli važno strategično točko ob Prezni in
Rusi se ustavljajo Nemcem. Moskva, Rusija, 25. maja. —
Vsi poiskusi Nemcev, da bi razorožili poljske Čete v Ukrajini in v okraju Minsk — so se izjalovili, kajti Poljaki se trdno temu upirajo in ustavljajo.
Drugi poljski kor, pod poveljstvom generala frakovitskija nedaleč od Kaneffa je odgovoril na zadnji nemški ultimatum, da noče na noben način odložiti orožja; vsled tega so Nemci napadli svoje nasprotnike in zasedli neko bližnjo vas.
Poljaki so se dobro utaborili in skrili v svojih zakopih, kjer morajo odbijati 15,000 sovražnih mož močno armado; največje izgube imajo pri tem Nemci; zadnja bitka je trajala neprestano 2 dni.
Rusi in Poljaki so postali vsled tega tako jezni na Nemce, ker so leti prelomili in prekršili znano Brest-Litovsko mirovno pogodbo; vsled tega se pripravlja tamošnje ljudstvo na novi odpor jn zopetni napad.
V Livoniji so uprizorili Nemci pravo strahovlado. Aretacije in usmrčenja so ondi na dnevnem redu in sicer za vsak majhen politični prestopek. Poleg tega nastaja na Ruskem tudi lakota vsled občnega pomanjkanja živeža. Ljudstvo je prišlo do spoznanja, je bilo hudo prevarano od Nemcev, vsled česar se pripravlja na krvavo maščevanje.
Hindenburg bolan.
Ženeva, Švica, 26. maja.—Nemški feldmaršal von Hindenburg leži v neki bolnišnici v Strass-burgu na smrt bolan za legarjein. — To poročilo prihaja semkaj preko meje. Zadnji čas se je p>-iavil legar v obilni meri v raznih icmških vojašnicah in taboriščih.
Krvave številke.
Londonsko časopisje poroča, kako neusmiljeno so počeli Nemci s finskim ljudstvom za časa okupacije Finske. Mučili in obešali so jih kar na debelo za vsak majhen pregrešek. Do 1. maja t. 1. je znašalo število teh nedolžnih žrtev že 1752. V mestu Tam-merfors so jih ustrelili in obesili 516, v Torneji 148, v yarkomu 380, v Vasi 380 i. t. d. Z vojnimi jetniki so počenjali Nemci tudi tako kruto in neusmiljeno, da jih je pomrla že skoro polovica.
Posledice lakote v Avstriji.
Razni švicarski listi prinašajo senzacij onesl ne posnetke poročil avstrijskih listov,* glede bednega stanja v Avstriji. Letos meseca marca je umrla namreč skoro tretjina ljudstva za jetiko katero si je ljudstvo nakopalo vsled pomanjkanja zadostne hrane. t
Izgube Angležev.
Uradno se poroča, da so znašale tedenske izgube Angležev od 12. do 18 maja t. 1. 39,889 mož in sicer: 322 padlih častnikov, 1024 ranjenih, 477 pogrešanih. 4333 padlih vojakov, 20,701 ranjenih in 13,032 pogrešanih.
Sporazum med Nemčijo in Švico.
Bern Švica. — Med nemško in švicarski vlado se je dosegel sporazum na vseh točkah. Nemčija dovoljuje Švici, da lahko dobiva živila od koder hoče, če tudi od nemških sovražnikov.
* - >
- X i	IS >f t Wzzeh* - -
in—im m kii n i i "m ii m ^- mmm*
f V.-- ;„■
dhthro Drniiii« it. 5, TiiftilVr, Tli
Druitvo Sv. Družine Štev. 3 K. S. K. J. LaSalle, II). obhaja letos •rebrni jubilej svojega obstanka. Četrtega junija bode minulo 25 let, kar se je društvo ustanovilo. Na zadnji seji se je sklenilo, da se bere sv. maša dne 9. junija ob 10. uri dop. za vse žive in mrtve člarte tega društva. Torej vse člane u-ljudno vabim, da se olb |>olxdesetih ztterejo v društveni dvorani, di z drugimi dniStvi odkorakamo k sv. maši. Razven te slavnosti bo tudi blago^ovljenje novega društvenega baadera. Ker so «tro8ki veliki, bodemo imeli veselico, katera se prične v soboto ob 6. zvečer in traja do 6. zvečer v nedeljo v Math Kumpovih prostorih. Na sporedu bode kegljanje za razne dobitke, izvrstna godba in več drugih predmetov. V nedeljo po slovesni službi božji bodo nagovori zastopnikov, povabljenih društev in pogostenje botrov in naših vstanovnikov, ali srebrno-jubilarjev.Prosimo torej,da se vsi Člani vdeleže slovesne sv. maše v spomin in zahvalo za vse prejete dobrote v 25 letih in da bi še dočakali zlati jubilej.
Vas vse Slovence posebno so-brate uljudno vabimo na to slavi nost
Veselični odbor.

wtt tajnica.
ii • " •» ••
i«.
stvari zaradi vršečega ete dne gleSe v^sfovinaki rt kafero se iiamčraVa jfr 9. junija. Torej Vas še prosim, xla se pokiogtevilho udeb-Žjte prihodnje seje.
Šobratski pozdrav do vsega članstva' K. S. K. J.
"ouii Sinila, tajnik.
Is urada druš. sv. Janeza Evang. it. 65 K. S. K. Jednote.
Milwaukee, Wis.
Kako velike vrednosti je bolniška podporna društva za nas znamo prav ceniti ob gotovih slučajih. Neizprosna smrt je po kratki, hudi bolezni, pljučnici pretrgala življenje našemu sobratu John Ribič. Bolan je bil komaj osem dni ter umrl 14. maja star 47 let. Društvo in rodbina so mu preskrbeli krasen pogreb.
Pristopil je k društvu in Jed-noti dne 13. jtmija leta 1915 in bili zavarovan za $500. Tudi Pfister Vogel družba,kjer. je bil zaposlen, bo izplačala $250. Doma je bil iz fare Marija Novaštifta pri Ptuju na Štajerskem, kjer zapušča ženo, dva sina in eno hčer, katerim izrekamo mi naše najsrčneje sožalje za izgubo gotovo prerano umrlega moža in očefa, in sdbratu želimo naj mu bo tuja zemlja v katerej počiva lahka! Obenem Vis cenjeni soibratje pazivljam, da se prihodnje društvene seje polnoštevilno udeležite, ker je veliko važnih stvari ša rešiti; ob e-nera Vas tudi prosim, da mi prins-sete spovedne listke in mi iste na tej seji uročite.
Sobratski pozdrav,	<
John Močnik, tajnik.
Društvo sv. Jožefa št. PJeve-n	land, OJiio.
Borba, ki jo bojujemo medse bojno vsa bratska društva K. S. K. J. se nagibi je svojemu koncu. V petmesečni skušnji smo se tudi "poveljniki" namcili, kje in kako je treba prijeti, da je zmaga dob -Ijena. Da še pa zmaga temeljito izvojuje, je treba boriteljem ubogljivosti, poslušnosti ter vstrajnosti v tozadevni stvari. Ker je odlo -čilni trenotek že skoraj tu, prosim kot predsednik vse člane pori imenovanega društva, ki se še niste odzvali '3 tem, da bi vpisali svoje "ljubljenčke" v to prekoristno armado, da to še enkrat dobro pomislite, predrio vas društveni uradniki obiščemo radi tega na vašem domu. Odmerili smo pamreč teden, pričenši s 3. junijem t. 1., samo v ?o, da obiščemo vsakega člana, ki še nima svojih otrok v Mladinskem oddelku K. S. K. J., na njegovem domu, da nikdo ne bo imel najmanjših sitnostij in potov — torej tudi nikakega izgovora, da ni imel lepe priložnosti. O koristih, katerih boste sami deležni ne bom obširneje govoril, ker o njih je go-Voril naš društveni tajnik v eni zadnjih številk našega čislanega Jednotinega Glasila.
Da pa ne bo mislil kdo, da se dr. tajniku že sline cede po večji njegovi nagradi, mi je naznanil, da ako prejme društvo razpisano nagrado, tudi on svojo izroči v dr. blagajno in njegovemu blagemu zgledu hočem tudi jaz slediti in iz Svojega žepa nekaj <farovati po inojih skromnih močeh. Dragi člani, sedaj na noge, kajti nudijo se nam ne samo enjt, ampak kar tri nagrade. Zavedajte se svojih sve tih dolžnosti v tednu, ki se prične s 3. junijem in vs&kma^ft« žrtvuje nekoliko za plemenito stvar, ka -kor se žrtvujemo tudi mi uradniki. Zgrabimo s trdno in dobro voljo, in sigurni bodimo, da bo venec zmage pri našem društvu. V kolikor je meni znano, damo lahko vpisati toliko število otrok, da bo isto prekoračilo število rednih cla-nov našega društva.
V nadi, da se bodo moje iskrene želje izpolnile, ostajam vam udani sobrat
Anton Kovač, predsednik.
CHre^ney, 1
Dne 4. junija se bode o tukaj v naši cerkvi izvanredna slovesnost, katere še naša farmarska naselbina ni doživela. Obhajala bosta namreč tukajšnja rojaka Mr. in Mrs. Sodar 25-letnico svojega zak6na ali srebrrto poroko. Obrede pri obnovitvi zakonskih obljub bode opravil in ime .slovesnosti primeren govor naš dušni osfcrbi-telj Rev. Anton Leskovič iz Eve -let ha)
Zakonska John in ft£arija Sodar sta bila med prvimi farmerskimi naseljenci na Greaney in sta z ne utrudljivo marljivostjo izpreme-nila poprej pusto "ložo" v lepo obdelano polje, tako da je isedaj Sodarjeva kfnetija ena izmed najr veljavnejših na Greaney. Sodarjeva je znana tudi zaradi prijaznosti in gostoljubnosti daleč okrog. Ker je hiša ravno jfri glavni cesti in šoli, se vsi tujci, ki prihajajo v naselbino, ogledovat ali po drugih o-pravkih, navadno Oglasijo pri So-dai jn in so vselej gostoljubno postrežem.
Srebrno-poročencema želimo vsi farmerji prav iz srca, da bi preživela še mnogo si*ečnih let v zastop-nem zakonu, da bi zamogla obha
društfev
v iz-ine, katere k naši K. S. K. J. in šte-12, 10, 9. in 8 članov(ic)
naše društvo ima dve ve-e pod okriljem K. S.K. J., katere štejejo skupaj 15 čla-nov(ic) in sicer:
Družina Matevž Rihtarišič (o&e, niati in 0 otroH) šteje 8 članov (ic); družina sobrata Fran-tar pa skupno 7 članov (oče, mati in 5 otrok). Stariši spadajo v odrasli (redni) oddelek, otroci pa v Mladinski oddelek. S sobrat ski m pozdravom
J. Bojane, tajnik.
ZAHVALI.
J. Čuk —.— —.— 50.00 60.00 Ignac Krapec . . .
—.— loo.oo'.steve JaksioJi . .
1 Bvete st. 50.00 50.00 A. Brence —.— SO.Tfo 50U)0 100.00
50.00
50.00 50.00
Jaz zdolej podpisani se prav lepo zahvaljujem, cenj. dr. sv. Vida št. 25 K. S. K. J. Cleveland, O., ker mi je na zadnji seji darovalo $12. — iz svoje blagajne Jn ob enem se prav lepo zahvaljujem tudi posameznim Članom, ki so mi darovali še $12.25 posebej za pomoč v mojem bednem stanju. 4
, Pred 5 leti mi je umrla žena, ki sem jo tako ljubil; zapustila mi je 4 nedorasle otročičke. Kako težka usoda me je zadela ta^ krat in tako sem živel v božjem imenu in skrbel za otroke kot do-jati še zlato poroko tukaj na Grea- Her oče da se vzgajajo v katoli-ney. Posebno želimo Mrs. Sodar škem duhu. Ali žalibože; tudi
50.00 50.00
—50.00
zopetnega zdravja, katerega ji žuga pokvariti srčna in obistna bo lezen. Živela mnoga leta!
Poročevalec.
Društvo Vitezi sv. Martina št. 75 La Salle, 111.
S tem naznanjam članstvu našega društva, da je bila na seji dne 19. maja t. 1. sprejeta točka glede udeležbe sej. Točka govori, da ako ne pride član 2 (dva) meseca na sejo, plača 50c (petdeset centov) v društveno blagajno in ako ne pride 3 mesece, se ga suspendira za 30 dni od bolniške podpore.
<Forej dragi mi sobratje, ne črtite zaradi tega društvenega odbora, ker vsak član mora vedeti pravila svojega društva, h kateremu spada in pravila K. S. K. J. da mora vsakdo plačati svoje prispevke.; to je prva in glavna stvar.
Pridite tudi na sejo, da bomc tako skupaj delali za napredel-društva in za podporo našim bol nim sobratom. Vsakdo naj si do bro zarpomne, da od sedaj napre, se bo postopalo natančno in stro go po pravilih, kar se dosedaj ni; in jaz kot tajnilc, sem se tudi Žc ^iaVeličal "kikanja" od nekaterih dobrih članov, ki hodijo na sejo in pravijo, da je tajnik kriv, da nas je tako malo na seji. Torej od sedaj naprej, Kakor kateri hoče: naj spolnuje svojo dolžnost, ali pa — ne; jaz jo bom zanaprej spolnoval vestno in po pravilih kot tajnik društva.
S sobratskim pozdravom
JTos. Barborich, tajnik. <
NAZNANILO.
Članom in članicam društva sv. Jožefa št. 146, K. S. K. J., s tem Uradno naznanjam, da se bodo pričele društvene seje začenši s 16. junijem, točno ob eni uri popolu-dne v navadnih prostorih in sicer do nedoločenega časa. Prosim to -dej, da se ta ukrep vpošteva.
Anton Miklavčič, tajnik.'
Is urada tajnika dr. sv. Jožefa it.
103, Milwaukee, Wisconsin.
Tem potom prosim vse Člane goriomenjenega društva, da se polnoštevilno udeleže prihodnje mesečne seje, ki se vrši v soboto, dne 1. junija ob 8:30 zvečer. Na tej seji imamo več važnih točk na cfnevnem redu, kakor tudi važne
Društvo sv. Ane št. 156, Chisholm, Minn.	'
Članicam društva sv. Ane štev. 156, K. S. K. K., Chisholm,'Minn., se naznanja, da smo začeli z Mla -dinskim oddelkom poslovati dne 5. maja in vpisalo se je lepo število (20) otrok, kar mislim, da je lastno za začetek. Zatorej drage iosestre, pridite na prihodnjo sejo in pripeljite vaše otroke s seboj *n vpišite jih v naše društvo, ker ii lepšega, kakor da je mati s svojimi otročdčki skupaj zavarovana ^ri katoliškem društvu in Jednoti. Vstopnina za otroke je 50c, knji -?ica 10c, mesečnina 15c, kar znaša f5c za prvi mesec in nadalje se plačuje samo 15c mesečno; v slu 3aju, da otrok umre, dobite $100 za pogrebne stroške. Otroke se jemlje od 1. do 16 let stare.
Drage soeestre, prosim vas tudi, da bi se bolj redno udeleževale društvenih sej; mislim, da večina izmed nas ima lep čas, da lahko pride in posveti saj eno ali dve uri na mesec za društvene stvari in tam se izve, katera sosestra ic lana, da jo obiščemo itd
Glejmo v obče, drage sosestre. da bomo delovale skupno za napredek društva^ in če ima kamera kako sestro, ali prijateljico, da še ni v društvu, pripelji jo na sejo. ker želja nas društvenic je, da bi
Rowlins, Wyo.
Cenjeno uredništvo:—
Upam, da boste priobčili teh par vrstic v cenjenem nam "Glasilu". Opisati hočem namreč bolj ob kratkfm, kaj seje dne 18. t. m. nekemu Slovanu zgodilo tukaj v tem mestu. (Čemu niste navedli, kakšne narodnosti je bil oni Slovan: Slovenec, Hrvat, Srb, Čeh, Poljak, Slovak?, op. a-red.)
Kakor sem jr.3 čul, se je dotič-nik izrazil, da ne ljtfbi te dežele
(Amerike); drugi pa zopet trdijo, da ni hotel nič pripspevati za Rdeči križ in da so je izrazil sledeče: "Jaz nisem Amerikanee, jaz sem Avstrijec. (Pfuj, sram ga bodi!)
In kaj se mu je nato zgodilo T Kmalo se je zbralo skupaj dosti ljudi, ki so ga najprvo slekli, potem pa po celem životu z gosto rumeno barvo pobarvali. Zatem se je pričel slovesen sprevod po mestu, s tem "pofarbanim" Av-strijakom na čelu. V znamenje posebne časti? do tega nepridiprava, so mu privezali še dolgo vrv za vrat in ga gnali naprej; naravno, da se je moral temu prijatelju kajzerja vsakdo smejati, posebno še, ko so ga pW vsak) stopinji barvali po životu. Ko je bilo vse to končano, je moral do-tičnik poljubiti ameriško zastavo; pri tem je pa ljudstvo zaori-lo: "Živela Amerika V'
Policija je onega tako pobarvanega Avstrijaka odvedla nato v zapor, kjer se je umil; kasneje so ga pa menda izpustili na svobodo. Jaz bi ga bil pridržal še za španskimi stenami dolkler tra-|a vojna, potem pa hajd nazaj čez lužo, da bi avstrijskemu TCo-relčku črevlje biksal in* mazal.
Dragi mi ameriškj .Slovenci! Premislite dobro vsa'ko besedo, katero izpregovorite. Pazi, mi dragi rojak, da se tudi tebi ne zgodi taka sramota, kot gorina-vedenemu prijatelju c in kr. Avstrije. Premislimo sedaj, kaj počne nemški kajzer sedaj v naši stari domovini, ko hoče s pomočjo Korelna vse ponemčiti. Premislite, koliko svobode in blagostanja ste imeli v Avstriji r koliko pa tukaj 1 Pozabite torej na kru-avstrijsko mačeho in* oklenite se naše mile, dobre, svobodoljubne in pravične Kolumbije (Amerike !) Pomagajte j!, da bodo kajzer in njegovi zavezniki kmalo na tleh klečali, ne se pa šopirili na zlatih prestolih. Zmaga Amerike bo nam v korist ki celemu svetu, ko bo enkrat vžival vsak narod svobodo, mir in pravico.
Z domoljubnim pozdravom do vseh zavednih ameriških Slovencev in Slovenk, ki ljubijo Ameriko; Avstrijakota pa kličem-Sram vas bodi I	^
Matt Oiraj.
mene je zadela nesreča, tako da sem že osmi mesec v postelji, ker me huda bolezen vedno muči. Vso to usodo in žalost pa prene-šam zopet v božjem imenu. Ali najhujše mi je za moje male, nedolžne otročiče, ki 9 nimajo več matere, jaz, njih oče sem pa bolan. — Druzega mi ne kaže, da se bora moral obrniti na enega, ali drugega, da mi kaj pomaga v tem žalostnem stanju.
Zatorej iskrena Vam hvala za darovano svoto in pomoč! Bog naj Vam to obilno poplača!
Frank Petrovčič Čl. dr. sv. Vida št. 25. K. S. K. J. 6108 Glass Ave Cleveland, O.
SEZNAM.
članov društva sv. Jožefa št. 12.
K. 8. K. J. v Forest City, Pa.
ki so podpisali in kupili bonde jF. Skube Svobode (Liberty 'bonde). In sicer so podpi^li naši člani L. bojnega posojila za $2100 —; II. posojila za $4600. —; III. pa za $7700.—; iz društvene blagajne smo kupili III. posojila za $200. — torej vseh treh skupaj podpisali za $14.600, čitaj: Štirinajst tisoč šessto dol.)
Veliko je še članov našega društva, ki mi se niso naznanili tega ; jazv ne morem nikakor dlje čakati na take, ki se za stvar ne zanimajo; vsakdo je imel časa za to cel mesec. Prosim Vas torej, da bodite v prihodnje v takih zadevah bolj točni.
S sobratskim pozdravom
Frank Telban, I. tajnik
. Gfufl_
LipeW -.--.-
. intito 50.00 50.00 J. Pija(»	5*6.00
J. 8vete ml. —.- — F. fcokftl st. 50.00 50.00
t. Kofcal fcl. —--—
P rtilclkVČi« lfffcOO —.— J. LenatfiŽ —.— P. Marolt —.— -T. Keržifi J. Seme — Pr. Oven 50.00 P. Zupančič —.— 3. Mifcevc —
0.	Beber J. Turiič P. Peve« I. P. Vavtar
A.	Bečaj —
F.	Bezek —
5. filSglr —
B.	Cerar —.—
G.	Vrhovfiek —.— P. NograSek 50.00
1.	Marolt — F. Volk — F. Milavc — A. Drašler —.— M. Markovič —.— J. Du8ak —.— J. Petri« 50.00 F. Zidar k. Marinčič — M. Jančar 50.00 1. Spec
Iv. Kamin —.— Jos. Kamin —.— J. Grom —.— L. Pajk —.— F. Volk ml.
A.	Opeka F. Bregar F. PlaninSek —.— L. Česnik —.— L. Omalien —.— F. Gresel —.— F. Rebernik —
B.	Grdin — J. Blatnik — J. Prudič —.— J. Korošec A. Lavtar I. Ažlovar J. Kranc —.— A. Grčman —.— F. Župančič 50.00 F. Mil	—.— J. Omahen
F.	Švelc 50.00 I. Gras	—.— J Suhadolnlk — J. Zaplata —.— A. Hrovatin —.—
G.	Mil — U. Oven — I. Kalar —.— A. Jane —.— V. Šume —.—
50.00 50j6O SO.OO 50.00 _-.— 100.00 50.00 100.00 50.00 ">0.00 —100.06 50.00
50
M&th Matjasich .
John Rustec . . Joe Trajbar . . John Hozjan . .
Skupaj . . . . H> J;^Zadnji izkaz
/i
Skupaj ,
50.00 50.00 50.00 50.00 50.00 50.00
.....$1900.00
____23,300.00
....$25,20000
50 00
50.00* 50.00 100.00
50.00 =?.— 50.00 50.00 100.00 200.00 50.00 50.00 frnM 50.00 50.00 100.00.
200.00 250.00 50.00 50.00 100.00 50.00 50.00 50.00 50.00 ~ 50.00 100.00 50.00 100.00 50.00 100.00 50.00 50.00 50.00 50.00 50.00 50.00 50.00 100.00 50.00 100.00 50.0<S 50.00 50.60 100.00 50.00 100.00 50.00 50.00 —50.00 100.00 50.00 100.00 150.00 —.— 50.00 50.00 —.— 100.00 100.00 50.00 50.00 100.00 —.— 50.00 50.00 —50.00 100.00 ——.— 50.00 ■-r.— 50.00 50.00 50.00 50.00 100.00 50.00 100.00 50.00 100.00 50.00 50.00 50.00 50.00 50.00 100.00 50.00 100.00
50.00 —-.— 50.00 —.— —.— 50.00
50.00 50.00 50.00
Živeli domoljubni rojaki in rojakinje, ker »o izkazali (e) na ta način svojo patrijotično dolžnost!
Lokalne vesti.
50.00 50.00
50.00 —.— 100.00 150.00 100.00 100.00 100.00 300.00 50.00 —. 50.00 100.00 —.— 50.00 50.00 100.00
—.— 50.00 -- 50.00
50.00 100.00 50.00 50.00 50.00 100.00 —.— 50.00 —.— 50.00 —.— 5O.O0 50.00 50.00
,— 50.00
50.00 50.00
50.00 —
Ime člana	Vojno posojilo:
I. U. III. Skup.: Ravnikar 50.00 750.00 150.00 950.00 M. Omahen • 50.00	50.00
50.00 50.00 50.00 50.00 100.00 200.00 50.00
50.00 500.00 50.00 50.00
J. VrhovSek t. Pancar J. Glavič F. Telban A. Zupančič J. Pristave I. Kalar A nt. Eržen J. Rudolf 50.00 . Logar st. Logar ml. J. tovornik Omahen
ŽnidarSič 50.00 I. Groznik
50.00
50.00
50.00 50.00
50.00 100.00 50.00 100.00 500.00 50.00 150.00 50.00 100.00 50.00 50.00 50.00 150.00 50.00
50.00
J.	Cunta
f.	SeveT
J.	Grčman
p.	Princ
J.	Skubie
J.	Molk
M.	Molk
Af.	G ru m
F.	Rudolf
A.	Sever
f	Debeve
X.	Salan
X.	Zalar
k.	Oražem
M. Žurga	
t.	Hiti
50.00
50.00 50.00
50.00 50.00
50.00 —50.00
50.00 50.00
A. Zupančič —.—	—•—
p. Oražem	50.00	—
}. Rozina	50.00	—
A. Bradač	——•—
j. Skube	50.00	—.—
V. Maver	50.00	--.—
X. BorSnik	— .—
A. Potoltrik	50.00 i. Dobei
50.00 50.00 50.00 50.00 50.00 50.00 100.00 100.00 50.00 50.00 50.00 50.00 50.00 100.00 50.00 100.00 50.00 100.00 _.— 50.00 50.00 50.00 —.— 50.00 50.00 100.00 — — 200.00 200.00 50.00 —.— 50.00 —.— 50.00 50.00 50.00 50.00 100.00 —100.00 100.00 50.00 50.00 100.00 50.00 50.00 50.00 100.00 —50.00 100.00 —.— 50.00 50.00 50.00 100.00 50.00 100.00 50.00 100.00 150.00 50.00 100.00 —50.00 50.00
50.00
L. St rekel
A.	Janežič J. Si vie J. Hrovatin K. Hrovatin 1"). rv. Jožefa —.— Rev. TomSič 50.00 J. Zidar —.— F. Susman —.— J. Telban J. Škrbic
B.	Šivie F. Panear Potočnik ml. —.— L. Potočnik —.— A. Markel —.— J. Ponikvar 50.00 K. Zalar —.— J. Dečman M. Muhič F. Skubic F. Kamin R. Kamin E. Kamin
—.— 50.00 —.—' 50.00 —.— 50.00 50.00 —.— —50.00
—.— 50.00 —.— 50.00 —.— 100.00 100.00 —.— 50.00 50.00 50.00 100.00 50.00 100.00 50.00 100.00 50.00 100.00 —.— 50.00 50.00 50.00 100.00 50.00 100.00 50.00 100.00
50.00 50.00 50.00
50.00
50.00 50.00
Častni seznam
CHICASKIH SLOVENCEV IN SLOVENK, KI SO PODPISALI IN KUPILI BONDS SVOBODE.
Steve Zel<ko . .	.$50.00
Martin Gray............50.00
Andy Gray............. 50.00
Math Lebar............50.00
Joe Skafer.............. 50.00
Math Hajdinjak........ . 50.00
Johii Grašanovič . . ...... 50.00
John Sclireiber..........50.00
Ignac Vnčko............ 50.00
Štefan Balažič I. . .. T.....50.00
Štefan Balažič II........50.00
Math Mlinarich.........50.09
Math Zalik............. 50.00
Ignac Ilozian . ........... 50.00
Math Grusovnjak........50.00
Steve Iloss..............50.00
Stef. Janibrovich........50.00
Math Farkas ...........50.00
Štefan Matjasich....... 50.00
John Utroša...........50.00
Joe IIiozian.............50.00
Anton Jurieh...........50.00
•Steve Marsha..........50.00
Martin Antolin.........50.00
Joe Toplak ......•....... 50.00
Kick Varga..............50.00
Martin ITorvath.........50.00
Ivan G j ura.............50.00
&teve Gjurek...........50.00
Malh Zizek...........50.00
Stefan ftay.............50.00
Math Zver.............50.00
V POZIV Na rana* društva iz Chicaga. Po zgledu drugih večjih slovenskih naselbin bo obhajala tudi na-!a chikaška naselbina letoinji Spominski dan (Memorial Day) dne 30. maja t. 1. na posebni in lep način in sicer v smislu prokla-macije našega čislanega predsednika Woodrow Wilsona. Tozadevna proklamacija je objavljena na prvi strani današnje številke.
Naš gospod župnik je minulo nedeljo v cerkvi oznanil in naprosil vsa slovenska društva in vse farane, da naj se udeležijo na Spominski dan, dne 30. maja ob 9 uri sv. maše, ki se bo darovala sa vse pokojne in žive vojake v službi strica Sam-a, ki so člani raznih društev in člani fare sv. Štefana.
Ker ni bilo o tem na nobeni društveni seji razmotrivano in določeno, vsled tega prosimo s tem vsa naša slovenska podp. in druga društva, da bi se te sv. maše za slovenske vojake korpora-tivno udeležila. Zbirališče v cerkveni dvorani ob pol 9. uri zjutraj. Društva naj nastopijo s svojimi zastavami in regalijami.
Ker je ta dan postavni praznik, ima vsakdo čas udeležiti se te sv. maše. Cen j. člani in članice društev naše K. S. K. J. in drugih podpornih Jednot! Pridite ta dan v obilnem številu v našo slovensko cerkev in pokažite s tem svojo vernost, spoštovanje in ljubezen do naših slovenskih članov-voja-kov, ki so že padli za domovino in ki se še borijo v sedanji pravični
—	Prihodnjo nedeljo dne, 2. junija bo obhajala naša slovenska cerkev sv. Štefana dvajsetletnico svojega obstanka. O tej redki slavnosti je na tem mestu poročal že gospod župnik sam, tako tudi cerkveni odbor.
Prihodnjo nedeljo ob četrt na —.— 200.00 200.00 uro se bo darovala slovesna 50.00 100.00 200.00 peta sv. maša z asistenco: slavnostni govor bo pa imel ustanovitelj naše fare č. g. John Plevnik, sedaj župnik v Jolietu.
Te slavnostne službe božje se bodo udeležili vsi naši farani, ali prijatelji naše slovenske cerkva, tako tudi vsa katoliška slovenska društva. Društva naj se zbirajo točno ob 10. uri v cerkveni dvorani, odkoder bodo v vrstah odkorakala v cerkev s svojimi zastavami in regalijami.
Povodom 20. letnice obstanka cerkve sv. Štefana se bode vršil štiri sobote zvečer in štiri nedelje popoldne velik cerkveni "fair", ali bazar v Hoerberjevi dvorani, na Blue Isld. Ave in W. 21. Pl. Rojaki in rojakinje! Ne pozabite torej, da se vrši prvi cerkveni fair to soboto zvečer, dne 1. junija, in v nedeljo popoldne dne 2. junija. Pridite v. Hoerberjevo dvorano v obilnem številu, da bo uspeh te prireditve povoljen! Vstopnina za en večer znaša za odrasle osebe 25c, za štiri večere (sobote in nedelje) 50c; za vseh
osem večerov pa $1.00. Do Hoer-berjeve dvorane se lahko dospe z Blue Island Ave 'poulično karo; Ashland Ave karo, 22 nd Street karo, 21 st Street karo, ali z Douglas Park nadulično železnico do 18. ceste.
V prihodnji številki bomo priobčili kratko zgodovino naše slovenske cerkve sv. Štefana tako tudi sliko iste in slike vseh njenih župnikov/
—	Tekom tega tedna se bo odzvalo klicu domovine zopet neka.i nažih vrlih slovenskih fantov, ki so bili te dni odpoklicani v vojaški službo in sicer: rojak Jo*hn Gradišar, Andrej Ogrin, Silvester Darovec, John Šimec in Anton Zupančič, gred nekaj tedni sta odšla v neko taborišče na juga rojaka Frank Merlak in Josip Šinkovec. Vsled tega bo treba pomnožiti število zvezd na službeni zastavi, ki visi nad oltarjem cerkve sv. Štefana za sedem; vseh
—.— 50.00	50.00
50.00 50.00	100.00
—400.00	450.00
—.— —.— 50.00	50.00
—.— 50.00 200.00	250.00
100.00 100.00 200.00	400.00
50.00 50.00	100.00
—.— 50.00	50.00
—.— 100.00	100.00
—.— 150.00	200.00
50.00, 100.00	150.00
—.— 50.00	100.00
—200.00	200.00
—.— 55.00	100.00
—.— 50.00	100.00
50.00 50.00	100.00
—50.00	50.00
odšlo
eden izmed teh že padel v vojni službi za vino; njegovo sliko priobčimo v
prihodnji številki/
Vsem gorioznačenim vpoklican-
' cem kličemo prisrčni: Z Bogom! in jim želimo mnogo vstrajnosti, zdravja in napredka v novi službi. Dal Bog, da bi se vsi naši vrli • slovenski fantje kmalu vrnili do-mov v našo sredino in sicer kot zmagovalci!
— Minulo nedeljo je razvilo društvo Zvon št. 70. J. S. K. J. svojo novo društveno (ameriško) zastavo na zelo slovesen način. 0!» 8ih zjutraj so se vdeležili člani
tega društva sv. maše za vse pokojne in žive člane. Popoldne ob pol 3. uri se je pa vršilo slovesno
blagoslovljenje zastave v cerkvi sv. Štefana. Te prireditve so se udeležili vsi člani društva, ter zastopniki društva sv. Štefana št. 1. K. S. K. J.; dr. sv. Alojzija št. 47 K. S. K. J.; društva sv.Jurja Reda Katol. Borštnarjev irf Samostojno Mladen. Podp. društvo
čojar je imel po dovršenem du kratek jedrnat nagovor na navzoča društva, v katerem je pojasnil pomen in veljavo naše zvezdnate zastave.
Popoldne se je vršil v cerkveni dvorani družabni sestanek članov društva Žvon in zastopnikov drugih društev. Na vsporedu so bili govori, petje in domača zabava. Društvu "Zvon"" izražamo tem povodom iskrene čestitke, ker si je igralo in nabavilo tako pomembno novo dr. zastavo.
— S tem naznanjam vsem društvom K. S. K. J. iz Chicaga, tako tudi drugim rojakom in rojakinjam, da sem se minuli teden preselil na 1951 W. 22. Place in sicer v ravno teto hišo, v kateri se nahaja urad "Glasila K. S. K. Je-dnote." Številka telefona: Canal 2487. Kdor izmed članov ima kak
posebni opravek, me dobi lahko doma vsak dan od 6. uri naprej, čez dan pa v uredniški pisarni. Ivan Zupan, urednik in upravnik "Glasila K. S. K. Jednote." .
Slovenska Narodna Zveza
v Ameriki
;!;	(Slovenian National Alliance)
> o o» M o o M ♦ o ♦ ♦
SEDEŽ: CLEVELAND, OHIO. Glavni urad : 1052 East 62nd St.
Častni predsednik: Rev. Matej P. Kebe, McKeesport, Pa. Predsednik: Paul Srhncller, 6313 St. Clair ave., Cleveland, Ohio.
1)	Podpredsedniki: Rev. James Černe, 820 New Jersey ave., Sheboygan, Wis.	1	i _ .. i. „'
2)	Filip Gorup, 1006 N. Chieago, St., Joliet, 111.
3)	Rev. Fr. Mihelčič, Ely, Minn.
4)	Lcruis J. Pire, 6119 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
Tajnik: Frank Hudovernik, 1052 East 62nd St., Cleveland, Ohio. Blagajnik: Joseph Svete, 1782 E. 28th St., Lorain, Ohio.
v Nadzorniki:
1)	Dr. James M. Seliškar, 6127 St. Clair ave., Cleveland, Ohio.
2)	Josip Perko, 2236 So. Wood St., Chicago, 111.
3)	Agnes Zalokar, 1081 Addison Rd., Cleveland, Ohio.
4)	Louis Jager, box 295, Hibbing, Minn.
Porotniki:
1)	Anton Grdina, 6127 St. Clair ave., Cleveland, Ohio.
2)	M. Kostanjšek, 302 No. 3rd West, Virginia, Minn.
3)	M. V. Kobal, 1240—3rd St., LaSalle, 111.
4)	Rev. F. J. Ažbe, 620 Tenth St., Waukegan, 111.
5)	Jakob Ambrož, 429 East 160tk St., Cleveland (Collinwood), Ohio.
Zastopniki v Jugoslovanski Narodni Svet:
1)	Dr. Frank J. Kern, 6204 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
2)	Rev. K. Zakrajsek, 62 St. Marks Place, New York, N. Y.
3)	Josip Za Ur, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111.	' Uradno glasilo: "Jugoslovanski Svet", 461—8th Ave., New York,
N. Y., in drugi listi, ki so nam naklonjeni
Vse denarne pošiljat ve in stvari, tikajoče se Zveze naj se blagovoli pošiljati na glav. tajnika Fr. Hudovernik, 1052 E. 62nd St., Cleveland, Ohio.
Iz urada tajnika "Slovenske Narodne Zveze" v Ameriki.
Podružnica št. 14 v McKinley, Minn., ima sledeče uradnike: Predsednik: John Gnali. Podpredsednik: Andrew Ilatich. Tajnik: M. R. Aleksich, box 52. Blagajnik: Jacok Buttala. Nadzorniki: 1. Marko Bajuk. 2. John Tomac. 3. Marko Pavletič.
Seje se vrše vsako drugo in zadnjo nedeljo v mesecu v Village Hall.
Podružnica je bila ustanovljena 7. marca 1918.
Člani so: M. R. Aleksich, An -drew Ilatich, John Gnali, Jacob Buttala, Marko Bajuk, Marko Pavletič, John Tomac, Lilian A-leksich, Katarina Bajuk, Joe Ba juk, George Bajuk, Anton Strah, Mike Backovic in Ivo Petranovich. Skupaj 14. Cleveland, O., dne 22. maja 1918 Fr. Hudovernik, gl. tajnik.
Zapisnik seje Izvrševalnega odbora Slovenske Narodne Zveze.
Prva seja Izvrševalnega odbora se je vršila dne 7. maja 1918 ob 3. uri pop. v uradu tajnika. Navzoči so bili: Paul Schneller, Anton Grdina, dr. Kern, dr. J. M Seliškar, Frank Hudovernik in Jakob Ambrož. Opravičili so se: Louis J. Pire, Jos. Svete in Mrs Agnes Zalokar.
Predsednik Schneller pojasni da dosedaj ni bilo mogoče sklicati seje radi zaposlenosti članov pri prodaji Liberty bondov itd. Poživlja vse odbornike, da se točno udeležujejo bodočih sej.
Po resnem pogovoru se je skle nilo sledeče:
Seje« Izvrševalnega odbora\se bodo vršile vsak zadnji torek mesecu ob 8:30 zvečer v uradu na 1052 E. 62nd Str. Cleveland, O.	_ * * ♦ IJ
razna vprašanja od
strani članov in drugih rojakov izjavlja izvrševalni odbor, da » sedaj smatra S. R. Z. kot vsako samostojno ameriško, bodisi slovenske ali tuje organizacije. Cleveladnska podružnica je nameravala povabiti zastopnike S. R. Z., da se ni predsednik S. R. Z. v svojem listu izrazil, da je z nami in z Jugoslovanskim odborom nemogoče skupno delovati. Pripravljen je pa Izvrševalni odbor za sporazum in vsaj za spo-redno delo s R. Z., kadar bodo i-meli voditelji S. R. Z. dobro voljo sodelovati z ostalimi Jugoslo-slovanskimi organizatorjami za osvoboditev Jugostyvanov.
Člani in podružnice. Pri Zvezi je sedaj 21 podružnic in 366 članov nekatere podružnice pa Se niso poslale imenikov.
Prihodnja seja se vrši 28. maja ob 8:30 P. M.
Frank« Hudovernik, tajnik 1052 E. 62 St, Cleveland, O. Opomba: Podružnice prosim, da mi naznanjio imena članov in poročajo o poslovanju. Pravila bom takoj razposlal, kakor hitro so tiskana. Vsak rojak se lahko Vpiše v Zvezo pri meni, ako ni v naselbini se podružnice. Pišite za pojasnila, kako organizirati podružnice.
beseda Jugoslavija i. t. d.
V par dneh pojde Mr Trošt v Leadville, Colo, orat še celo avstrijsko ledino; ž njim pojde tudi tukajšnji Slov. pevski zbor "PreSern". Leadville je razvpt-kot največje gneado Avstri-
Pravila S. N. Zveze naj se dajd tiskati v 1000 izvodih, da se razdelijo med podružnice. Tiskajo naj se čim prej mogoče, ker podružnice težko čakajo nanje. — 'Vied pravila naj se vstavi tudi Clevelandska izjava.
Člani Jugoslovanskega Narodnega Sveta so pri sejah izvrševalnega odbora enakopravni z o-stalimi člani gl. odbora.
Brošura. Izvoljen je bil pose-jen odsek, ki naj pripravi vse potrebno gradivo za brošure, tjer naj bo poljudno opisan jiaš jrogram, da narodu pokažemo, da delamo v njegovo korist.
Glasila S. N. Zveze. Uradno glasilo je za sedaj "Jugoslovanski Svijet" v New Yorku. Za njegovo pisavo naj bo odgovoren IzVrševalni odbor (kar se tiče slovenskega dela). Drugi slovenski listi, ki simpatizirajo z nami, so. neuradna glasila in imajo prosto reko, vendar naj pa odbor skrbi, da dobijo vse potrebne informacije od gl. tajnika in članke, ki se tičejo Jugoslovanskega gibanja.
Finance. Proračun kaže, da mora zbrati S. N. # Z. najmanj $500 na mesec, da more voditi svojo propagando uspešno. Denar se rabi za stalnega organizatorja, za naš delež pri upravi Washingtonske pisarne, za tiskovine, urednika glasila, in ko-piste in prestavljalce poročil iz starega kraja za slovensko časopisje, ter za razne upravne stroške.
Sklenjeno je dati tiskati obve znice, na katere bodo rojaki zapisali, koliko so pripravljeni prispevati mesečno. Kdor je pošiljal redne mesečne prispevke na Jugoslovansko pisarno, lahko od-sedaj pošilja iste svote na gl. taj nika S. N. Zveze.
Glavni tajnik naj apelira na | vse podružnice, da pošljejo vse
USTANOVITEV PODRUŽNICE S. N. Z. V PUEBLO, COLO.
Ko se je pred tremi leti rodila Slovenska Liga v Pueblo, Colo, je nje prve člane tedaj še živeči, a sedaj že pokojni črnožolti Zotti-jev "Slovenski Narod" v New Yorku zelo kritiziral, češ, da smo izdajalci domovine in naroda. Pri-poznati moram, da je bilo delo Slovenske Lige prenaglo in zato je morala iti Liga v zasluženi pokoj.
Toda sedaj po preteku 3 let smo pa rekli mi Puobličanje: Sedaj pa le počakajmo, kaj bo s S. N. Z., saj ni treba, da bi morali biti vsepovsod ravno mi prvi. Naj pa drugi enkrat pričnejo. Ako bo njih program umesten, ga bomo odobrili in mu sledili.
In res so se elevelandski Slovenci prebudili iz spanja, ter so ustanovili Slovensko Narodno Zvezo. Mi bi bili takoj ustanovili podružnico; ali čakali smo, ker smo vedeli, da pride kmalo na zapad znani in neumorni organizator Mr. Rude Trost. Dne 7. maja, t. 1, se nam je izpolnila ta želja, ko je dospel g. Trošt v našo veliko in znano zapadno slovensko naselbino. Že 12. maja smo sklicali ustanovni shod S. N. Z. in sicer v dvorani sv. Jožefa. Dvo-raua je bila pri tej priliki nabasana do zadnjega kotička; vsakdo je namreč pričakoval nekaj zanimivega, važnega in posebnega česar že dolgo časa, ali še nikoli nismo slišali in doživeli.
Da si smo vedeli, da je Mr Trošt izvrsten govornik, se nismo nadejali, da bo dosegel med nami tak aplavz; govoril je na tem shodu skoro 2 uri in sicer tako zanimivo, ter prepričevalno, da bi ga človek poslušal kar tri dni skupaj, brez da bi kaj jedel. Ko je bil shod končan, so se ljudje povpraševali* Kedaj bo zopet kak sličen shod?
Torej dne 12. maja t. 1. se je u-stanovila podružnica S. N. Z. y Pueblo, Codo.; pristopilo je takoj okrog 150 (stopetdeset (članov) Ljudstvo je sprva mislilo, da hodi g. Trošt okoli za propagando Velike Srbije; ko je pa na tem shodu razjasnil program. S. N. Z so bili vsi navzoči za to idejo navdušeni. Povedal nam je govornik, da naj narod sam odloči, kakšno vlado hoče imeti. Mr. Trošt govori pa tukaj tudi v a-meriških šolah in v slovenski ter žanje povsod veliko priznanje. Dosedaj je, že govoril v dvorani sv. Jožefa, v Edison šoli, v St. Mary šoli, v St. Patrick High šoli, v Central High soli, ter pred Trgovskim khtbom mesta Pueblo (Pueblo Commercial Club) Preskrbljeno je pa tudi, da bo Mr Trošt predaval na državni u niverzi v Boulder, Colo. Ameri-kanci so šele sedaj pričeli nas da smo, kaj da smo (kake narodnosti) ker doslej so nas vedno bolj spoznavati, kedo da smo, smatrali za "Amstrians". Za to se moramo v prvi vrsti zahvaliti neumornemu boritetju jugoslo-njegove iAorne govore in predavanja, v katerih pojasnuje oirie-vanske ideje, Mr R. Troštu, za riski javnosti, kaj so .pravzaprav
to
jakov tu na zapadu; toda g. Trost se tega nič ne boji, ampak bo šel tja vseeno, kjer bo gotovo dosegel tudi uspehe, »ker si upa »s svojo eleganten besedo in nastopom pomiriti ondotne razburjene duhove.
Dne 30. maja, to je na 1'Spominski dan" (Memorial Day,) a jadoz iipnrn ^bojj, jj^ ud oq. as
Pueblo, ker ta dan bomo imeii zopet velik ^ patrijotičen .shod, kojega priredi 14 American First Society." In ker sta ti dve organizaciji po popienu skoro jedna-ki. se je Mr Trošt radevolje od-zvel-našemu povabilu, da bo govoril na našem shodu dne 30. maja ob 8. uri zvečer. Zatorej je vsa slovenska javnost uljudno vabljena na ta shod.
Naj torej zaJdotetujejo te vrstice za danes. Omenim naj še to, da bo v kratkem sklicana seja naše podr. S. N. Z. ali nje članov, kakor hitro dobimo natačna pojasnila od glavnega urada S. N. Z. Na tej seji se bo članom na-tačno pojasnilo in povedalo, po kašni začrtani poti in programu koraka naša S. N. Z. Torej do svidenja! '
Z narodnim in domoljubnim pozdravom
v	John Germ.
USTAVA IN PRAVILA SLOVENSKE NARODNE ZVEZE V AMERIKI.
(Slovenian National Alliance of America.)
Sprejeta na prvi konvenciji v Cle-velandu ,Ohio., dne 15. aprila 1918.
aiiiiiuiiiiiniiiuiittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiHiiiiiH.
f	"HRENOM" NASŠE GRAMOFONI	I
E	ki jih izdeluje edina slovenska tvrdka	E
I	FR. HREN & CO.	i
|	14 W. Klnxle St., 352 M. Stote St., Chicago, Hi.	=
=	Nail .gramofoni igrajo vse rekorde. — Pišite po slovenski cenik. —»
5	Iščemo zastopnike.	~
OHNA JE 186.00
=
5 Vsak, ki kupi en stroj št. 1918 dobi prosto: "Sinoči sem na vasi	S
5	bil", V Veseli godec", "Odpri dekle kamrico", "Srečna mladost"	=
S	plošče. Z naročilom je poslati, Money Order, ali gotov denar v pripo-	E
S	ročenem pismu.	* .	2
^iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiir
S J OS IT 1	
| SLOVENSKA	GOSTILNA
| 2236 S. Wood Street	Chicago, Illinois
i 1 j Telefon: Oanal 293. ^ .	
Se priporoča rojakom Sloveneem sa obilen poset. 1 * Dobra postreftba	
In dobra pijača", to je moje geslo.	■ m i i
USTAVA.
Ime in sedež Zvezs.
Ime organizacije je: Slovenska Narodna Zveza v Ameriki (The Slovenian National Alliance of Amerika) ter ima svoj sedež v Cle-velandu, Ohio.
Namen.
Zveza je ustanovljena v korist slovenskega naroda v Ameriki in v dobrobit ^Združenih držav ter de-uje z moralnimi in materijalnimi sredstvi za osvobojenje in zedinje-nje Slovencev, Hrvatov in Srbov v eno državo na osnovi najširših demokratskih načel. V duhu edin-stvain sloge razvija Slov. Nar. Zveza disciplino narodnega dela, poučuje narod v državljanskih vr-inah državljanov Zdr. držav, slavi vsako leto dan Gospe Svete (na obletnico sv. Cirila in Metoda), Vidov dan in Zrinjsko-Frankopan-ski dan, pomaga ameriškim Slovencem do socijalnega in ekonomskega napredka; potom prosvete in izobrazbe razvija vse prirojene dobre lastnosti našega naroda v corist narodu in človečanstvu; izdaja poučne in domoljubne spise ter podpira akcijo za nabiranje prostovoljcev za jugoslovansko armado. Za časa svetovne vojne sprejema Slov. Nar. Zveza pro -gram Jugoslovanskega Odbora v Londonu ter deluje v najožji zve-vzi z Jugoslovani, političnimi organizacijami v Ameriki (Hrvatski Savez, Srbska Narodna Obrana, Črnogorski Odbor za Narodno U-jedinjenje) v dosego narodnega in političnega edinstva vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov. Zveza širi brezpogojno lojalnost napram Združenim državam in zvestobo njihovim demokratskim princi -pom ter ščiti svoje člane pred a-meriško javnostjo in vlado.
Po zaključenju vojne se prilagodi Zveza novim razmeram ter še nadalje obstoja, da drži vez med ameriškimi Slovenci, da deluje za Iqjalnost napram zakonom Zdi*, držav, da podpira svoje člane pri dobivanju državljanskih papirjev, in sploh da deluje za ma-terijalni in moralni dobrobit svojih članov/
(Konec prihodnjič.)
av«x%xv \xxwvx\x\v\\\x\wvxv\wx\w\> wwxvxwxxw >
' Telefon: Canal 80
| Martin Nemanich
\	SLOVENSKA GOSTILNA
}	IN RESTAVRACIJA
( 1900 W. 22nd St., vogal So. Lincoln St, Chicago, IIL
I Rojaki Slovenci vedno dobro došli!
avwvxxxxxxxxxxxx\\xxxxxxxxxx\xxxxxxv\xxxxxxxxx> ^v\xxxx^5
Za zastave, regalije in vse
društvene potrebščine,
Prva in ne|gtare|ši domača tvrdka
F. Kerže Co.
2711 So. Millard Ave. Chicago 111.
Vse delo in blago garantirano. — Ceniki zastonj.
Konji v sedanji vojni.
Kakor v vsaki vojni, igra konj veliko ulogo v sedanji evropski vojni. Nek statistik je izračunal, ^a znaša njih število 4,500,000. Na zapadni fronti znašajo izgube konj povprečno 45,000 na mesec V neki, 8 ur trajajoči bitki pred Verdunom, so izgubili Francozi 5011 konj na samo 3 milje dolgi fronti. Dosedaj so kupili zavezniki že približno poldrugi milijon ameriških konj v vojne svrhe.
Ne strašite se!
Vaš denar je varen!
Ce tudi j« razglašena vojna, se vlada ne bode polastila Vašega denarja, naloženega na banki. Tako izjavlja predsednikova vojna preklamacija. Kar je Vaše, je torej Vaše in ostane Vaše; nihče nuna pravice do Vaše lastnine, dokler se Vi zadržite mirno in ne rujfU zoper našo državo.	_
396
obresti na hranilnih ologah
3%
Obresti ako nedvignjene, se pripišejo h glavnici in m tako sopet obrestujejo.
Pri nas bodete vedno dobro in uljudno postreieni po svojem rojaku.
Naša banka je pod nadzorstvom vlade Združenih držav in članica Federalnega rezervnega sistema.
Denarja ▼ stari krat vam sedaj ne svetujemo pošiljati, tudi ne po brezžičnem brzojavu, ker so razmere preveč nWtanovitne. Oddajamo v najem varnostne škrinjice po $3.00 na leto za shranjenje vrednostnih papirjev in listin, kjer je potem isto varno pred ognjem in tatovi.
Poslopje, kjer so naši uradi, je naša lastnina.
Nate Irr-1— Je deposits! and m msso poitno hranilnico, u mesto Joliet, sa okraj Will« sa driavo Illinois in sa vlado Zdru ionih
držav.
Odprto vsaki dan, razun nedelj in praznikov, od 9. dop. do S. pop.
The Joliet National Bank
JOLIET, ILLINOIS
Kapttal $150,000. Rezervni sklad $360,00
Uredništvo in uprmvnlštvo: It61 W«t 22nd Place, Chtea*o, m. Telefon: Canal 2487.
Narožaiaai
na leto..J.............$0.96
Za ae«laa« .....................11.50
Za inozemstvo..................$2.00
OFFICIAL ORGAN
of the	J
BRAND CARNIOUAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the
UNITED 8TATES OF AMERICA
Issued every Wednesday.
Owned by the Grand Carniolian Slovenian Catholic Union of the United States of America.
OFFICE:
Ml Weet 22nd Pine. Chicago, I1L Phone: Canal 2487.
Sabecription rate:
For Members, per year..........$0.96
For Nonmembers ...............$1.50
For Foreign Countries...........$2.00
Agitiraite za Mladinski oddelek!
V blagohotno vpoštevanje vsakemu kraj. društvu K. S. K. J.
Samo še mesec dni, in prva polovica Jednotinega ter društvenega poslovnega leta bo za nami. Marsikdo, ki se zanima za napredek naše organizacije že nestrpno čaka dne 1. julija t. 1. ko se bo zaključilo veliko kampanjo, ali tekmo za pridobivanje novih članov za naš redni, predvsem pa za naš Mladinski oddeleik. Vsako društvo, ki se dejan&ki udeležuje te tekme želi, da bi dobilo prvo, drugo, ali vsaj tretjo razpisano nagrado; nagrade so $15.00, $10.00 in $5.00 v gotovini. Nam se zdi, da kakemu druištvu ni toliko ta denarno nagrado, oziroma za one dolarčke, kolikor pa za čast in zmago. Pa saj bo res lahko vsako društvo ponosno na to, ker se mu bo v imenu gl. odbora izreklo javno zahvalo in priznanje; poleg tega bomo vpisali ime in številko zmagovalnega društva , v ''Zlato" Jednotino knjigo, kar bo še posebno častno.
Zadnji čas se je vnelo med nekaterimi našimi krajevnimi društvi posebno živahno gibanje v tem oziru. Pred vsem opozarjamo c$nj članstvo na uradni dopis dr. sv. Jožefa št. 146, Cleveland, O. Odkrito povedano, da je sličen način za pridobivanje novih članov Mladinskega oddelkp najbolj umesten in priporočljiv; v kolikor nam znano, deluje po tem načinu naše društvo sv. Štefana št. 1 v Ohicagu. Kaj pomagajo cele kolone uredniSkih prošenj in oklicov na naše oženjene sobrate in omožene sosestre? Saj ima jo pri tem nekateri naši člani zauia-šena ušesa; ne marajo dobrih nasvetov K. S. K. J. ki hoče spravili tudi vse mlade člane (sinove in hčerke ) naših članov pod svoje okrilje. Kolikrat smo jih že lepo prosili: Zavarujte svojo deco pri K. S. K. J.! in vendar je dandanes pri naši Jednoti še 26 krajev nih društev, ki nimajo niti enega člana v Mladinskem oddelku!
Vse drugače bi bilo, če bi si vzel gl. predsednik, ali gl. tajnik, ali urednik dovolj časa, da bi obiskal na domu vsako našo družino; da bi ji osebno pojasnil koristi tega, oddelka, bodočnost naše Jednote razliko zavarovanja pri K. S. K. J. in tujerodnimi "inšuranci", i. t. d. Vsak oče (mati) bi rekel (la): Sedaj bom pa dal zapisati sina, ali hčerko v ta oddelek, 'ker ste Vi tukaj; na sejo ne hodim dosti, Glasila pa tudi vedno ne berem.
Dragi nam sobratje in sosestre! Kaj takega ne smete in ne morete od nas pričakovati, ker gl. uradniki nimajo časa za take agitacije. Vsled tega vpoštevajte tiskane pozive, gl urada, pozive Odbornikov krajevnih društev in prošnjo posebnih odbornikov, ki so določeni v to kampanjsko svr-ho.
Kartice vseh tako sprejetih otrok naj odbor društva izpolne ter do« pošlje najkasneje do 30. junija gl. tajniku K. S. K. J. ako hočete, da se bo njih število vpošterva-lo pri tekmi. Otroke se sprejema v Mladinski oddelok tudi lahko izven sej, samo treba je tiskovino pravilno izpolniti in poslati pravočasno na gl. urad. Pristopnina, pobotna knjiga in asesment znaša za vsakega otroka (l-feifttiet) samo 75c; potein pa 15c redno na mesec.
Poskusite ta kampanjski način in videli boste, da bo uspeh!
Naj bo glede nagrad še omenjeno, da plača Jednota tajnikom (icam) društva 10c (deset) centov nagrade za pristop vsakega otroka. To je za njegovo posebno rnujo in delo. Ako bo imelo kako društvo 100 novih članov (ic) Mlad. oddelka od 1. febr. do 1. jul. 1918 bo dobil dotični tajnik (ica) od Jednote ček za $10. Ni sicer to veliko, ali boljše pa le, kot nič. Vsled tega apeliramo s temi vrsticami osobito na tajnike (ice) našiti krajevnih društev, da naj stopijo takoj prihodnji mesec na noge, da bodo deležni kakega priznanja in nagrade!
Sedaj hočemo pa še omeniti, kako napreduje naš Mladinski oddelek. Tekom dveletnega obstanka je umrlo samo 27 (sedem in dvajset) otrok, ali povprečno en otrok na mesec. Otroci imajo sedaj v svojem oddelku približno $7000.— Dne 30. aprila 1918 je znašalo število članstvo v našem Mladinskem oddelku 3657 in sicer zavarovanih pri 106 raznih krajevnih društvih. 26 društev se pa ne zanima za ta oddelek, ker nimajo niti še enega člana zraven. Ta društva so: št. 10, 14, 24, 32, 39, 42, 46, 51, 73, 80, 91, 92, 97, 100, 103, 105, 108, 114, 121, 124, 128, 132, 133, 140, 152 in 164. Morda jih bode današnji naš članek kaj ogrel za večjo agitacijo Mladinskega oddelka! Ako primerjamo skupno število 3657 o-trok s skupnim številom društev, h katerim opadajo (106), pride povprečno na ta društva 34 o-trok, kar je častno in lepo! To število, je pa v maju narastlo, ker je pristopilo v tem mesecu okrog 200 novih članov(1<5) V Mladinski oddelek.
Sedaj pa vzemimo svinčnik
m
preračunajmo, koliko nam jih še manjka do 5000! Samo 1150 Kaj bomo torej ukrenili, da dosežemo zaželjeno število 5000!
Vsako društvo naj skuša dobi ti tekom prihodnjega meseca vsa,j še 10 otrok za ta oddelek in zma ga bo naša. Samo 10 otrok v ce lem mesecu! To ni nikaka teža va v svrho dosege. Treba je le do bre volje in agilnosrti, ker nov člani ne prihajajo sami k društva treba jih je iskati in pridobivati
Na prihodnji seji vsakega dru štva naj predsednik ali tajnik po-jasne to stvar članom, da bi Jed nota rada dosegla letos 1. julija 5000 (pet tisoč) članstva v Ml dinskem oddelku in da jih za to potrebuje vsako društvo 10 (deset). Izvolite vsi par mož, ki imajo uplivne besede, ali "namazane' jezike in naj se leti podajo na dc lo. Deset otrok (novih članov) pri celem društvu bo menda lahko dobiti. Izjema je le tam, kjer je društvo zelo malo in kjer nimajo člani nič mladine, ali je pa ista že dorasla; otrok nečlanov pa ne sprejemamo v našo Jednoto
Ako rabite pri tem še kako posebno agitacijo, Vam je 'Glasilo' vedno na razpolago; poslužite se ga in pošljite kak poziv, prošnjo in naznanilo v svrho tekmovanja!
K sklepu prosimo še enkrat vse tajnike krajevnih društev, da naj opozorijo člane na prihodnji seji na te naše vrstice. Naše geslo za mesec junij naj bode: Naprej za, povzdigo našega Mladinskega oddelka!
Uredništvo "Glasila K. S. K. J."
Spominski dap.
(MEMORIAL DAY.)
Cenjena krajevna društva! Pri mesečnih sejah junija določite pri vsakem društvu po 2 ali 3 člane (odbornike) ki naj posvetijo še te dni za a.gitacijo Mladinskega oddelka. Tajnik društva naj da onemu odboru naslove vseh ože-njenih Članov, ki imajo otroke, in le*i naj zvečer ob prostih urah, ob nedeljah obiščejo one
V Združenih državah je že več let lep in vse časti vreden običaj, da 6e obhaja dne 30. maja posebni narodni praznik, pod imenom Spominski dan. Dolgo časa so na-zivali ta" praznik tudi Dan venca-nja grobov" (Decoration Day), a zadnji Čas se je pa izpremenilo to ime v Spominski dan. Obe o-značbi tega praznika sta pomen
gravo.	t
V zadnji številki našega lista smo objavili na prvi strani tozadevno proklamacijo našega predsednika Wihsona, v kateri priporoča vsemu ameriškemu ljudstvu bre® izjeme na versko prepričanje — da naj obhaja ta cUn na primeren način: z bogoslužjem, molitvijo in postom. O hvale vrednem nastopu našega čislanega predsednika smo napisali tudi par vprašanj na one naše napredne! in prOsvitljene! ameriške rojake, ki ne bodo obhajali Spominskega dneva, ker nimajo žal nobenega verskega prepričanja, dasiravno krščeni in vzgojeni v verskem duhu. Dosedaj nam ni še nihče odgovoril na kako izmed zadnjič stavljenih vprašanj. To omenjamo zopet le mimogrede, ker smo se ravnokar sklicevali na zadnjo predsednikovo proklamacijo, h katero se je uradno proglasilo praznovanje letošnjega Spominskega dne.
Spominski dan je v širšem pomenu besede patrijotični praznik, ker nam predsednik Wilson sve tuje, da naj se ta dan živo spo minjamo onih vrlih ameriških sinov, ki so padli za domovino in onih, ki se borijo za svetovno demokracijo, pravico in stalen mir. Dandanes stoji v bojnih vrstah na francoski fronti že nad milijon Amerikancev. Šli so v vojno rade volje, ker jih je klicala domovina. Šli so branit čast, i raetje in pravice svoje rodne in adoptirane grude ne vsled časti-hlepnosti naše vlade, ne vsled kakega dobička in sebičnosti, ampak zgolj iz ljubezni do zatiranih in trpečih evropskih narodov.
Znano je, da je v Evropi nemški zmaj razprostrl svoje kremplje in žrelo, ter si hoče podjarmiti vse civilizirane narode da se bo nemška kultura? širila od vzhoda do zahoda, od juga do severa. Nemci so si hoteli podjarmiti vso Evrope del Azije in Afrike; a spodletelo jim je. Kremplji nemškega zmaja so postaSi že skrhani in prikrajšani, tako da upamo, da bo ta nemški zmaj utonil v svoji lastni krvi in v svojem lastnem blatu. Davno, davno so nameravali Nemci prirediti veliko poje dino v Parizu, pri penečem šam
društvo K. S. K J. ni samo, da skrbimo za telesni blagor našega članstva, ampak da se jih spominjamo tudi po smrti. Najlepši način spomina pa pokažemo v cerkvi pri sv. maši, aH- v hiši božji, ne pa na kakem veseličnem prostoru. Dragi mi sobrat! Draga mi sosestra! Kaj si misli tvoj oče, mati, sin,' h&, brat, sestra, katerega že krije Črna zemlja in počiva v grobu, ti se pa na Spominski dan ali vseh (V$eh vernih duš dan) zabavaš
in piješ na kakem plesišču! ----
Vsak veren in domoljuben a-meriški Slovenec bo šel jutri v cerkev in bo ostal potem doma, ali bo pa pohitel na pokopališče obiskat svojega dragega pokojnika. Jutri je dan spomina mrtvih, vsled tega glejmo da bomo ta dan na primeren način obhajaili!
podpisalo izja- izpolnile, potem nam bo tudi toli-
Narodni dan vojnega varčevanja.
(NATIONAL WAR DAY.)
SAVINGS
TREASURY DEPARTMENT.
Bureau of Publicity. War Loan Organization. Washington, D. C.
Ho bodo lojalni Američani po vsej pancu; a še daues se jim-ni iapol- bledeli,naprošeni, d« se izročijo.
ter pridobivajo nove čla- ljivi in lepi; nam se zdi pa seda-
nila ta iskrena želja in se jim tu di ne bo, dokler stoje Združene države na strani zaveznikov. Na ša mogočna zvezdnata zastava še ni bila nikdar onečaščena, ali pa ražena in tako bodo vrli sinovi Kolumbije prinesli zopet nazaj po dobljeni zmagi. Prvič v svetov ni zgodovini pomnimo, da se bo rijo ameriški vojaki na evropski fronti, prvič v zgodovini vonj krije francoska zemlja padle meriške junake, ki so prelili svojo kri za blagor človečanstva in sve tovne demokracije. Ali se ne bo mo torej jutri ter vrlih fantov in mož spominjali iz cele duše t Na tisoče in fisoče grobov je že tu naj, ki so označeni s priprostim križem in napisom: "N. N. Amp rikanec, padel za domovino!" < če bi ne bili ti grobovi tako od daljeni, kako lepo bi jih jutri mi okrasili s cvetjem, zelenjem, za stavicami in gorečimi svečkami Med temi številnimi grobovi bi našli namreč tudi grobove naših junaških ameriških Slovencev padlih za domovino. Da, veliko francosko bojišče napaja tudi kri naših hrabrib rojakov Slovencev Čast jim in večna slava!
Vojna oblast je odredila vse potrebne korake, da se bo grobove vseh padlih Američanov na francoski fronti jutri na primeren na čin okrasilo. Na nekem večjem pokopališču nedaleč od fronte, se bode vršila velika vojaška svečanost, pri kateri bodo govorili a-meriški in francoski častniki, razni vojaški kaplani bodo molili za duše pokojnih med tem, ko jim bode oddal posebni oddeilek vojakov tovarišev strelni pozdrav, ob zvoku vojaške godbe. Po vseh francoskih cerkvah se bodo brale sv. maše zadušnice za padle junake, tako da bo letošnji Spominski dan pravi mednarodni patrijotični praznik.
Jutri se bomo pa tudi živo spominjali vseh naših dragih pokojnikov, vseh umrlih sobratov in sosester. Vsled tega je, bila na mestu želja našega duhovnega vodje, da naj se po večjih slovenskih naselbinah društva korpora-tivno udeležijo sv. mase za vse nase člane-vojake in za vse naše pokojne sobrate in sosestre. Prav in umestno bi bilo, da bi se ta o-.bičaj razširil vsepovsod, kjer je
Dne 16. maja 1918.
Tajnik McAdoo je pooblastil sledečo izjavo:
Bistveno je, da ameriško ljudstva varčuje in hrani zato, da koristi svoji vladi z denarjem, ne obhodno potrebnim za vojno, in da oprosti zaloge in delavce, za htevane za izdelovanje stvari, ki jih potrebujejo naše lastne vojaške sile in vojaške sile narodov, združenih z nami. Eden najboljših načinov v dosego tega namena je za vsakogar, zavezati se, da hoče varčevati in hraniti ter ku piti v go<ovi!h dobah poseben znesek vojno-varčevalnih znamk (War Savings Stamps), kajti ta* kisto stvarno dokaže svoje izvrše vanje prakse ali navade vojnega varčevanja.
V dosego tega cilja se bo vršila pod vodstvom zakladniškega de-partmenta kampanja za zaobljube, ki bo na višku dne 28. junija,
(temu programu. , Nadaljevanje vojne zahteva neprestanih in naraščajočih žrtev. Naše mlado moštvo pošiljamo na inozemska bojišča, kjer so pozvani žrtvova/ti ne le svojo osebno u •dobnost in gmotne koristi, mar več tudi svoja življenja. Zatorej je primerno za ameriško ljudstvo, ki ima predpravico ostati v varnosti in udobnosti doma, da pre-udari svojo sveto dolžnost, podpirati naše hrabre vojake in se resno zavezati, da hoče hraniti in varčevati v svrho, da bodo naši hrabri »vojaki in mornarji založeni z živežem in obleko in orožjem in strelivom, brez katerih stvari se ne morejo bojevati.
V svrho, da bi ta resna kampanja imela največji uspeh, resno prosim za sodelovanje vseh organizacij in naprav v tej deželi, ki po svojem vplivu in z dejansko podporo lahko pospešujejo to delo. Želeti je, da se pozornost vsega ljudstva osredotoči na njegovo dolžnost, zaobljubiti' vladi to vrsto podpore za dobite v vojne, in s tem ciljem pred očmi, da bi se dan 28. junija 1918 obhajal kot Narodni Dan Vojnega Varčevanja (National War Savings Day).
Po primerni pripravi za Narodni Dan Vojnega Varčevanja dne 28. junija Sem gotov, da se bo a-meriško ljudstvo z veseljem udeležilo in zavezalo, postati vojni varčevalec, ker s tem stvarno dokaže svojo vdanost blagostanju
dežele in svojo neupogljivo namero, nadaljevati boj, dokler ne ^o U07dne*7 slovenski cerkveni dvo-
zagotovljena svobodo.
slavna zmaga za
Za organiziranje narodnega ženstva.
Nad 200.000 podpisov slovenskih žen in deklet za svobodno Jugoslavijo je izročila soproga Ljub-janskega župana dr. Tavčarja predsedniku Jug. Kluba dr. Antonu Korošcu v Ljubljani dne 24. marca t. 1.
Ponosa se dviga človeku srce, ko čita to vest o narodni zavesti in odločnosti Slovenk v domovini. Tekom štirih mesecev, odkar je izšel prvi in edini poziv za sodelovanje zavednega ženstva v Orodni borbi, je nad 200.000
vo, da žele svobodno narodno državo, temveč tudi izrazilo svojo pripravljenost podpirati prvobo-
ritelje jugoslovanskega gibanja v težkem boju. Prisega gospe dr. Tavčerjeve je prisega vseh Slovenk v domovini, prostovoljna prisega odločnega delovanja in požrtvovalnosti.
Kako silna je jugoslovanska i-deja! Ne samo slovenski možje in mladeniči, ne samo stranke in organizacije so se izrazili, da ne bo-doprej odnehali, dokler ne bo u-resničen ta naš največjo cilj,jtem-več so tudi Slovenke povzdignile svoj glas za svobodo domovine in naroda. Trpljenje, katero mora prenašati slovenski id jugoslovanski narod, železno pest, ki zatira našo domovino, je morala občutiti tudi slovenska žena, in to je povzročilo, da je tudi v njenem srcu zrastlo neodoljivo stremljenje po po svobodi in zedinjenju Jugoslovanov.
Ta mogočni izraz narodne zavesti slovenskega ženstva, priprostih, seljakinj in mestnih gospa, nam je porok, da stoje vse Slovenke v stari domovini za onimi, ki se bore boljšo bodočnost celokupnega naroda. Naši narodni sovražniki nimajo sedaj opraviti več samo s možkimi, temveč podpirajo te v skupnem boju odločno tudi narodne žene in dekleta, ne samo moralno, temveč tudi dejansko. Tako enotno zedinjenega naroda, katerega edinstven nastop ne pozna
strank ne spola, pač ne more uničiti nobene sile.
Koliko pa smo storile dosedaj Ameriške slovenke, sploh jugoslovansko ženstvo v Ameriki za pospešitev narodne stvari? To vprašanje bi si morala staviti z o-zirom na manifestacijo narodne zavesti slovenskega ženstva doma vsaka zavedna Slovenka in Jugo slovanka, in pripomoči, da bi do bilo jugoslovansko gibanje tudi med nami tako odličnih zagovor nic in podpornic, kakor v stari domovini.
Naloga in dolžnosti slovenske in jugoslovanske žene v Ameriki so velike, toliko večje, ker ji moremo svobodno izpolnjevati Pač imamo tudi v Ameriki zave dne in požrtvovalne žene in dekle ta, ki so osnovale lastno organi
zacijo, da morejo toliko vspešnej še podpirati one, ki stoje na čelu celega gibanja, in One, ki se dejan sko bore za uresničenje naši stremljenj. Zveza Jug. Žen in De klet v Clevelandu je že začela resnim delom, ne oziraje se na trud in žrtve, in istotako je tudi iz nekaterih drugih mest slišati o gibanju za organiziranje ženstva To gibanje pa se mora razširiti po vseh naših slovenskih naselbi nah v Ameriki; vse jugoslovan ske žene in dekleta morajo stopit v narodne vrste.
Slovensko dekle, spomni se, K ko velike so potrebe našega na roda v domovini; slovenska žena pomisli, kako težka je borba za boljšo bodočnost tvojih otrok! Ve di, da bode narod tudi tebe vpra šal, koliko si doprinesla za svobo do domovine. Imej pred očmi, da zahteva sedanji čas tudi od te be dela in žrtev. Zgleduj se po za vednem ženstvu tujih narodov, ki
se je organiziralo v podporo bor cev, sledi zlasti svojim sestram v domovini, ki stoje v prvi vrsti narodne borbe.
Slovenke, pogumno in energično na delo! Vsaki se bo našlo primerno opravilo v Zvezi Jug.' Zen in Deklet, katero bo lahko izvrševala brez velikih žrtev za dobro bit naroda. Česar ena sama ne mo re, izvršiti bomo vse skupaj v močni organizaciji
Zaradi tega poživljam vse zavedne Slovenke in Jugoslovanke v Chicagu na shod, ki se bo vršil na Spominski dan (Memorial Day) dne 30. maja ob 10. uri do-
ko slajša svoboda v naši neodvisni in zedinjeni narodni državi.
Naprej za Zvezo Jug. žen in deklet v Ameriki!
Chikaška Slovenka.
IZ URADA SLOVENSKE AME-RIKANSKE PATRIJOTIČNI ZVEZE, V ZAPADNI . PENNSLYVANI JI.
rani na So. Lincoln Str. in W. podružnice Zveze Jug. Žen in Deklet. Naj se nobena, ne izgovarja, 22nd Place, v svrho ustanovitve da nima časa ali sredstev; — dolžnost nas vseh je, da sodelujemo v Zvezi Rdečega križa, in doprina-šamo tudi žrtve na en ali drugi način. Slovenke v Ameriki ne smejo zaostati za svojimi sestrami v domovini, one so toliko bolj poklicane, da izpolnijo svojo narodno dolžnost. Sredstev in zmožnosti nam ne manjka, pokazati moramo samo odločno voljo in neupogljivo energijo.
Zavedajmo se, da moramo tudi slovenske žene v tujini storiti vse, kar je v naši moči, za dosego tega, kar je najbolj potrebno za obstoj našega naroda. Ako bomo to
Cenjenim rojakom:—
Slovenska Amerikanska Patri-jotična Zveza povoljno napreduje. Iz pisem, ki prihajajo v urad tajnika, je razvidno, da se naši rojaki v Pittsburghu in naselbinah zelo zanimajo za novo vsta-novljeno organizacijo in nekatera društva so si tudi že izbrala svoje zastopnike — podpredsednike v Centralni odbor. Zastopnike uvrstim v imenik glavnih odbornikov šele tedaj, ko se mi je od strani društva oficijelno sporočilo ime in naslov člana, katerega je društvo izbralo v ta namen. Do dne 15. t. m. sem prejel sledeča uradna naznanila: Društvo ''Združeni Slovani" štev, 56, S. D. P. Z. izbran John Si-mončič; društvo Marije Device štev. 33. K. S. K. J. izbran Josip Pavlakovič; Kranjsko Slovenski Dom, izbran Josip Jane; društvo Marije Sedem Žalosti št. 50, K. S. K. J. izbran George Greguras; vsi v Pittsburghu, Pa. Društvo štev. 57 J. S. K. J. v Export, Pa., izbran Louis Supan-cich. — Nekat<*ra društva mi niso še doposlala uradnih sporočil, radi tega mi tudi ni mogoče objaviti imena njih zastopnikov.
Obenem naj tudi omenim, da je društvo "Marije Sedem Žalosti" štev. 50, K. S. K. J., nri seji dne 12. t. m. sklenilo kupiti za $1,000.-00 vojno-varčevalnih znamk, istotako je tudi članstvo pri društvu sv. Jožefa, K. S. K. J., v Pittsburghu sklenilo kupiti za $1,000.00. Čast in slava članstvu teh društev, pokazalo je, da ljubi demokracijo in da je pripravljeno ob vsaki priliki pomagati svoji novi domovini. Iz poročil, ki sem jih prejel do 15. t. m., zamorem sklepati, da imamo do sedaj razprodanih približno za $4,000 vojno-varčevalnih znamk. Ako vpoštevamo, da se Zveza šele vstanavlja in da bode trajalo naj-jnanj se mesec dni predno krajevna društva izvolijo svoje zastopnike, je to izvrsten pričetek, in la -hko si mislimo kak bode rezultat, ko smo enkrat do cela organizirani in pričnemo z vsestransko agitacijo.
Vsak Slovenec bode rad kupil War Savings znamke, zakaj pa tudi ne. Prvič, denar je sigurno naložen in ni se mu treba bati bančnih polomov; drugič, on prejme lepe obresti, in tretjič on lahko vsak čas prejme svoj denar nazaj, ako da 10 dni odpovedi na pristojnem poštnem uradu. Poleg tega pa ne smemo pozabiti, da stori vsaki neizmerno uslugo naši svobodni republiki s tem, da ji posodi ne -koliko svojih prihrankov v času, ko ga vlada najbolj potrebuje. Mi moramo vsi po možnosti pomagati, ako hočemo tudi v bodoče biti svobodni. Vsaka vojnovarčevalna znamka, ki jo kupite, pomeni klofuto pruskemu militarizmu, in vsaki Liberty Bond, ki ste ga kupili, pomeni brco junkerski avtokraci-ji. Mi moramo storiti svojo dolžnost, kajti gre se i nam za kruh, kakor ostalim narodom, katere hoče nem&ki Mihel podjarmiti. Čimbolj bodemo podpirali našo vlado in našo armado, temprej bodemo v stanu zadati smrtni uda -rec pruski samopašnosti. Pomniti moramo, da je od te vojske od -visen tudi življenski obstoj slo -venskega liaroda. Ako kajzer zmaga je Slovenija uničena, ako Amerika zmaga je Slovenec prost. Ni-karte torej dalje odlašati rojaki, ampak organizirajte se takoj in izvolite si svoje zastopnike, kakor smo vam že potom cirkularjev naznanili. Ako želi kdo imeti kako pojasnilo, naj ne odlaša pisati na tajnika Zveze, ki mu bode radevo-je pojasnil, kar želi vedeti.
S patri jot ičnim pozdravom
Slovenska Amerikanska Patrio-tična Zveza, Anton Zbašnik, tajnik. 102 Bake well Bdg. Pittsburgh, Pa.
Nepremišljeni ljudje ravnajo, kot bi imeli pogodbo z visoko starostjo, pa jih lahko smrt pokliče
sebi vsako mmuto.
•
Mož, ki izgovarja vedno o pravem času besedici "da", ali ne," je najboljši slovničar vsakdanjega življenja.
K. S. K. K9 Jednota
Ustanovljena ▼ Jolietu, m., dn« 2. aprila 1894. Inkorporirana ¥ JoUetn, državi Illinois, dna 12. januarja, 1898. GLAVNI URAD t JOUET, ILL. Takf« 1048
» od ustanovitve do 1. maja 1918 skupna izplačana podpora ,	$1,369,010.12
GLAVNI URADNIKI:	'
Predsednik: Paul Schneller, 6313 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. "<' L Podpredsednik: Joseph Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, I1L II. Podpredsednik: Math Jerman, 321 Palm 8t., Pueblo, Colo. • Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. ■ Glavni blagajnik: John Grahek, 1012 N. Broadway St., Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. Francis J. Ažbe, 620—10 St., Waukegan, 111. .. Pooblaščenec: Ralph F. Kompare, »206 Commercial Ave., So. Chicago, HL Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago 8t., Joliet, 111.
NADZORNI ODBOR: Joaip Dunda, 704 North Raynor Ave., Joliet, 111. Martin Nemanich, 1900 W. 22 St., Chicago, 111. Math EostainSek, 302 No. 3rd Ave. West; Virginia, Minn. John Mravintz, 1107 Haslage Ave., N. S. Pittsburgh, Pa. » Frank Frančič, 420 — 4. Ave., Milwaukee, Wis. J J	POROTNI ODBOR:
Mihael J. Kraker, 614 E. 3rd St., Anaconda, Mont. Geo. Flajnik, 4413 Butler St., Pittsburgh, Pa. Anton Gregorieh, 2112 W. 23rd St., Chicago, 111.
^	PRAVNI ODBOR:
Anton Burgar, 82 Cortlandt St., New York,,N. T. Joseph Russ. 6517 Bonna Ave., N. E., Cleveland, Ohio. Frank Plemel, Rock Springs, Wyo.
UREDNIK '' GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1951 W. 22nd Place, Chicago, 111. Telefon Canal 2487. Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se poSiljajo na glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111., dopise, društven* vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na: "GLASILO K. S. K. JEDNOTE, 1951 W. 22nd Place, Chicago, 111.
URADNO NAZNANILO.
NAZNANILO ASES. ŠTEV. 6—18, ZA MESEC JUNIJ 1918. IMENA UMRLIH ČLANOV IN ČLANIC.

516 SIMON JESENŠEK, star 56 let, član dr. sv. Družine 5, La Saile, 111., umrl 25. aprila 1918. Vzrok smrti: Vnetje želodca in črev. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 1. nov. 1896. R. 34.
3888 ANA VLAHOVIČ, stara 39 let, članica dr, sv. Roka 15, Allegheny, Pa., umrla 1. maja 1918. Vzrok smrti: Pljučnica. Zavarovana za £1000.000 Pristopila k Jednoti 24. dec. 1901. R. 29.
989 MARY VOLF, stara 45 let, članica dr. sv. Vida 25, Cleveland, O., umrla 29. aprila 1918. Vzrok smrti: Pljučnica. Zavarovana za $500.00. Pristopila k Jednoti 1. jan. 1901. R. 27.
3074 IVANA LUKETIČ, stara 42 let, članica dr. Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., umrla 6. maja 1918. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovana za $1000.00. Pristopila k Jednoti 7. marca 1907. R. 29.
16564 MIHAEL KASUNIČ, star 33 iet, član dr. Marije Sedem Ža -losti 50, Allegheny, Pa. umrl 3. maja 1918. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 10. julija 1910. R. 24.
5525 JELA ZADREVEC, stara 29 let, clanica dr. Vit. sv. Mihaela 61, Youngstown, Ohio, umrla 31. maroa 1918. Vzrok smrti: Iz-krvavljenje možgan. Zavarovana za $1000.00. Pristopila k Jednoti 19. januarja 1913. R. 23.
9803 MAKS 1IANŽIČ, star 30 let, član dr. Marija Zdravje Bolnikov 94, Sublet, Wyo., umrl 16. aprila 1918. Vzrok smrti: Vodenica. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 23. junija 1906. R. 18. t
4085 MARY ŠKRBEC, stara 29 let, članica dr. sv. Ane 120, Forest City, Pa., umrla 9. maja 1918. Vzrok smrti: Pljučnica. Zavarovana za $500.00. Pristopila k Jednoti 16. maja 1909. R. 19.
5045 MARY VALENTINČIČ, stara 28 let, članica dr. Kraljice Maj -nika 157, Sheboygan, Wis., umrla 5. maja 1918. Vzrok smrti: Pljučnica. Zavarovana za $500.00. Pristopila k Jednoti io. septembra 1911. R. 22.
1628 STANISLAV «. TMKIAvm**, star 3 leta, 4 mesece in 24 dni, član dr. sv. Jožefa 21, Federal, Pa., umrl 18. aprila 1918. Vzrok smrti: Zabasano&t črev. Pristopil v Mladinski Oddelek 13. avgusta 1916. Opravičen do $100.00 za pogrebne stroške, katera vsota je bila pok. starišem nakazana 7. maja 1918. Zaporedna štev, smrtnega slučaja 28. 1670 JOHN BOSUJBVEO, star 6 let, 9 mesecev in 20 dni, član dr. sv. Mihaela 163, Pittsburgh, Pa., umrl 8. aprila 1918. Vzrok smrti: Jetično vtenjc možgan. Pristopil v Mladinski Oddelek 11. septembra 1916. Oprivičen do $100.00 za pogrebne stroške, katera vsota je bila pok. starišem nakazana 7. maja 1918.
Zaporedna fitev. smrtnega slučaja 29. 633 FRANČIŠKA TAUOHAR, stara 11 let, 7 mesecev in 16 dni. članica dr. svl Srca Marije 86, Rock Springs, Wyo., umrla 1. maja 1918. Vzrok smrti: Obistna bolezen. Pristopila v Mladinski Oddelek 1. junija 1916. Opravičena do $100.00 za pogrebne strofike, katera vsota je bila pok. Btarišem nakazana 11. maja 1918.
JOSIP ZALAR, glavni tajnik. /
Glavni urad, 23. maja 1918.
_■ —v__
NOVO DRUŠTVO SPREJETO.
Novoustanovljeno društvo Presvetega Src-a Jezusovega 166, So. Chicago, Illinois, sprejeto v K. S. K. Jednoto 20. maja 1918. Imena članov in članic so:
22708	Toma Peterlič, roj. 1897, zav. za $1000.00, R. 21.
22709	Frank Grahovac, roj. 1896, zav. za $1000.00, R. 22.
22710	Andrija Grahovac, roj. 1896, zav. za $1000.00. R. 22.
22711	Nikola Peterlich, roj. 1895, zav. za $1000.00, R. 23.
22712	Mike PleSa, roj. 1895, zav. za $1000.00, R. 23.
22713	Štefan Brajkovič, roj. 1894, zav. za $1000.00, R. 24.
22714	Ilija Grahovac, roj. 1892, zav. za $1000.00, R. 26.
22715	Ivan Plesa, roj. 1891, zav. za $1000.00, R. 27.
22716	Ivan Jerbic, roj. 1892, zav. za $1000.00, R. 26.
22717	Mike Butorac, roj. 1891, zav. za $500.00, R. 27.
22718	Josip Pleša, roj. 1891, zav. za $1000.00, R. 27.
22719	Ilija Pleša, roj. 1889, zav. za $1000.00, R. 29.
22720	Nikola Grahovac, roj. 1889, zav. za $1000.00, R. 28. ♦22721 Luka Pleša, roj. 1888, zav. za $1000.00, R. 30. 22722 Nick Plesa, roj. 1887, zav. za $1000.00, R, 31.
. 22723 Thomas Jergovič, roj. 1886, zav. za $1000,00, R. 31.
22724	Ivan Ladešič, roj. 1885, zav. za $1000.00, R. 33.
22725	Josip Ladešič, roj. 1884, zav. za $1000.00, R. 34.
22726	Stipe Pleša, roj. 1882, zav. za $1000.00, R. 35.
22727	Luka Grahovac, roj. 1881, zav. za $1000.00, R. 36.
22728	Ivan Grahovac, roj. 1881, zav. za $1000.00, R, 37.
22729	Ilija Plesha, roj. 1881, zav. za $1000.00, R. 37.
22730	Andrew Jergovič, roj. 1880, zav. za $1000.00, R. 38.
22731	Tome Peterlič, roj. 1878, zav. za $1000.00, R. 10.
22732	Ilija Plesa, roj. 1877, zav. za $1000.00, R. 41.
8549	Mary Pleša, roj. 1893, zav. za $1000.00, R. 24.
8550	Marta Ladešič, roj. 1890, zav. za $1000.00, R. 28. Društvo šteje 27 članov in članic.
IMENA POŠKODOVANIH IN OPERIRANIH ČLANOV IN ČLANIC 5496 ANTON MEHLIN, član društva sv. Štefana 1, Chicago, 111., operiran 27. aprila 1918. Opravičen do podpore $50.00. 21559 FRANK STRUNA, član dr. sv. Jožefa 2, Joliet, 111., operiran
26. marca 1918. Opravičen do podpore $50.00. 210 FRANK PLEŠE, član dr. sv. Jožefa 2, Joliet, 111., operiran 13.
marca 1918. Opravičen do podpore $50.00. 2822 ANNA ROGINA, članica društva sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., operirana 9. aprila 1918. Opravičena do podpore $50.00. 1735 FERDINAND KUMP. član dr. Jezus Dobri Pastir 32, Enurn-claw, Wash., operiran 12. febr. 1918. Opravičen do podpore $50.00.
16564 MIHAEL KASUNIČ, član dr. Marije Sedem aŽlosti 50, Allegheny, Pa., operiran 4. marca 1918. Opravičen do podpore $50.00. 6255 IVANA PETERKA, članica dr. Marije Vnebovzete 77, Forest City, Pa., operirana 26. marca 1918. Opravičena do podpore $50.00.	*
19247 IGNAC RADOČAJ, član dr. sv. Petra in Pavla 89, Etna, Pa.,
operiran 25. marca 1918. Opravičen do podpore $50.00. 19131 FRANK GLAŽAR, član dr. sv. Cirila in Metoda 144, Sheboygan, Wis., operiran 6. dec. 1917. Opravičen do podpore $50.00.
JOSIP ZALAR, glavni tajnik.
Glavni urad, 23. maja 1918.
Mladinski oddelek.
Zaporedna številka smrtnega slučaja 24. 2457 KAROLINA JERAJ, stara 5 let, devet mesecev in sest dni, članica društva sv. Janeza Krstnika 11, Aurora, 111. Umrla 21. aprila 1918. Vzrok smrti: Pljučnica; Pristopila v Mladinski Oddelek 6. maja 1917. Opravičena do $100.00 za pogrebne stroške, katera vsota je bila pok. starišem 2. maja 1918 nakazana v izplačilo.
Zaporedna štev. smrtnega slučaja 25. 2078 KAROL REVEN, star 15 let in 7 mesecev, član dr. Marije Device 33, Pittsburgh, Pa., umrl 5. aprila 1918. Vzrok smrti: Srčna bolezen. Pristopil v Mladinski Oddelek 4. febr. 1917. Opravičen do $100.00 za pogrebne stroške, katera vsota je bila pok. starišem nakazana 2. maja 1918. Zaporedna štev. smrtnega slučaja 26. 2921 ANNIE DOLENC, stara 2 leti in 1 mesec, članica dr. sv. Srca Marije 86, Rock Springs, Wyo.. umrla 11. aprila 1918. Vzrok smrti: Jetično omrežje črev. Pristopila v Mladinski Oddelek 18. septembra 1917. Opravičena do $100.00 za pogrebne stroške, katera vsota je bila pok. starisem n^kaaana 2. maja 1918. Zaporedna štev. smrtnega slučaja 27.
Joliet, 111., 20. maja 1918.
JOSIP ZALAR, glavni tajnik.
PROŠNJA.
Pri zadnji konvenciji se je določilo, da se ne tiska noyih pravil v popolnem obsegu, marveč, da se izda v posebni 'knjižici le premem-be in dostavko k pravilom, kar se je tudi zgodilo. V zalogi smo imeli ?e precejšnje število originalnih pravilnih knjižic in vsled tega je bil .sklep zadnje konvencije popolri^ma na mestu, ker se ni mislilo, da bode zaloga pravilnih knjižic <pftčla de fwihodnjega glavnega Zborovanja. Zgodilo pa se .je ravno nasprotno. Pravilne knjižice so doma-lega pošle in treba bode naročiti nove. Prej pa ko *se podamo v nove tiskovne stroške, prosim vsa oila krajevna društva, ki imajo na rokah večje Število originalnih pravilnih knjižic, tiskanih in izdanih 1. 1914, da bi ,iih blagovolila poslati na glavni urad Jednote. Po XII. I mirov
ga demokracije bo istotako ana-ga naših pravičnih zahtev." Nato je govoril o samoodločevanju narodov. "Ta bHJka je vzklila na istem polju, kakor demokracija. Kedor zahteva vlado naroda, ta mora biti tudi za aamoodločeva-nje naroda. To igeslo je prodrlo v vse dele sveta, samo Nemci in Madjari se ga boje. Gibanje za samoodloČ6yanje pri Slovencih se ne da več zaustaviti." Navajal je dalje težko preganjanje Štajerskih Slovencev za časa vojne. " Rarvno »to preganjaje pa je povzročilo, da je geslo o samoodločevanju naroda padlo na tako plodovita tla pri Slovencih." Poživlja celokupen narod, da vstraja. "Vse nase misli morajo biti prežete z živim, čvrstim prepričanjem, da je napočila svetla zarja osvobojenja Slovene. Hrvatov in Srbov." Vseeno pa so potrebne še velike borbe: zrela jabolka nam ne *bodo padla sauna v usta. Svoboda, darovana brez borbe, bi ne imela prave vrednosti."
"Slovensko politično življenje je naistopilo tako pot, da se nam celi svet čudi. Nasprotnike, ki so prej mislili, da je vse to le sama fraza, je prevzel strah. Ta strah je barometer, da Jugotelovanstvo prihaja . . . Nase geslo je: brezpogojno zed i njen je našega tro-imenega naroda."
Govoril je nato o jugoslovanski demokratski stranki in zaključil s pozivom na energičnq delo. "Vsak Vaš korak v tem oziru je kamen za zgradlbo jugoslovanske države."
GovoriJi so tudi dr. Kalan, dr. Josip Sernec, Ivan Rebek, Arnim Gradišnik, Mikuš, Josip Smert-nik in dr. Božič.
Zborovanje je zaključil dr. Ku-kovec z besedami: "Srčno me veseli, da se je pričel nas narod tako gibati. Ponosen sem zaradi ju-žnostajerskih Slovencev. ,Na Kranjskem se čudijo, kaj vse se dogaja pri nas na Štajerskem. Navdušeni kakor vedno, podpirajte borbo za veliko idejo."
(24 vrst kpnfisciranih.)
S PREPOVEDANEGA ZBORA
SLOVENSKIH KMETOV V CELJU.
(Slovenski Gospodar, 7. II.) " Občni zbor Slovenske Kmetskc Zveze v Celju dne 4. II. je prepovedal mestni svet celjski. S to prepovedjo je ta urad naravnost razžalil slovenski kmetski narod. Trdil je, da se je treba bati vsled prihoda slovenskih kmetov ne-. Odbor Sdov. Kmetske
konvencij* vršeči se v Milwaukee, 'je bilo na vsako društvo poslano gotovo število pravilnih knjižic več nego jih je istočasno potrebovalo. Vsled tega sklepam, da imajo nekatera društva tudi sedaj na ro!;ah več pravil kakor j*h rabijo. In da se prihrani kolikor največ mogoče ienarja pri tiskovinah, radi tega apeliram na vsa društva ,ki imajo več kot potrebno število teh pravil na rokah, da mi iste vrnejo. Pravila naj se pošljejo po ekspresni družbi tako, da bodo stroški plačani od strani glavnega urada.
Upam, da bodo cenjeni uradniki (ice) krajevnih društev to vpo-števali(e) in pomagali s tem prihraniti kolikor največ mogoče denarja Jednoti, dobro vedoč, da tis-kovina dandanes stane jako veliko denarja.
Z bratskim pozdravom sem Vam vdani sobrat,
Josip Zalar, gl. tajnik.
Joliet, lil., 24. maja 1918.
Večkrat dobim porodilo, da se je vrnil od vojakov eden ali drugi izmed naših članov. Po pregledu imenika, v katerem so označeni čla-ni-vojaki, pronajdem, da veliko takih članov ni bilo naznanjenih od strani društva, da so bili poklicani v vojaško službo. Iz tega sklepam, da je še veliko število šlanov Jednote v vojaški službi,kojih imena niso bila naznanjena na glavni urad. Radi tega se uradnim potom prosi in opozarja vse društvene tajnike, ki do danes še niso naznanili imena onih članov, ki so v dejanski službi, da to kmalu storijo. Vsakteremu je znano, da člani-vojaki ne plačajo poškodninskega asesmenta, ter vsled tega tudi niso opravičeni do operacijskih in poškodninskih podpor. .Vsled tega je neobhodno potrebno, da se zna za vse člane, ki so v vojaški službi, da je mogoče za nje odšteti poškodmski asesment. Nikakor ni dovolj, da samo društvo zna za člane, ki so pri vojakih,	. .
marveč treba je in na vsak način mora tudi glavni urad Jednote znati Ostali bomo mirni, toda da bi po-
Zveze je brzojavno protestiral proti tej prepovedi pri cesarskem namestniku v Gradcu in pri ministru za notranja dela. Toda grof Clay in minister Toggenburg sta potrdila odlok celjskega magistrata.
Zgodaj zjutraj so bile celjske ulice polne naših somišljenikov in som;šljenic. Čeprav pa so bili kmetje silno ogorčeni zaradi prepovedi, je vejudar vladal mir in nikdo ni razžalil niti lasu na glavi celjskih Nemcev.
Policija je imela od župana Ja-bornegga nalog, da razprši narod. Ravno v trenotku, ko je poslanec Pišek povedal narodu, da je shod zabranjen, se je prerinilo pet policajev v Ibiišino Piska. Eden njih se je postavil pred (poslanca in mu rekel, da je prepovedano govoriti in da bo policija razgnala narod.
Poslanec Pišek je zaklical s povzdignjenm glasom: "Mi smo mirni, a vi prihajate s silo. Vemo, da imate v bližini skrito četo vojakov z nabitimi puškami.
licija razganjala in tirala ljudi, ki vas hranijo, tega ne bomo do-' pustili." Tedaj se je obrnil k na-
o tem. In ker se od dne do dne kliče vojake pod zastavo, in ker je med temi tudi marsikateri član K. S. K. Jednote, zaradi tega je potreba, da društveni tajniki takoj naznanijo ime vsakterega člana, ki je po- -	<4U
klican v vojaški stan. Društva, ki ne bodo tega storila, naj posledice j rodu m rekel: Bodimo mir
sama sebi pripišejo. .Cenjeni tajniki prosim, vpoštevajte to! Z bratskim pozdravom sem udani Vam
JOSIP ZALAR, gl. tajnik.
ZBOR ZAUPNIKOV NARODNE STRANKE V CELJU..
(Slovenski Narod, 6. II.) Dopis iz Celja: — Železo je vroče in kovači so na delu . . . Vse silnej-se se manifestira nezlomljiva volja slovenskega naroda, da doseže državno neodvisnost. Zlasti na Slovenskem Štajerskem. Iz raznih krajev prihajajo poročila, kako se je razširila narodna zavest do zadnje kmetske koče . . . Danes je na zboru Zaupnikov Narodne Stranke izpregovorilo tudi središče političnega življenja na Sloven
skem Štajerskem. Ob veliki ude-lebi zaupnikov iz vseh krajev se je zbor navdušeno in soglasno izrazil popolnoma soglasno z vseini ukrepi mariborskega zbora, zlasti kar se tiče naše odločne zahteva po samostojni državi in skupnega delovanja vseh jugoslovanskih strank v obliki Narodnega Odbora ali Narodnega Sveta.
Prvi je govoril dr. Vekoslav Kukovec o političnem stanju in o jugoslovanskem vprašanju- Podarjal je, kaklšen glad in beda vlada v centralnih državah. Zma-
ni!" Ako nam danes ne dovolijo, da bi zborovali, bomo prišli drugikrat, aLi -tedaj nas bo kot listja in trave." Na njegove besede je odgovoril narod z burnim "Živijo!" Tedaj se je policaj zopet postavil pred poslanca in mu zagrozil, da ga bo aretiral. Pišek pa mu je mirno odgovoril: "Samo zaprite me, ako imate ko-rajžo!" Takoj je izgubil policaj ves (pogum, da bi vzdignil svojo roko nad poslanca, kajti videl je, kako se dvigajo pesti naših mož in mladeničev. Samo voditeljem, ki so mirili narod, se je zahvaliti, da se ni pripetilo kaj druzega.
Tedaj se je (pojavil (sam metet-ni župan advokat dr. Jabornegg s šefom občinskega urada dr. Am-broschitzem. Jalbornegg je ukazal policajem, da razženejo narod, in zagrozil je tudi poslancu Pišku. Ta pa ga je vprašal: "Kedo ste
Vi? S kom imam čast!" Dobil je nemški odgovor!" Jaz sera mestni župan dr. Jabornegg." Ta koj pa mu je na ušesa zadonel silen glas naroda: "Govorite slovenski, vsaj ste sin slovenske matere." Jabornegg se je podal: začel je govoriti slovenski in prosil narod, da se razide. Naenkrat je postal uradni jezik celjskega župana slovenski. Ljudje so mu začeli ploskati in čuli so se klici: "Živijo župan dr. Javornik!" Vi boste prvi župan našega Celja v bodoči Jugoslaviji!" ((Buren smeh) Tedaj pa je dr. Jabornegg naenkrait izginil.
Narodne mase se nikakor niso hotele raziti. Prijavila se je cela vrsta govornikov, ne damo na dvorišču in v sobah hotela, temveč tudi na ulici. Reči smemo, da se je obdržaval velikanski zbor. Policija je bila brez moči, narod se je cel .popoldan gibal . . .
Tedaj je ustal poslanec Pišek m, razloživši narodu, zakaj je shod prepovedan, rekel: Slovens, narod! Skoro bo prišel £as. ko nam ne bo nihče več prepovedoval zborov v slovenskem Celju. Zapomnite si dobro one, ki nam danes odrekajo našo pravico. Bodimo vstrajni, složni in dobili bomo našo Jugoslavijo!" Navdušenje, ki je nastado po teh besedah, se jie da popisati. Kmetje so dvi. gnili poslanca Piska na ramena in ga nosili sredi med narodom. Tedaj je zaorila silna pesem: Hej Slovani. Slišali smo, kako je župan Jabornegg zaukazal polrea-jem, da izpraznijo hotel, toda dc tega ni prišlo: Župan in policija sta se še pravočasno premislila, kaj takega poskusiti.
Celjski Nemci niso dosegli svojega cilja. Mi smo odšli kot zmagovalci. Navdušenje našega naroda za Jugoslavijo in za naše narodne poslance je bilo tako silno, da še nismo videli kaj takega. Prepovedali so nam *hod v dvorani, a narod je sam držal več zborovanj pod milim nebom in na celjskih ulicah. Clady in dunajska vlada sta spet dobila po nosu."
PREGANJANJE SLOVENCEV.
Slovenski listi v stari domovini prinašajo celo vrsto obširnih interpelacij o preganjanju jugoslovanskega prebivalstva za časa vojne. Interpelacije je predložil Jugoslovanski klub celokupnemu ministrstvu ali p.osameznim ministrom.
KAKO SO PREGANJALI DJJA-KE V NOVEM MESTU.
Pod tem naslovom objavlja Slovenski Narod 9. februarja besedilo ene teh interpelacij. Po tej interpelaciji je nelki dijak, Mazanec • po imenu in Nemec po rodu, de-nunciral iz nacijonalne mržnje svoje slovenske tovariše, gimnazijce v Novem Mostu, "katere je domobranska sodnija v Ljubljani obsodila brez pravih dokazov na več tednov zapora, ker so se izrazili sovražno o državi. Vsled tega so bili dijaki tudi iz šole izključeni." Časnik, ki je vodil razpravo, je rekel v svojem poročilu, da je prebivalstvo Novega Mesta antidinastrčno in sovražno in da so dijaki prijatelji Srbov." Obsodba je bila izrečena brez prič in dokazov.
GONJA PROTI GORIŠKIM SLOVENCEM.
Slovenski Narod od 9. februarja objavlja interpelacijo dr. Korošca, Fona in tovarišev zaradi preganjanja goriških Slovencev. ."Začetkom svetovale vojne so vršili v Gorici državno olblast podpolkovnik Vojnovich, kapitan Scholz in policiji&i višji komisar dr. Cassapiccola. Ta trojica je z.i-počela takoj gonjo proti goriškim Slovencem. Sestavili so proskrip-cijsko listo ter dali zapreti kakih 250 oseb iz goriškega, tolminskega in tržiškega okraja kot največje zločince ter so jih dali zapro-ti. v goriško trdnjavo. Med temi izbranimi žrtVami so bili sodnik dr. Alojzij Gradnik, advokat dr. Hinko Puc, podpredsednik deželnega zbora dr. Alojzij Framko. tovarnar Andrej Jakil, nadučitelj Križman iz Dornberga, učitelj Muznik. advokatski kandidat dr. Gregor Žrjav, itd."
Interpelacija opisuje, kako je dal Cassapiccola takoj po sarajevskem atentatu izvršiti hišne preiskave pri Slovenskih društvih, kako je obtožil "srbofilstva svoje ga lastnega šefa namestnišketra svetnika Refl>eka, nadškofa dr. Sedeja, predsednika okrožne sod-nije Cazzafuro in državnega obto-žitelja Jegliča. Istotako je imel tudi podpolkovnik Vojnovich že
1914. je bil dr. A.
od Vojnovicha in »jedla v trenotku, ko .je vnšil svojo službo kot preiskovalni sodnik. Pri belem dnevu so peljali sodnika v odprtem vozu akozi Gorico v goriško trdnjavo, kjer se je že nahajala cela množica tovarišev v trpljenju. Takoj nato so dovodU tudi njegovega brata, učiteljo Rajka Gradnika in pozneje njiju očeta gostilničarja Josipa Gradnika. Nihče ni vedel, zakaj je bil prijet. Dve noči je moral spati sodnik na golih tleh. Povsod so stale številne straže z nasajenimi bajoneti, celo pri o-pravljanju potrebe. Žrtve so ime-no vadi "zarobljcnike" in jih pomešali s pravimi zločinci. Jlec njimi se je nahajal tudi neki mož, katerega je bil ravno dr, Gradnik obsodil zaradi tatvine. V noči os mega dne so (bili dr. Gradnik, nje gov oče, dr. Puc. A. Gabrsček, mesar Urbančič iz Gorice, učitelj Muznik iz Trente, Josip Sfiligoj, župan v Biljanah, občinski tajnik Kozlin iz Biljan, njegov brat, in drugi odpeljani pod spremstvom 30 vojakov v poslopje okrožne sodnije. Na čelu je korakal častnik z golo sabljo, za njim pa vo jaki z nabitimi puškami in nasajenimi bajoneti. Poulična druhal, ki je bila nalašč za to najeta, je kričala : Abbasso i sciavi, abbasso i serbi!
(Doli s Slovenci, doli s Srbi!) Vojnovichu so se zdeli ti možje tako nevarni, da je postavil pred celico vsakega po enega vojaka z golim bajonetom in ukazal vojaku, da se ne sme niti ganiti od svojega ujetnika.
In česa so bili obtoženi ti Slovenci! Denucijant Schupp je rekel, da so bili v društvu Sokol v Biljanah državni veleizdajni-ški govori in prepevane veleiz-ajalske pesmi. V naslednjem navajamo ta famozni dokument de-nuncijanta Schuppa tako, kakor se glasi: "Propaganda za Veliko Srbijo. — C, kr. domobranskemu poveljstvu postaje v Gorici: Od zanesljivega človeka sem izvedel sledeče: Župan Josip Sfiligoj, njegov sili Viljem, poštar v Dobrovem, občinski tajnik v Biljanah Izidor Kožlin, njegbv brat učitelj glazbe, gostilničar A. Mavric (navaja še druga imena) vr-še propagando za Veliko Srbijo že od leta 1908. dalje v velikem obsegu ter so vneti pristaši "So-kolskega društva." Istotako tudi dr. Puc in Andrej Gabršček v Gorici. Vse te osebe so zelo nevarne za državo in sumljive špijona-
p* SO me d*u ča-* dffen* y zapojHi na podlagi
dtnuncijacije, kjl w j* pomieje ijh kazala neosnovaijjm. Interpelan-ti zahtevajo, da se Schupp, Voino-vkih,, SchoU in Casapiccola kaznujejo, žrtvam pa da se plača odškodnina."
ze . . .
Poštni urad v Dobrovem so zelo pogosto uporabljali kot klubski lokal. Tu so se vršila s poštnim ekspeditorjem, občinskim tajnikom Kožlinom, njegovim bratom, županom Sfiligojcm in bivšim u-čitcljem Turkom, ki je pred poldrugim letom dezertiral v Srbijo, posvetovanja o Veliki Srbiji.
Xa teh sestankih so pri čitanju listov Jutro in Dan pogosto klicali: Živela Srbija! Naš je Carigrad! Dunaj nam nič mar! Jugoslovani bodo kmalu pokazali, kaj zmorejo! . . . Poštni ekspedi-tor, Sfiligoj in drugi si dopisujejo z bivšim učiteljem Turkom, ki je srda j v Bel gradu.
Tčitelj Muznik, rodom iz Bovca, služeč sedaj v Trentu, je bival od 1900 do 1911.v Žagi in se živo zanimal za propagando za Veliko Srbijo. Pogosto sem na lastna ušesa slišal, kako je Muznik govoril: Srbija mora biti velika. Srbi so naši bratje. Jugoslovani bo<fo kmalo pokazali, kaj moreio. Jugoslovanska meja, to je, Velika Srbija, bo šla do Soče. Mnznik je ponovno v kavarni Marije Brazove in pri županu Moj-siju Žagorju vskliknil: Živela Srbija, živela naša (T)!
Že tedaj sem sumil, da vrši u-čitelj Muznik propagando za Veliko Srinjo . . . Danes sem pripravljen vse to s prisego potrditi. Moj zaupnik mi je rekel, da se,na Primorskem vsi učitelji, iz-vzemši nekatere, katere more našteti poj menih, že od leta 1908 zanimajo in pehajo s propagando za Veliko Srbiio ter so verni prir staši A. Gaibrška in dr. Puca. \? Gorice. — Joseph Schupp,. c. k p finančne straže višji respicijent."
"Kot nagrado za to denucijaei-jo, tako se glasi dalje v interpelaciji, je dobil Schupp čin komisarja finančne straže, jn tako ie dosežen cilj «, kr. vlade: uradniki vedo, na kateri način se more V 'Avstriji najlažje avanzirati.
00»» * ISTIH.
"Slovenec." 11. If. "Interjelacija dr. Korošca in tovarišev ministrskemu predsedniku in notranjemu ministru:
Začetkom vojne 1. 1914 je bilo neke noči prijetih nad 500 hrvatskih in slovenskih posestnikov, najerfinikov, učiteljev, du hovnov ter so bili težko okovani in trpinčeni odpeljani v tržaške vojfcške zapore, kjer so biji izpostavljeni najnižjemu zapostavljanju in najhujšemu pomanjkanju. 12. avgusta 1914 je bilo nad 1000 .Itokih ujetnikov odpeljanih iz Trsta v Riheniberk na Goriškem, kjer so jih natlačili v slabe, nezdrave prostore j tu so morali več dni spati na golih tleh brez odej in brez primerne hrane.
Vojaško spremstvo je zlasti z izobraženimi osebami postopalo nad vse surovo. Tudi ženske vseh slpjev so skupno z moškimi prepeljali. Nobeden teh nesrečnikov ni poznal vzroka, zakaj so ga zaprli, Neprestano so jim grozili s smrtjo. Nenadoma so tabor za in-ternirance v Bihcnberku razpustili in odgnali ujetnike na ljubljanski grad. Črez več mesecev so veČino interniranih izpustili, ne da bi bili niti enkrat zaslišani. V interpelaciji se trdi, da so šele naknadno, ko so bili ljudje že zaprti, iskali materijal za obtožbo.
IZJAVE SLOVENSKIH OBČIN.
(Slovenski Narod, 7. fc) "Na seji dne 3. H. se ve odbor občine Sromlje pri Brežicah soglasno izrazit za Jugoslavijo in za majsko deklaracijo. Živela Jugoslavija in njeni vodje! Zemlja naj po-grezne odpadnike!"
"Županstvo občine DoriVberg na Goriškem nam javlja, da je poslalo Jug, klubu naslednje pismo: Čast nam je javiti, da je i-mel naš odbor 28. I. slavnostno sejo, na kateri se je razpravljalo o deklaraciji od 30. maja 1917. Vsi navzoči so navdušeno pozdravljali največjo misel, kolikor se jih je še kedaj porodilo na slovenskem jugu, to je, deklaracija od 30. maja 1917, in svečano prisegamo, da se mi ne bomo nikoli odpovedali in da smo pripravljeni živeti in umreti zanjo ter žrtvovati vse, kar imamo. Odločno, nezlomljivo naprej, zastava Slave!"
V isti številki je priobčena izjava občine Zabnkovje. V številkah Slovenca in Slovenskega Naroda od 7. do 12. februarja so pri-občene izjave naslednjih občin: Medvode, Sv. Ana, Prečna. Kopriva, Gaberje na Vipavskem, Podmelec na Goriškem; dalje izjava katoliškega društva v Or-lovcu, prebivalstva Straže pri Cerknem na Goriškem, Strahinja pri Kranju in goriških beguncev iz Pevne in Vrtojbe. Za majsko deklaracijo se je izrazilo tudi pevsko društvo Sava na Savi pri Jesenicah.
ra tudi pri nas,, V Gornji Raj. goni in v mestu fUdgoni je dose-daj nabranih že nad 200 p$dpir sov za deklaracijo. jOIbčine Ivanj-ci, Plitvički' Vrh in Mclc podpihujejo. posebej. Tudi prekomtir-skini Slovenkam (na Ogrskem) so bili poslani letaki z izjavo in že pred 14-inii dnevi so imele okoli sto podpisov. Narod naj odločuje sam o sebi. Na Delo!"
Slične izjave so podale tudi žene in dekleta iz Šiške pri Ljubljani (585 podpisov), iz Bresta pri Ljubljani (90), Dol. Golo, Gor. Golo, Škrilje, Klada, Selnik, Suša (vse v Občini Želimlje) (190), Matenja vas pri Postojni (88), Grobišče (19), Rakitnik pri Postojni (67), Prestranek (18), Velika Nedelja na Štajerskem (521), v ormoškem okraja: Hum (100), Kog, Vitan, Vodranci in Jastrebci (295), Kotuicravas na Koroškem (80), Žeje na Krasu (41), občina Mozirje na Štajerskem in kolonija goriških beguncev v Mozirju in M. Nazaretu (skupno nad 700 podpisov).
(Slovenec, 7. II.) ''Žene in dekleta trnovske župnije na No-trajskem (občine Trnovo, Ilirska Bistrica, Jablanica in del Kncža-ka) se z vsem navdušenjem izražajo za Jugoslavijo, se hvaležno zahvaljujemo presvetlemu knezo-Inadškofu za njegovo mudro in domoljubno držanje in prosijo klub, |da se z vsemi silami trudi za čin skorajšnji mir. — 2172 podpi-
sov.
IZJAVE ŽEN IN DEKLET.
Slovenski Narod od 7. II. piše: "Podpisane žene in dekleta iz Kostanjevice na Dolenjskem se z navdušenjem pridružujemo gibanju za mir in majski deklaraciji Jugoslovanskega kluba za neodvisno Jugoslavijo. Naj izide Evropi skoro evropski mir, Jugoslovanom pa solnce svobode v samostojni državi." — 984 podpisov.
"Slovenske žene in dekleta iz Knežaka izražamo svojo navdušeno soglasnost z majsko deklaracijo. — 360 podpisov."
V isti številki so navedene izjave žen in deklet iz sledečih krajev: Devica Marija v Polju, 690 podpisov ,Vir pri Domžalah, 207, Velike Lašče, 70, Prekopa in Gruče, 129, Dragatuš, 121, Zreče, 261, Šmarje pri Jelšah, 281, Konjicc, 161, -Herpelje—Kozina v Istri, 218 podpisov.
"462 Krščank in Leskovčank se navdušeno pridružuje deklaraciji z vsklikom! Živela svobodna Jugoslavija!"
"Slovenske narodne žene ir dekleta iz občine »Šmarje na Goriškem se navdušeno pridružujejo majski deklaraciji in pozdravljajo politiko Jug. kluba, ki naj nas dovede do zaželjenega cilja: svobodne Jugoslavije. -— 497 podpisov."
"Iz Gornje Radgone na Štajer-8kem: Jugoslovanska misel prodi-
V istem listu so objavljene izjave žen in deklet iz Kače pri Slavini (125 podpisov), Preske (445) in Dolenje Podgore (61), Občine Dragatuš in Tančagora (223), kateri izjavi so dadali tudi možje in mladeniči 139 svojih podpisov.
Slovenec objavlja 9. II. izjavo žen in deklet: Trebnje (1273 podpisov in 527 kron za Krekov spomenik) Skopo na Krasu (175 podpisov) Črni Vrh nad Idrijo (1008), Črnuče, 325 in Grobišče 19 popisov. II. II. pa so bile objavljene/izjave: Sv. Križ pri Ko-stanjevci, 850, Preoslje pri Kranju, 660, iSemkč, 515, Rateče pri Beli Peči, 240, in novih 530 podpisov žen in deklet iz Device Marije v Polju (skupaj 1220 podpisov).
? "Ali je šc kak človek, med nami, katerega ne bi ganili dogodki na raznih bojiščih? En glas se čujc na vseh straneh: naj bo svobodno tudi naše pleme! Z veselimi srci in z največjim navdušenjem se pridružujemo tudi žene in dekleta iz Spodnjega Bit-nja deklaraciji in pošiljamo 127 podpisov Jug. klubu."
Ista številka prinaša izjave, žen in deklet iz: Vrtovin, 220 podpisov, Be rani v Istri, 228, Šmihelr. pri Žužemberku, 235> Poljan in delov občine Trata in Javorje 939 podpisov. V tej zadnji izjavi se glasi med drugim: "Dovolj dolgo smo bili sluge Nemcev, in Madžarov. Naši otroci morajo vedeti, zakaj so jim umirali očetje in bratje. Pozdravljen in blagoslovljen bo oi^i, ki bo prinesel mir. Miru ne bo rodilassila, temveč pravica in ljubezen. Naši otroci ne smejo nikoli doživeti take strahote. Pj> vojni naj se odpravi nepotrebna vojska. Razumni ljudje se morajo sporazumeti bj;cz krvi in vojne."
Slovenski Narod od 8. II. prinaša izjavo žen in deklet iz Podloga pri Krškem s 74-inii podpisi, Slovenec pa ono ženstva iz Motivka, 252, Mavčič ,lu Podreč 262, Šmarja pri Jelšah 281 in Viča pri Ljubljani 620 podpisov.
_ , . tipm, boljša bodočnost KecUj boš zadobil svoje pravice? Strinjamo se z vsakim delovanjem za splošni mir. Jugoslovanskemu klubu izražamo popolno zaupanje. t - n 4 vriZ (Slovenski Narod, 8. II.) "Podpisani delavci in delavke v.c. kr. državni kurilnici v Ljubljani se tem potoui navdušeno izražamo za jug. deklaracijo. Naprej, do konečne zmage nad sovražnikom Sledi 247 podpisov."
Po istem listu se je izjavilo za deklaracijo 153 goriških beguncev, ki se nahajajo v Št. Ruper-tu na Dolenjskem.
KRVAVI SPOPADI MED NEMCI IN 81(0VENCI.
Kri je tekla v Št. Janin. — Vesti z nemškega in slovenskega vira. — Spopadi v Sloven-njem Gradcu. —. Poslan-cu Korošcu groze s smrtjo. — Komen-. tarji nemških listov.
Krvavi spopadi, kateri se pogosto dogajajo med Nemci in Slovenci, Imajo v sebi veliko večjo važnost, kakor se je dalo to spoznati iz prvih vesti. Nemški in slovenski listi opisujejo natančno te spopade in je očividno, da so po ljutosti daleko presegali vse dosedanje, istotako pogoste spopade med raznimi narodnostmi avstro-ogrske monarhije.
SLOVENSKI DELAVCI ZA JUGOSLAVIJO.
Slovenec objavlja 9. II. poročilo o shodu delavcev in delavk, ki se je vršil 3. II. v Kranju. Govorila sta A. Pestotnik in A. Kom-lanec, prvi o delavkem položaju, drugi o organizaciji delavstva. Sprejete so »bile resolucije o prehrani in demokratizaciji javnega življenja. Zahteva se neposredni splošni mir brez aneksij na podlagi sanioodločevanja narodov, in zaradi tega se odločno zahteva, da se cim prej realizira • samostojna jugoslovanska država. Zbor se je vršil mirno in resno. Žandarmerija in policija, ki je bila na nogah, je bila odveč. Ali oni, ki je «bil prisoten, je videl, da dela delavstvo za življenje in smrt.
(Slovenec, 7. II.) "Delavci, skupina Tmovo-Kilovče na Notranjskem, pozdravljajo celega srca misel največjega delavskega prijatelja dr. Kreka o jugoslovanski državi. Kedaj ti bo nastopila,
VESTI NEMŠKEGA VIRA.
Uraska "Tagespost" opisuje sledeče spopade v Št. Janžu:
"Poslanca Korošec in Verstovšek sta sklicala 7. aprila javen shod v Št. Janžu na meji Koroške in Kranjske. S tem zborom bi se razširila ideja jugoslovanske države ter se je zaključil v krvi. Nemci iz dravske doline, iz Lavanta, iz Slovenskega Gradca so prišli v Št. Janž z namenom, da s silo postavijo porobu slovenski invaziji. Shod se je vršil pod milim nebom. Ko so dospeli Nemci, je Korošec že pričel s svojim govorom. Voditelj Nemcev se je pričel takoj dogovarjati z Vertovš-kom ter zahteval od njega dovo-Ijenja, da smeta tudi nemška poslanca Lutschnigg in Franc Gir-stmaycr govoriti na shodu. Ta zahteva Nemcev je bila zavrnjena. Tedaj je dal naenkrat nek duhovnik znamenje z okna bližnje hiše, nakar je vsa slovenska mladina vzdignila palice in začela klestiti Nemce. Prišlo je do strašnih prizorov. Ljudje so padali v krvi. Mnogi so se po dolgi borbi umaknili, ker so 'bili že popolnoma iznemogli. V 'bližini sc je nahajalo tudi nekoliko ruskih u-jetnikov, ki so se tako pomešali v borbo in pričeli metati kamenje na Nemce. Ti so se branili s palicami in pestmi ter poklicali ko-nečno oblasti in žandarmerijo na pomoč."
VESTI IZ SLOVENSKEGA VIRA.
Slovenski Gospodar v Mariboru prinaša 11. aprila naslednji o-pis:
"Nad 2000 mož in žen — večinoma iz Koroške -r- se je udeležilo tega shoda, na katerem je predsedoval župan Bart. Ta je podal takoj besedo predsedniku Jug. kluba dr. Korošcu, ki je začel opisovati preganjanje, kateremu je slovenski narod že od nekdaj, zlasti pa od začetka vojne neprestano izpostavljen (deset vrstic zaplenjenih po cenzorju). Korošcev govor je tako razvnel navzoče, da je bilo od vseh strani slišati klice: "Nemci nas ne bodo uničili!" Ne bo se jim posrečilo.'
Ta preganjanja — tako je nadaljeval Korošec odprle so oči tudi poslednjemu našemu možu in danes mi vsi vemo, da bomo mogli samo v naši lastni državi živeti svobodno ^ in neodvisno. (Splošni klici: Živela Jugoslavija!)
Korošec je govoril že nad pol ure, ko so dospeli neki Nemci pod vodstvom poslanca Lut-schinigga in časnikarja Jana. Sprejeti so bili s splošnimi klici! Ven z Nemci! Marburger Zei-tung že celi teden pozivata Nemce, da naj pridejo na ta shod in ga preprečijo. Vse eno pa so bili Nemci v prvem trenutku mirni,. četudi so začeli klicati dr. Korošcu: Vele izdajalec! Nekaterim Nemcem se je posrečilo, pomešati se med naše ljudi, Katerim so pričeli hinavsko dokazovati, kako uči katoliška verama se moramo med sehoj ljubiti.
Naenkrat so pričeli Nemci divje kričati in pobirati kamenje, o-
no se pripravljajoč za naval bivalstvo mešano) je prišlo do
na govornika. Toda Slovenoi bistro pazili in čuvali svoje voditelje. Iri le predno se je posrečilo prvemu Nemcu, vreči kamen na govornika, je bil od vseh strani obkoljen od Slovencev in razo-rožen. Nato je bilo slišati urne-besne klice! Ven z Nemci! Nemci so skušali razbiti slovenske vrste ter so navalili nanje z divjim kričanjem m psovkami. Borba se je pričela.
Slovenci so, se uporno branili. Iz defenzive so prešli hitro v o-fenzivo. Železne palice, katere so prinesli Neme; s seboj, so prešlo hitro v slovenske roke in takoj so pričeli padati udarci po njih glavah. Divje kričanje", stokajoč in jokajoč so pričeli bežati na vse strani4 toda Slovenci niso hoteli, pa tudi ne želeli odnehati, temveč so jih dolgo časa preganjali in klestili. *Cela pot, po kateri so bežali Necmi, je bilo poškropljena z germansko krvjo.
Ko je borba ponehala je dr. Korošec nadaljeval s svojim govorom, toda prekinil ga je poslanec Verstovšek, ki je prišel sporočil, da je vlada prepovedala nadaljnje zborovanje. Predno so se zborovailci razSli, je bila na predlog poslanca Vcrstovška sprejeta resolucija v prilog osnovanja jugoslovanske svobodne dražve.
Iz tisočerih grl je bil tedaj slišati en sam gromovit vsklik: Živela Jugoslavija! Nato je izroči-a ženska deputacija predsedniku zborovanja več seznamov s podpisi, s katerimi se sprejema
PODROBNOSTI.
Slovenski listi so priobčili zanimive podrobnosti o spopadu v Št. Janžu. Slovenski Gospodar piše sledeče:
Slovenec je velikodušen napram premaganemu. Tekom borbe so nekateri Nemci, ki so se hoteli rešiti, dvignili roke in začeli prositi milosti. Vplivnejši Slovenci so takoj intervenirali njihovo korist pri razjarjenem narodu, ter so jih tako rešili.
Nemci pa so se nasprotno na svojem divjem begu znesli nad nedolžnimi. Blizo Dravograda to je majhna nemška naselbina na slovenskem ozemlju,) je 50 Ncv-cev navalilo na enega samega Slovenca, ki je šel slučajno isto pot. Toda ta korenina se jih ni ustrašil, temveč jim je junaško zaklical: "Prvi, ki me bo udaril si lahko napiše oporoko." — Nek drug Slovenec je istotako zašel med Nemce, od katerih jc bil napaden in ranjen na glavi in roki z nožem. Nemška druhal je težko ranila tudi nekega Sloven-1 paganda, ki naj bi po naziranju
novih bojev.
Marburger Zeitung piše:
Na železniški postaji v Slovenjem Gradcu je prišk) v nedeljo do krvave borbe. Neki Slovenec je provociral Nemce (eden proti stoterim), ki so se ravno vračali iz Št Janža, in je seveda občutil
nemške pesti. Ko je slovenska masa to opazila,^ navalila s ka-mcnjeiu na Nemce ter se je razvila v*oča borba. Slovenske žepe so podirale zidove hiš in svo^e pohištvo ter so podajale svojim možem kamenje in les, s čemur so bili Nemce. Slovenke so se obnašale tekom cele te borbe kot prave furije. Veliko število ranjencev so prepeljali takoj v bolnišnico.
Slovenec od 12. aprila pristavlja:-
Ako .bi hoteli prinesti točno poročilo o tej borbi, bi bil. nas članek sigurno zaplenjen na podlagi paragrafa 302 kazenskega zakona.
PREDSEDNIKU JUG. KLUBA PBETE S SMETJO.
Neues Wiener Tagblatt od 12. aprila javlja:
Predsednik Jugoslovanskega kluba dr. Korošec je brzojavno naprosil ministra zunanjih del in zahteval dovoljenje za osnovanje Narodne slovenske oborožene straže, ker sc Slovenci ne morejo dalje zanašati na avstrijske oblasti, ki bi morale skrbeti njihovo življenjsko varnost.
Poslanec Korošcc jc prejel veliko število pisem v nemškem jeziku, v katerih mu prete s smrtjo zaradi njegove politike.
Slovenec poroča, da jc pan-germanski poslancc Girstmayer, taisti, ki je dobil po grbi na shodu v Št. Janžu zatožil dr. Korošca namestniku Claryju. V tej obtožbi pravi Girstmayer: "Ni-kdo se ne sme začuditi, ako bodc-ta dr. Korošce in Verstovšek. in z njima tudi drugi slovenski duhovniki, ki delujejo proti miru in proti časti države, ubiti. Ti ljudje žele uničiti našo državo in jo pripeljati do anarhije, ka-koršna je v Rusiji.
URADNI KOMENTARJI.
Fremdenblatt, glasilo avstrijskega ministrstva za zunanje zadeve, prinaša zanimiv članek pod naslovom: Slovenska propaganda.
Skozi več mesecev se že vrše po slovenskih krajih zborovanja, katerih namen jc, širiti mržnjo proti vsemu, kar jc nemškega. Vsa sredstva se uporabljajo v tej borbi proti državi. Do najmanjše kinetske koče jc prodrla ta pro-
ca, ki jc mimo šel za svojim vozom.
Ker se niso mogli maščevati nad Slovenci, so Nemci izvršili nečuvane zločine: Navalili so na ovce in vole, ki so bili last slovenskih kmetov, in jih veliko število poklali, dokler niso v masah intervenirali ruski ujetniki, ki so razpodili nemško druhal.
Nemci so dolgo časa po spopadu v Št. Janžu navalievali na Slovence, kjerkoli so jih zatekli.
V	Dravogradu je bil vsak Slovenec, ki je šel slučajno tam skozi, napaden. Na železniški postaji je moralo nekoliko slovenskih vojakov, ki so bili slučajno tam, uporabiti svoje bajonete, da razkropijo nemško tolpo, ki je hotela navaliti na nekega Slovenca. Ob drugi priliki je rešil nek slovenski častnik'z energično intervencijo življenje nekemu ljudskemu učitelju, katerega so bili Nemci napadli.
Isti list navaja še mnogo drugih slučajev o nemških napadih na posamezne Slovence.
ZAKLJUČEK.
Prebivalstvo v Šmartneni jo priredilo po štanjskem shodu sla-vnost v čast dr. Korošca in Ver-stovška. Pri tej priliki je prepeval pevski zbor jugoslovanske himne.	s
Več ljudskih govornikov je ob največjem odobravanju in navdušenju soglasno izjavilo, da je naš narod pripravljen na vsako žrtev in da bo dal rad zadujo kapljo krvi za svobodno jugoslovansko domovino. Na to so poslanci odgovorili: Pri takem narodu je vspeh in triumf jugoslovanske ideje povsem siguren. Živela Jugoslavija!
dE EN KRVAV SPOPAD.
v Št. Janžu so se povsod ponovili spopadi med Nemci iif Slovenci.
V	Slovenjem Gradcu (tu je pre-
slovcnskih politikov rešila Slovence. Vse avtonomne oblasti, občinski sveti in politične organizacije gredo na roke tej propagandi. V zadnjem času so sc vršile te manifestacije zelo pogosto, četudi se jc raznesel glas, da jih je državna oblast prepovedala. Tako se je vrsH v zadnjem času v Št. Janžu javen shod, na katerem je prišlo do krvavih spopadov. Na tein zboru so se propagirale take ideje, da jih moremo brez oklevanja imenovati veleiz-dajalske. Ob tej priliki so sc dogajali taki prizori, da je cenzura zaplenila vsako tozadevno poročilo.
Dobro bi pa vseeno bilo, da se ve, ker more samo na ta način prebivalstvo svestno razumevati dogodke, katere doživljamo.
Nemcem mora biti znano, kakšna sredstva uporabljajo Slovenci v tej borbi, kajti čim prej jih bodo spoznali, toliko prej se bodo mogli pripravljati in toliko bolje na obrambo, s tem pa se bo tudi država čutila močnejšo.
Slovenec odgovarja na to sledeče :
Pangermanska masa misli, da je slovensko moštvo napolnjeno mržnje napram avstrijski državi in da je osnovanje Jugoslavije skupna zahteva vseh Slovanov. Zato tudi poživlja Nemce, da se energično bore proti Jugoslova-vanom. Nemci nimajo pred očmi jugoslovanskega vprašanja, temveč samo jugoslovansko pogi-'belj: z nami ne žele nikakega kompromisa ter zahtevajo svo-,bodno pot na Jadran.
Mi pa odgovarjamo: Toda tudi mi ne 'bomo sklenili nikakega kompromisa na škodo naše svobode.
Kupujte Vojno varčevalne mam-ke!
While someone ghrm hfe Life —whet ere you girittg? •
— think o
Spisal Kraguljev.
Vsakemu človeku se ne god! vedno tako, kakor bi se moralo goditi. Tudi blatenskemu padftr-ju se ni. ta kaj moremo za to!
Po vsem krščanskem svetu se je pisalo leto 18. . (torej je bilo že d&Vrio), ko so dobili Blatenci prvega zdravnika.
Ne vem, kaj je do vedi o gosposko do tega koraka. Pri zadnjem ljudskem štetju so bili našteli v Blatnem komaj petsto glav, ven dar so spoznali potrebo, da sc naseli v vasi zdravnik, takrat oKe imenovan "padar".
Gosposka se je res "izkazala", ker sam blatenski župan, ki jc županil pol Stoleja, oni vrli župan ni bil izpregovoril o tem ne besede.
"Ljudje, ljudje se preveč nirio-že; vaš bo premajhna j z davki so na dolgu: zato pa so nam posia'i padarja, da nas malo potrebi."
Tako je ugibajoča župan, glava Blatnemu, ki je edini znal nemški v vasi.
Neko nedeljo po blagoslovu se je nenavadno muzal vaški birič, in ko je že do skrajnosti prikipe-la radovadnost vaščanov, naznanil je poslušalcem s par besed uni prihod padarjev.
Blatenci pa so zopet modrovali, kako da je prišlo do tega.
"Bo menda zopet kaka kuga ali kali, pa nas ne puste umreti", je dejal star očanec.
"No, ravno prav: moja lis1, a je zbolela, bo imel kaj zaslužka", je pravil drugi.
Vragov Janez pa je kričal: "Alo, blatenska mladina, sedaj le po bučah in po rebrih, sicer bo pri nas suha za padarja!"
Stare ženice, ki so že marsika-ko zel skuhale in ozdravile že mnogo stegno, tarnale so danes, da jim bo padar ves zaslužek pobral in še na stara leta bodo igrale popustiti zdravilstvo.
Par dni pozneje pa je privlekel Andraž s svojim kljusetom padarja v Blatno.
Ne vem, so mu li Blatenci naročili, da naj jim malo pokaže p i-darja, ali pa je storil to muh.i<ti Andraž kar na svojo roko. ko je privozil do znamenja, je obstal in pokazal padarju vso vas. "Moj konjiček se rad plaši, zato pa* moram vedno počasi voziti po vasi", je pristal pomenljivo, zavil potem proti cerkvi, izbral najdaljšo pot po sredi vasi, šel potem še mal5 po stezi mimo "Kovačevih"; šele ko je ob vozil vse ulice, zavil jo je k županu.
Dnes je pa tudi bila vsa vas pokoncu, vse je hotelo videti padarja.
Starim očkam ni padar nič kaj ugajal; prerokovali so slabo o prihodnjosti Blatnega, ker bo i-melo tako gospodo v svoji sredi.
Dekleta pa so skrivoma gledale, če je kaj lep, kako brado ima, kake oči in kdo ve, kaj vse so iskale na njemu.
Pa so se strašno varale, če je bil vse, lep ni bil padar Slak, tudi mlad ne: brado je imel kozlov-sko, lase sršeče; nobeno dekle sc ni hotelo zaljubiti vanj. Po pravici rečeno: bile so Blatenke izbirčne.
Nekaternikom pa je bil vendar po godu.
"Nič ne bo hudega", so se tolažili. "Blatenci smo tiči; pri nas se živi po domače; ni hudimana, da bi se nas ne privadil tudi ta škric — če je le človek!"
Oča župan, znani z gospodo, so dejali:
"Slak je slak — in če'je tudi samo ime: menda ne bo nič prid« zelišče. Pa počakajmo!"
Bil je res izprva križ: Blatenci niso imeli nobene spalnice zc gospodo.
"Na seno naj gre ležat ,če jc kaj fanta!" so menili nekateri; a vsakdo se je bal za svojo mrvo: kako lahko bi jo uročil in kravo bi ne dajale mleka.
Srečni Blatenci, da Slak ni bil človek, ki bi potreboval zlatih gradov v svojo z&dovoljnost.
Bil je mož popolnoma materi jalen. Kos pečenke, polič dobre ^ vina — in Slak ti je pozabil vse drugo. Kar pri županu so mr napravili postelj: trda je bila res vendar še predobra. Visoko je žc stalo solnce na nebu, ko je SJak še vedno grel svoje kosti.
Minulo je nekaj let.
V Blatnem ni še nič novega: oča župan še vedno župani, padarja, ali kakor navadno pravijo,
Nekoč je Blatencem kar izginil; nikdo ni vedel, kam je pre-štel, zato so si ljudje pripovedovali Čudne reči. Pa prišel je zopet in s seboj je pripeljal ženo. To ti je bila prava1 Slak je kar trepetal pred njo, in ne ve se, ali jo je bolj ljubil, ali se je je bolj bal.
Vse svoje študije je posvetil nervoziteti sVoje žene, a ni ji mogel priti okom. Žena je bila vladarica v hiši in Slak je bil njej verni sluga.
"Der Krainerische Bauer wird auch dem Arzt nicht viel zu ver dinen geben, noch denselben be-gehren,'es moege ihm der Tod scliier auf den Lippen sitzen ("Kranjski kmet tudi zdravniku ne bo dal dosti zaslužka, in tudi klical ga ne bo, čeravno se ga do-tiče roka smrti"), tako piše že naš slavni Valvasor, in tudi Slak je čutil to istino toliko, da ga je strašno bolela, zakaj denar in on se nista mogla trpeti.
Kako naj dobi denarja, ako ni-zasluzka? Kako naj bi bil zaslužek, ako ni bolezni? Težava res velika, ker kuge v onih časil. Slak še ni znal delati.
A kaj si je izmislila modra buča?
Slak je bil pristaš onih ljudi, ki pravijo, da sta človek in žival e-naka in iz istega rodu.
Čimbolj je to premišljal, tem verjetnejši se mu je zdel ta nauk.' Razlagal si je to tako-le: "Človek je-podoben živali — torej je človek tudi žival. * Ako je pa tako, je tudi žival človek, in jaz, ker sem Človeški zdravnik, sem obenem tudi živaski." Potem'usodnem in čudnem sklepu sklepu se je stanje Slaku zmalo /boljšalo.
V	Blatnem je, živina zbolela večkrat kakor pa ljudje. Če ' pa kdo vaščanov po naključju zbolel, mislil si je Slak zopet : Žival je človek, človek je žival, zatorej zdravila, ki pomagajo živali, pomagaj tudi človeku — in še cenejše so! Zaradi tega so dobivali blatenski bolniki močna in obilna zdravila "ad purgan-dum".
V	svoje beležke, v katerih je
leto: takrat sem bil politik. Pa kaj, kmalu bi me bili vtaknili! Naka, Slak, sem dejal, politika ni zate, od tega ne moraš živeti. Od tedaj sem pustil te reči. Polč vina pa dober kruh, ta je narod!"
Dvakrat pa so za ves teden pogrešali Slaka "pri. Muhi". To je bilo takrat, ko so glavarja nosili, pa še ob neki drugi priliki.
Okrajni glavar je imel priti ob svojem obhodu'po okraju tudi v Blatno.
Padar je Slak je kmalu izumil, kako naj ga Blatenci spodobno počaste.
"Nosili ga bomo", je dejal;
'Moram", je d^jil čez nekaj časa, "moram, dolžnost. . in kot bi trenil, je imel celj kos pečenke v ustih, grdo %e je nakrem-žil, peklo ga je, straSno peklo, in tako je odhitel k bolniku.
Viri vam pripovedujejo marsikaj o tem potu, toda tudi nam se mudi. Le to povejno, da je bil fciroki pot nocoj Slaku preozek, celo drevesa so mu bila na potu. zaradi česar je tudi zaklel večkrat kakor ponavadi.
Gori za Skalo pa se jc zbrala skoraj vsa vas; ženske so tarnale, moški so ugibali, kako da se je ponesrečil Janez Vrag. Prikrevsal je Slak in kričal:
"obilen je res, a štirje ga nese- ^ „Nft ^^ n& ^^ Krava ^
mo in če je iz svinca; saj sem se sam ob taki pfriliki večjega hrusta nesel, kakor je glavar."
Predlog je bil sprejet, štirje korenjaki, med njimi padar, so se odločili, da ga bodo nosili po vasi.
Vse ljudstvo jc bilo na nogah, ko je- prišel glavar; takoj pri cerkvi ga je zagrabila četvorica in hajd z njim na rame!
'Sam bi ga nesel, sam, primoj-dunaj; lahak je kakor pero!" je kričal Andraž, ki je imel le noge glavarjeve na svojih ramah.
Ljudstvo pa je kričalo: "Živel naš glavar, živel!"
A nekdo je ječal pod glavarjevim bremenom.
Slak je pričel prvi omagova-ti; hudo je sopihal in krvav pot mu je lil čez čelo. Že je vzdihoval: "Ah, au, mo-
je zopet navlekel žganja, pa ga je sežgalo."
Prijel ga je za roko, — pa se žile najti ni mogel, vlekel ga je za nogo, trobil mu v ušesa, potem pa je poslušal, ali mu Še bije srce. Nič! Tudi ko bi s kladivom bilo nocoj bi ga Slak ne bil čul. Vstal je, potipal se za glavo potem pa pomenljivo dejal:
"Mrtev je sežgalo ga je. Tepci, zato ste me prišli klicat? Mar menite, da znam tudi mrtvece obujati?"
In hitel je zopet k tolikanj dragi Muhi.
Drugi dan se je zaznalo po vsej vasi na daleč in na široko, da dohtar Slak nič ne ve, da je Vragovega Janeza, ki se je le potuhnil, zaznamoval mrtvim. Vragov Janez je bil namreč
ne-
_ ti sTov&iške knjige iz starega kraja; vsled tega je na-stalo splošno pomanjkanje teh knjig, pred vsem pa slovenskih molitvenikov.
Jaz imam v zalogi od preje šo
veliko množino občeznanega in krasnega molitvenika pod imenom
VEČ&A MOLITEV.
Te mašne knjižice so 4 palce široke, 6 palcev visoke in 1 palec debele; tiskane so z vidnimi, debelimi črkami in lepo v usnje vezane. Gena knjigi znaša $1.50 s poštnino vred. Naročilu naj rte priloži denar.
Rojaki in rojakinje! Sezite po tem krasnem molitveniku, dokler zaloga ne poide! Naročite ga takoj!
Joseph Sitar, 805 K. Chicago. Str. Jbliet, 111.
je kosti!" A nikdo ga ni čul, ve-j prig^j že navsezgodaj trkat na
it rt kinmni«! cm lillj'hiuintlloi	j.li___1	i
imel zaznamovano vso "rogato"
klijenteto, je zapisal večkrat, da bi si časa ne tratil: "Pri Andražu sta zboleli dve krav* — ena v hlevu, druga v sobi."
Tak zdravnik je bil torej naš dohtar Slak.
V	gostilni "pri Muhi" se je zbirala zvečer vaška "inteligenca": gospod župan, vaški učitelj e tutti quanti.
Mirno je sedel Slak pri vrču piva in celo uro ga vrtel med pr sti; tupatam ga je malo posrknil tedaj se mu je neznansko razjasnil obraz, in zopet ga je gledal. Na steni je odbila deseta ura: še en velik požirek in hitel je domov ves v strahu, da bi ne bilo prepozno.
Marsikdo mu je očital, da se boji piva. Tedaj pa je jel na dolgo in na široko razlagati korist zmernosti: "Zmernost, to je prva stvar pri človeku. Zakaj, da stavim primero, zakaj napenja kravo? Ali ne zato, ker se je pre-objedla? Od zmernosti ni nikdo bolan."
Viri pa nam pripovedujejo čudne reči o Slakovi zmernosti.
Ko bi bil prišel na večer na Slakov dom, videl bi bil pred njim polno steklenico vode; videl bi bil nadalje, kako jo je vlival kozarec za kozarcem vase in kako je potem kakor napihnjena žaba hitel v gostilno k svojemu vrčku piva.
Slak, prebrisana glava, je dobro vedel, zakaj to dela.
V	gostilni so strašne izkušnja-ve; en vrček da komaj slast človeku: kako lahko bi jih pognal še dvaT tri, štiri po grlu!
In vendar je bil Slak stanoviten. "Ne boš, ua ne boš", je odganjal ves čas, kar je bil v gostilni, zlobne misli. Izkušnjave so bile res velike, zasluge pa o-gromne! —
Da, pripovedovali so celo, da je Slakova ženka vsa jedila za večerjo le na pol solila, da bi "preljubega" soproga preveč ne žejalo.
V	politične pogovore se Slak ni rad spuščal; pravici na ljubo moramo povedati, da je bil padar v takih rečeh popolnoma neveden.
"Oh, politika", je vzdihnil, ko je videl, da ne more nasprotniku več odgovarjati, "oh, politika, to je naša duševna in telesna poguba in-moramo se je ogibati ka
dno burnejši so bili-živioklici.
"Andraž, Andraž!" je klical zopet padar. "Ali ti je kaj težko?"
"Nič, nič!" je odgovarjal no-ie sač.
"Vrag, meni tudi ne. . . Andraž, drži, drži!. .O gorje, ne morem več!"
Spodrsnilo mu je, telebnil jc na tla, nanj pa ogromna teža glavarjeva.
Še bolj so odmevali živio-klici, padar pa je pobral pete in prav robato rentačil proti domu.
"Ne, nositi pa ne maram nikdar več! Te šleve so takoj izpustile, sam pa, oh, nisem raogtf vzdržati."
Pretipal se je potem po glavi in po nogah, če ima vsa rebra; k sreči so bila še vsa skupaj. Svoji ženki pa je rekel:
"Izvrstno blamažo so napravili!"
Legel je v posteljo, deval si gorke obkladke na ramo, nič ni jedel, nič pil; šele čez teden dni je zopet priromal k Muhi.
Blatenci pa so bili strašno ljudi na padarja, zakaj glavar je zapisal vas Blatno v "črno knjigo", in to vse radi Slaka; on je nasvetoval nošenje in je telebnil' z njim po tleh. Zbarli so se vaški fantje in ugibali,' s čim bi osmešili padarja.
Vragov Jauez — ta ti je bil pripravljen za vse; za kozarček žganja je šel metat se s samim peklenščkom. Tega so si izvo!ili vaški fantje v svojo porabo.
V nedeljo na večer je bilo. Pa dar je sedel zopet pri Muhi. Ta dan je bil njeg»v god.
Brezskrbno je zrl predse in trenutke svojega življenja; pri-premišljeval srečne in žalostne romal je v svojih mislih ravno do t je, kjer "smo glavarja nosili", in obenem je poskočil, kakor da bi ga bil pičil gad, in udaril se je po čelu, rekoč: "Tepec", in nato je pozval že šesti vrček piva.
Doma se nocoj ni bil oborožil proti izkušnjavi; mesto steklenice vode je pil nocoj vino.
Srečen, ki tako brezskrbno živiš in ne vidiš oblakov, ki se zbirajo nad tvojo glavo!
Od nasprotne mize ga je opazoval učitelj. „
"Zmernost, zmernost!" klical
mu je. "Danes vas bo nocoj napenjalo kakor Anžetovo kravo.
' A Slak nocoj.
''Ne vidi nič, ne sliši nič.
Kot b bil mrtva stvar."
Pridno je zabadal v krožnik, ki je stal pred njim — nocoj že druga poreija , ^otem pa, ne meneč se za druge, udrihal veselo po mesu.
A zdajci je prihitel Lukanov v
gostilno.
"Hitro, gospod, dohtar, hitro", pričel je trobiti Slaku v u-ho, "hitro! Vragov Janez leži gori za Skalo kar mrtev je."
Jezno pe pogledal Slak poro
dohtarjevo okno.
Slak je ostal sedaj zopet ves teden doma, pa čudno, se je iz-premenil. Več ni bil tako poko ren svoji ženki, zato jii nič čud nega, da sta včasih vkup trčila kakor dva trda kamna.
Po enem tednu pa si je šel jezo zalit k Muhi in izkušnjav ni več preganjal. In odslej je hodil zopet redno. Osem gumbov je i-mel pri suknji, in kadar je odpel osmega, takrat je spravil mož še osmi vrček pod kapo.
Pa bil mu je žalosten konec.
Nekega dne pozimi so ga našli pred lastno hišo zmrznjene^ ga. Ksantipa ni dovolila vstopiti Sokftltu, ko se je pri valil vi Ujen domov.
Ljudje pa so dejali: "Tepec, druge je zdravil, samega sebe pa ni hotel."
Razne stvari.
Dragocena živina.
Pred nekaj dnevi se' je vršila na veliki farmi, last Arthur Me-e ker j a, blizu Chieaga javna prodaja plemenske živine. Pri tej priliki se je prodalo 67 glav živi ne, guerneseyske pasme za $102.-925; nek farmar iz Bostona je plačal za enega samega bika (Don Diavolo) deset tisoč dolar jev. Gospodar te farme je da končno na licitacijo še neka krasno tele in sicer v prid Rdečega .križo; ta licitacija je donesla $20.500.
Vaša domovina in Vaša dolžnost.
V moji dne 1. maja 1.1. na tem mestu priobČeni zahvali se je uri-
nita neljuba pomota. Pravilno naj se čita, da se zahvaljujem moji sestri Mrs. Ivani Mušič iz Wauke-gana, 111. ne pa sestrični.
^■■■ton Jeraj, Aurora, Dl.
Ako smatrate, da je Vaša dolžnost služiti svoji domovini kar najbolj mogoče, morate pred vsem in najbolj skrbeti za svoje lastno zdravje. Razmere časa zahtevajo namreč najbolj razvito telo in duh, da se zamore vzdrževati koristno delovanje za domovino; če pa niste zdravi, pa ne morete tega izvrševati. Pred vsem je zdrav želodec prvi pogoj popolnoma zdravega člove ka. Trinerjevo ameriško grenko-zdravilno vino je najbolj zanesljivo sredstvo za vse želodčne ne-prilike. Trinerjevo zdravilo drži v redu črevesje, povzroča dober tek (okus), pospešuje prebavo in utrjuje -živce. Dobiva se to vino v lekarnah. Cena 1.10. — Trinerjev Liniment bo pregnal ,vse bolečine, če Vas tare revma-tizem, nevralgija, hrbtobol, če i-mate izpahke, otekline, dkorele mišice i.t.d. Dobiva se v lekarnah po 35 in 65 c; po pošti 45 in 75c. — Joseph Triner Company, 1333 —1343 S. Ashland Ave. Chicago, 111. (Advert.)
Državna zeiiiiiišča.
Rojakom se sedaj nudi prilika, nabaviti si lep, v ravnini leleč, državen in vladen svet glasom znane
VOLSTEAD POSTAVE
v državi Minnesota, Kooehiehim? County, kjer je država že napravila velikanske odvajalne kanale, zemljišča izsušila in pripravila za naselitev. Tak kanal je ob vsakem sekšnu in ob vsakem kanalu je že napravljena
široka in lepa cesta. Ta rodoviten svet je bil prej močviren, kjer je tisočletja gnilo razno rastlinstvo in les — zato je pa tudi gorenja plast prsti skoro Bam gnoj.
CENA AKRU JE $7.50. ' POGOJI: Več kot 160 akrov ne more ena oseba kupiti; manj pa lahko. Pri nakupu 160 akrov je nkplačati takoj $500; pri 80 akrih $250, pri 40 akrih $125; ostanek na izplačila. Lastninske pravice se dobe NARAVNOST od vlade ne da bi se bilo treba na farmo naseliti. Kot naplačilo na ta avet se prejmejo tudi
LIBERTY BONDI (Liberty Bonds accepted) v jk>lni vrednosti, brez vsakega odbit- f ka. Ta državna zemljišča se dobe earn cf do 15. JUNIJA 1918. Povejte o tej izvanredni ponudbi prijateljem in pišite takoj za nadaljna pojasnila v slovenskem jeziku na
WEST k SKUBIC Room 1112 112 W Adams St.	Chicago, I1L
društvo "MARIJE SEDEM žalosti* št. so. k. i. It 1»
N. S- PITTSBURGH, PA.
dr;iviU vjrlr/ €- v družinah
Vaše zdravje
zahteva snažnost in natančno ravnanj« pri vseh zdravniških
in nasvetih. Da vam mogoče odstraniti maraikako bolečino, ki preži od vseh strani na ima kot hud sovražnik, bodite valed tega vedno pripravljeni. Imejte vedno pri rokah
S
ever as
AntisepooL
To je izvrstno higijenično in antiseptično eredstvo, ki naj bi se rabilo sleherni dan pri izpiranju ust, pri grgljanju, pri izpiranju ušes, nosa, ali pri antiseptičnem izpiranju ran in otiskov. To zdravilo vam hladi in leči bolestne dele in srbeče izpahke. Navodila so označena na zavitku. Cena 35c.
Na prodaj v vseh lekarnah.
W. K SLVERA CO. C t D AR WAPiDS. IOWA v
Največji angleški letalec ponesrečen.
London, Anglija. — David Drummod, poročnik v angleški armadi letalcev, ki je visok 6 čevljev in 5 palcev, se je te dni ponesrečil na italijanski fronti. Poškodba je tako nevarna, da so mu morali odrezati obe nogi. Poročnik Drummod je veljal za največjega častnika v angleški armadi.
Punt v nemaki armadi.
Moskva, Rusija. — Zadnji čas se je pričelo puntarsko gibanje med nemškim vojaštvom, -nastanjenim v Wesenbergu in Estoni ji. Pri tej priliki je bilo več častnikov umorjenih. V sled tega punta je vojna oblast aretirala 200 puntarskih vojakov, deset pa obsodila na smrt.
Pregovori so sadovi dolgotrajne izkušnje, izražene v kratkih besedah.
•
Nič ni bolj v srce segaj oče g? kakor če ti prijatelj vedno očita pregreške, katerih ima sam več kakor ti. •
Dobri govorniki so podobi reki ker imajo največjo silo in moč pr ustju (ustih).
•
Pesnik, ki kuje pesmi samo ža se, se nikomur ne zameri.
ima svojo redno mesečno sejo veako drugo nedeljo ▼ mesecu v Kranjske Slovenskem Domu, 67 In Butler St., Pittsburgh, Pa.
Uradniki sa leto 1918:
Predsednik: John Mravinta, 1107 Haslage Ave., N. 8. Pittsburgh, Pa.
L tajnik j Frank Trempus, 4628 Hatfield St., Pittsburgh, Pa.
Zastopnik: Jurij Gerguraš, 4938 Hatfield St., Pittsburgh, Pa.
Društ. zdravnik: Dr. C. J. Stybr, 865 Lockhart St.. N. S. Pittsburgh,
Člani se sprejemajo v društvo od 16. do 60. leta; poemrtnina je $1000., $500. ali $250. Naše društvo plačuje vsak dnn en dolar, ali $7.00 bolniške podpore na teden.
Slovenci in Hrvati, kterl fte niste pri nobenem društva, spadajoče k ML S. K. J. se uljudno vabijo pod zastavo zgoraj omenjenega društva.
Za vsa pojasnila m obrnite na agora j imenovane uradnike društva. V slučaju bolezni se mora vsak član toga
druStva oglasiti pri II. tajniku Frank Golobič, 5212 Natrona alley, Pittsburgh, Pa., isti dmm ko sbofi in ravno tako zopet ko ozdravi.
cenj. člani in Članici
TER ČITATKLJI! Kupujte pri tvrdk&h in podpirajte trgovce, ki oglašujejo v našem listni
in si
■ ROJAKI PAZITE!
Ako ste se ponesrečili na železnici, poulični kari ali pri delu i želite nasveta, kako postopati, da\izterjate odškodnino, tedaj
se zaupno obrnite na mene. Jaz Vam bodem dal potrebno pojasnilo, kako postopati v takem slučaju. Pišite ali pridite osebno.
Anton Zbašnik
Jairni notar in tolmač,
soba 102 Bakewell Bid*., (nasproti Court Housa)
vogal Diamond in Grant Sto., Pittsburg, Pa.
Telefon Court 3459.

•4MB
Izvrstno zdravilo za želodec.
Za želodčne bolečine rabite zdravilo, ki vam ne le okrepi ves telesni sistem, temveč tudi uredi vaše prebavne organe. 6e posebno stari ljudje potrebujejo to zdravilo. Ako nimate slasti do jedi, če imate zapeko, če je vaš jezik nečist, ako imate slab okus v ustih ali pa ce trpite vsled slabe prebave, potem vzemite
Severov Želodčni grenčec
(Severn's Stomach Bitters), ki vam bo izvrstno pomagal. Hitro se boste počutili boljše, vaša slast do jedi setvam vrne, peka vam bo prešla in prebavni in odvajalni del telesnega sistemu se vam bo okrepil.
Posebno m priporoča starim in slabotnim ljudem in bolnikom
kot sa lahko odvajalno zdravilno srodktvo. Tudi zdravi ljudje bi morali od časa do čas« imeti po malo l«f» zdravila. Jemlje naj se redno pred jedjo.
Na prodaj se dobi v lekarnah. Cena je 76 centov in $1.50. Ako p» slačkjuo »um ickurnau• nima iexv *Uravit*. mu recite, nai ga n*re6i *s y»». Ako on nože tejra fetrrAiti, tedaj pa vam ga mi polijemo ia omenjeno vsoto.-	^	.,A
W. F. SEVERA CO., CEDAR RAPIDS, lOV^A.

m
HHHHHHH1
l^lvestobk
is faaor francoske revolucije. (Spomini častnika Švicarske garde Ludvika XVI.) Nemško spisal Jos. Efrflhnann S. J. Poslovenil •••
(Nadaljevanje.)
"Moj preljubi mladi gospod, kaj pa tratite toliko sape in glasu, kakor bi me Bog udaril z gluhoto mojih ušes t Ali vam nisem povedal po Raheli, svoji sestri, <Itf imam govoriti z vami besedico na štiri oči, kakor prijtelj govori s prijateljem. . .
"A jaz nisem vaš prijatelj! Namestu dobrih vrancev, ki sem jih dovolj drago plačal, ste mi podtaknili ničvredna kljuseta. Zato sem prišel s par tovariši vas požvat, da mi nemudoma izročite po svojem čednem botru Leviju prave konje, sicer vas pri tej priči peljem na policijo."
"Xo, no! Počasi počasi! Pravite, da niste moj prijatelj; a bolje bi bilo za vas, ako bi hoteli biti moj prijatelj. Pravite, da ste prišli z dvema svojima prijateljema, da me ostrašite s policijo, in ne veste, da imam tudi jaz prijatelje tu v sosedni sobi, in da se prav nič ne bojim policije. Vi govorite tako naglas in ne veste, da bi bilo bolje za vas, da bi govorili tako tiho kakor jaz in še malo tise, tfa vaša dobra prijatelja tu zraven ne slišita, kaj si imava mi dva ta na štiri oči povedati. In vendar je vmesno stena čisto tanka, tako da sem slišal vse hude in nepotrebne besede, ki ste jih govorili čez mene in mojega botra Levija. Na, na! Kaj še ne veste, o čem imam z vami spregovoriti na štiri oči?"
Pri teh besedah mi je namežik-nil s pol odprtimi trepalnicami, odprl zaklopnico slepiče, ki jo je imel na mizi, pustil, da je padel žarek svetlobe na nekov papir, ki sem ga ko j spoznal za Red in go v o menico, in je opazoval število skoz povečevalno steklo.
"Hm, je dejal s tihim glasom in mežikal name, ki mi je tesno prihajalo. "Hm, kako se je mogoče tako čuditi, da se ponosni vranc; spremene v manj dobre konjo. ako se celo na krščanski menici, na menici plemiča in častnika, kar čez noč izpremenijo števila — iz 500 v 800!"
Ustrašil sem se; zakaj jasno mi je bilo, da so mi to izpremembo mcnice, ki sem jo pred Redingom lahko zagovarjal, drugi mogli razlagati za navadno ponaredbo. Računal sem bil z gotovostjo :ia to, da se Reding še o pravem času vrne ter izpremenjeno menico za svojo pripozna. In zdaj je prišla menica v roke tega oderuha in ta je eprememfbo odkril! .Telo se mi je svitati, kaj zdaj pride. Vendar pa sem imel še toliko preudarka, da sem kar moči brezskrbno rekel, da Reding z narejeno spremembo soglaša.
A Žid je iz glasu mojega odgovora spoznal, da sem prestrašen, in rekel: "Kaj se pravi — soglaša? Ali vara je dal Reding pismeno naročilo? Ali ga morate predložiti? Ali morete s sveto prisego potrditi, da vam je ustno dal tako naročilo? Zakaj pa ni sam 5 v 8 spremenil ali naravnost nove mcnice spisal? Kaj se tedaj pravi — soglaša? Ne, vi ste jo spremenili brez naročila gospoda Redingi! Vi ste jo spremenili v odsotnosti gospoda Rediirga; Ali nisem na svoje lastne oči videl prav te menice št. 709143 datum od 7. tega na trgu v vaših rokah, in tačas se je glasila le na 500 lousiov, kar lahko potrdim s sveto prisego pred sodiščem ? Vi ste torej od 7. tega 500 louisov v 800 louisov spremenili; ustnega naročila za to vam gospod Reding ni mogel dati, in pismeno bi morali predložiti. Tega pa ne morete. Kar ste naredili je torej — ponaredba menice. Ii to sem £am hotel povedat: na štiri oči! Zakaj? Zato ker ima Baruh Frankfurter.srce za vas! Ker vas noče pahniti v taajvečjc nesrečo! Noče vas kot goljufa in ponarejalca menic osramotiti pred vašimi tovariši! Noče biti vzrok, da bi vas s sramoto pahnili iz častniškega zbora, da pridete na galeje aji celo na vislice, kar je postavljeno na ponaredbo men t" ko gre za tako veliko svoto! No ali nisem govoril kakor prijatel? prijateuj? Ali mi boste zdaj šc grozili s policijo?" ,
Meni se je delala omotica! Mo ral sem se prijeti za rob mize. Gle dal me je s svojimi topovskimi očmi ter se naslanjal ob mojem stra hn.	'	j
Kaj bo, ako kraljičin tajnik danes obvesti, naj pridem ponoči s konji in vozom na mesto, jaz pa bani moral radi ponarejene menice tičal v ječi? Za všsako ceno sem moral Žida do tega pripraviti, da zavoljo nesrečne stvari ne nastopi proti meni pravnega poi Zato mi je bilo skraja zelo všeč, da je nadaljeval s čisto prijazniqi glasom:
"No, no, tako hudo pač tega niste mislili! Posledic, strašnih posledic za mladega, lepega častnika, kakršen ste vi, moj preljubi gospod Muos, pač niste preudarili. A spretno — to moram reči —
umeli t
sedo, ki 9em jo imel govoriti z vami na štiri oči? No, kaj tako do! go premišljate? Pristavite številu ničlo in prepišite menico nami-, in jaz vas pustim pri miru! Sicer ho ste v dveh minutah prijet kot p •-narejalec menic. Policaja sem že poklical, in je pripravljen tu v sosednji sobi."
Skraja sem kar onemel, da židovski skopuh kaj takeea pi-iča-kuje od mene. Ne, rajši pa izročiti vrat rablju, uego ponuditi ro ko za tako sramotno dejanje! Previdno je bilo od Žida, da se j j zagradil za svojo mizo, sice? M Z& bil o prvem srdu zadavil i svojimi rokami. Meč — ne, tega ne o-madežujem nikoli z njegovo krvjo! Kaj sem mu zaklical, nc vem, da so na izbruh moje togote skoro isti hip planili v sobo z eno strani oborožen birič, z druge pa moja dva tovariša častnika.
Sledilo je kratko, a ravčno poja-
Vojno varčevalne znamke!
nad vse spretno ste ponaredbo iz vršili. Ako je to res prvi poskus, I s™10- Priznal sem, da sem v do-vara moram k temu narediti svoj M veri, češ, da delani v ltedin-poklon. Gospod Bog vam je dal govern smislu, izpreirenil Si evil ko velik talent. Tinta je prav ista, injna menici Gibelin in Liebegg s;a celo s povečalnim steklom je od!8* os»Pla spogledala. Eden jc de-prvotne petice videti le majeeno!jal: "To je bilo malo kavalir-črtico. Ko bi ne bil slučajno videl i*ko!" Drugi je pripomnil: "Kadi
TELEFON CANAL 6027
Frank Grill's Dairy
Prva slovensko-hrvaika
MLEKARNA
1818 W. 22nd Street	Chicago, Illinois.
Se priporoča slovenskim in hrvaškim gospodinjam - slovenske chikaške naselbine.
Mleko razvažam strankam po hiSah točno vsak dan.
Z velespoštovajem Frank Grill, slovensko-hrvaiki mlekar
Tiskovine
stanejo denar in mi vam ga
prihranimo, če pišete za našo ceno predno naročite pravila, uplačilne knjige, papir, kuverte, bolniške liste, i.t.d.
AMERIKANSKI SliVKNFC
1006 N. Chicago Street
JOLIET,.....ILLINOIS
meniee na trgu za konje, bi se ee-lo jaz varal. Še enkrat, eastitam!"
Požrl sem jezo nad to nesramno, žalitvijo in reikel, naj mi vrne menico; pripravljen sem podpisati enako visoko na svoje ime saj potem nima izgube.
Zarežal se mi je in rekel: "Izgubo? Kako le morete tako nespametno govoriti! Dotbiček mora imeti trgovec! Kako je le mogoče misliti na kaj tako strašnega kakor izguba!"
Ponudil sem mu menico za 1000 louisov, za 1200, za 2000 louisov, iz samega strahu in da bi časa dobil. To je, da jaz sam nisem imel niti polovice toliko premoženja, a vendar sem mislil, da bom menico lahko plačal, ako se mi posreči izpeljati načrt, radi katerega sem se zapletel v to nesrečno zgodbo.
"No," je dejal Frankfurter in si mel roke, "zdaj že govorite mnogo bolj pametno! 2000 louisov bi že bila majhna kupčija. Toda odpustite mi, moj ljubi gospod Muos, vaše ime mi ni porok za 2000 louisov, da, niti za tistih 800 louisov ne. Poizvedoval sem o vaših razmerah, in to me je stalo mnogo časa in svotico denarja, ki sem ga moral plačati prijatelju v kupčiji, ki si je napravil knjigo o častnikih Švearske telesne straže. Tam stoji, da gospod Muos nima nobenega premoženja, ampak le čisto negotovo upanje, postati dedič gospoda barona Zurlaubc-na, ki pa tudi ima več dolgov nego ljudje vedo, in mora še več dolgov delati, odkar mu Franco-sly kralj ne more več plačevati velike pokojnine 11.000 liver. Tako je z gospodom poročnikom Muosom, ki hoče poštenega trgovca, v kakršen sem jaz, premamiti, da bi czel menico zo 2000 louisov, ko pa nima 200 louisov s čim plačati. Na, na, dobro ,da sem se s poizvedbami zavaroval, če nek, bi bil pošten Žid zopet enkrat strašno nabrisan od kristjana!"
Priznal sem, da res nimam premoženja, a imam upanje pa kma lu pridem do denarja in velike časti. Vprašal me je, če sem morda zaročen s zelo bogato daiuo? Ako mu morem to dokazati si bo premislil mojo ponudbo; zakaj na to upanje je že večkrat mladim lepim poročnikom posodil brez velike zgube. Odgovoril sem, da nisem zaročen; moje upanje na denar sloni na načrtu, ki mu ga zdaj še ne morem razodeti.
Tu je nevarno zmajal z glavo in rekel: "Zdaj bi moral biti pa resno jezen na gospoda poročnika, da me na vsak način hoče opehariti! A moje srce je spravljeno m ljubim vas zavoljo lepih talentov, ki vam jih ospod Bog dal. No, no, smo pač ljudje! Torej pridem k vam na stanovanje s tem papirčkom, in vi boste z istim peresom in isto tinto pripisali samo še eno ničlo zadej za tisto število, ki ga je napisal gospod Reding, in na hret postavili, naj menjalnica meni namestu vam izplača svotico, k| stoji v menici. Ime gospoda Redinga mi je porok za to svoto. Ima premoženje, in nje-aov gospod oče in gospodje bratje ga ne bodo pustili na cedilu radi 8000 louisov. Gospod baron Reding je plemič, a ne trgovec; sicer bi pe bil pustil praznega p»*o-vra zadej za 500, da se prav lahko pristavi še ena ničla. Tudi bi bil previdno naredil, da bi bil šte-
Kadar k overt®, m aa največjo
Pozor gg. tajniki krajevnih društev!
ar potrebujeta nova druitT«aa pravila, lično isdolana piaaa, ▼»bila in vstopnice sa veselic«, ali kake droge tlakovlM, •kršite j večjo tfovaaako unij ako tiskamo v Ameriki, aa
NAMiNO TISKARNO, 2141-51 Blue Island Ave., Ckk»go. III
Ta Tam bode i«fotorila tm tiekovine v popolno sadovoljaost glede ernjs totaoeti in okusnega dela. Oeobito Vam priporočamo tele pripravne Vplačilne knjižice sa člane in ilaniee, izdelane v malem ftepnem format« in trdo vesaae. Palje imamo v zalogi selo prikladne Nakaznic« sa blagajnik« sa isplaievanje bolnifike podpor« ia drugih isdatkov, ter Po-botnlc«. Tiskane imamo tudi Bolnlike liste, večje ia manjie ia potk— pole za vodetvo članov, da se ima na podlagi tek pol lahke veda« natančen pregled itevila članov po skladih, ali razredih.
^ Na zahtevo pofljemo vsakemu druitva vsotm geclaaveAealh
tiskovin na ogled bresplačnot
OPOMBA: V naii Maral ee tiska "Glasile K. S. K. Jednete".
MARIJA SLUGA
182S Hf 22id SI. Ckletft, III.
TilwfcMi C—I 47M
tskniena in s drtav-aim dovoljenjem potrjena BABICA
m ulj ud no priporoča ae-▼ enakim in hroikta U-
T«
Tvrdki E. Bachman,iok#rp
ZASTAVE, REGAUJE IN RA. ZNE DRUŠTVENE POTREB-ŠČINE.
2107 S. Hamlin Ave., Chicago, HI JJ Telefon: Lawndal« 441.
tejya se boste morali zagovarjati pred vojnim sodiščem'"
Birič me je hotel koj prijeti. A čnstnika nista pustila. "Naši polki Imajo svoje sodstvo," je dej;il Gibelin: "poročnik Muos pojde z umna in se predstavi velikemu sodniku v preiskavo"
"In dovolj se mu !>o godila, se bojim," je pristavil von Liebegg
XXII.
Pred vojnim sodiščem.
Dve uri kasneje sein sedel v Courbevoie v preiskovalnem zaporu. Bila je mala izba naše vojašnice s križi v oknu, z eno mizo, stolom in stamujačo na pelovem posteljnaku. Kazgled se je odpiral proti jugo-zapadu na pobočje Valerianske Gore. A malo me je mikal lepi razgled Vrgel sem na trdo ležišče ter jokal od žalosti in jeze. Kaj se zgodi, če Au-geard nenadoma pošlje vest, naj voz pride? Kako preživim sramoto, ako bom kot podel ponarejevalec stal pred velikim sodnikom, pred vc!i»:i'U sodnikom, p»ed ma-.jorjom in pred svojimi tovariši častniki? Kako bo to končalo? Z degradacijo? To bi bilo hujše ko smrt! Kaj bi k temu rekel moj boter Zuberlauben? I« Vero na i In moja uboga mati Ah, to bo njena smrt!
Te mučne misli so me tirale v pravi obup. Nič več mi ni bilo mar življenje, in sodim, da bi si bil kaj zalega storil, če bi, kakor Voltairjanei, ne bil veroval v Boga in posmrtno življenje. A milost božja ni pustila, da bi bil toliko padel. To pripisujem molitvi svoje ljube matere; zakaj jaz sam sem bil zadnji čas le preveč zanemarjal svoje vrske dolžnosti, kar mi je zdaj v nesreči jasno stopilo pred oči. Po pravici bi bil lahko v tem spoznal vzrok, da me je Bog obiskal s tako bridko po-skušnjo. A v svoji togoti sem se upiral njegovi kaznujoči roki ter "mel tb nezgodo za čisto nezaslu-ženo usodo.
Le nekaj me je v mojem srdu nekoliko tolažilo: Zidova nesreča. Njegovo pričakovanje ga je korenito varalo. Menica, ki jo je imel v rokah, je bila zdaj, ko sem priznal ponaredboj docela brez vrednosti. In zdaj naj išče denar, ki mi ga je 'bil nanjo posodil. Lopov se je trdno zanašal, da bom prej voljan za vsak zločin, nego pa priznal svoje dejanje, ki ga je on očividno smatral za zlobno ponaredbo. Vedel je, da tako sam sebe uničim. Kakšna sreča, da je Iteding vkljub naglici, s katero je menico pisal, vendar toliko preudaril, da jo je izdal osebno name, in da se jaz nisem dal pregovoriti. da bi jo podpisal na Ba-ruha! Žid bi bil sicer brez dvoma vtihotapil tisto ničlo.
A »kje za božjo voljo je ostal Reding? Očitno se mu je morala zgoditi resna uesreča, sicer bi bil vsaj pisal. Vse je moralo prit? skupaj, da je moja nezgoda po polna!
Prišla je noč. Trudnost in ža lost sta me naposled uspavala, in ko sem se predramil, je že sija-dan skozi križe v oknu. Dan veli kih posledic v mojem življenju! (Dalje prihodnjih.)


Zaupno zdravilo prinaša iznenadenja.
Skoro že 30 let bo Trinerjeva zdravila uspeSno rabijo z največjim zaupanjem. A to tudi radi pravega vzroka. ker zaupnost izdelovatelja zasluži popolno zaupanje in čislan je od strani številnih* odjemalcev. Malo povišanje cen je sedanja potreba, da se ohrani zanesljiva vsebina izdelkov. Branili smo se dolgo zoper draginjo na vseh številnih potrebščinah naših, a novi vojni davek nam je spodbil še zadnji steber in morali smo cene nekoliko povišati. Vsak prijatelj Trinerjevih lekov priznava brez ugovora, da v sedanjosti, ko moramo yeliko ved plačevati za potrebščine, in tudi lekarja stane stvar več, ni bilo mogoče draginji v okoin priti. Zato pa bo vrednost Trinerjevih lekov povrnila odjemalcem vse kar več plačajo za nje.
Trinerjevo Ameriško Zdravilno
Grenko Vino =====
Blagor se ženi, ki ima tako dob rega moža, da pestuje doma otr.y ke med tem, ko sedi žena v gle dališču.
Ii
torej ima tako zaupanje in vspeh med svetom, ker učini, da bol zgubi svoje stališče. Izmed vseh bolezni jih je devetdeset odstotkov povzročenih iu spočetih v žclodcu. Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino očisti želodec in odstrani iz notranjščine drobovja vse nabrane nepotrebne in strupene snovi, ki so nekakšen brlog zlotvornih tvarin zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Trinerjevi leki so prosti vsakoršne nepotrebne mešanice in vsebujejo le potrebne zdravilne grenke koreninice ter krasno žareče rudeče vino. V zadevi zabasanosti, neprebavnosti, glavobola, pol-glavobola, nervoznosti, navadne slaboče, kakor tudi v želodčnih neprilikah, ki rade nadlegujejo ženske ob premembi žitja ali rudarje in druge delavce, ko delajo in vdihavajo plin, če rabite ta lek, boste našli v njem neprecenljivo vrednost. Dobite je v vseh lekarnah.
TRINERJEV LINIMENT
prodere vselej v koren bolečine, zato pa je zlasti v slučaju protina, ali revmatizma, nevralgije, lum-bago, otrpelosti gležnjev in drugih, najhiticjša in gotovo pomoč. Jako je dobro tudi v zadevah odrgnin in oteklin itd., tudi za drgnenje živcev in za ma-zauje po kopanju nog. Dobite je v vseh lekarnah.
Trinerjev Antiputrin
je izvrstno in prav prijetno zdravilo za navadno rabo znotraj. Posebno za izpiranje grla in ust; istotako za čiščenje ran, izpuščajev in d/ugih kožnih otvorov. Dobi se v vseh lekarnah.
NAJNOVEJŠE NAGRADE SO DOBILA TRINERJEVA ZDRAVILA V MEDNARODNIH RAZSTAVAH: GOLD MEDAL—SAN FRANCISCO 1915, GRAND PRIX—PANAMA 1916.
JOSEPH TRINER CO.
Manufacturing Chemists 1333-1343 So. Ashland Ave.	CHICAGO, ILLINOIS

POD VLADNIM NADZORSTVOM ZEDINJENIH DR2AV.
Ustanovl|ena leta 1857
Nacionalizirana leta 1864
Z E 6 O LEX
je ta banka varno čuvala in držala prihranke ljudstva naiega mesta. Ustanovljena je bila leta 1857. Sedaj ima že 14,000 ulagateljev. Njeno skupno premoženje, ali imetje zmaAa nad $8,500.000.00. Preostanek glavnice in 6isti dobiček snaia nad $560.000.00, kar se drži r postnem zaščitnem skladu, .
4T?
3%
■aloiite torej Vaše prihranke ▼ VAJSTASEJtl IN NAJVEČJI BANKI V JOL 35TU,
Narastla obresti si priletno pripisujejo k Klavnici, aH pa izplačujejo oa hranilne uloge od $1.00 naprej.
3%
FIRST NATIONAL BANK OF JOLIET.
«Jollet,
Illinois.
"LJUDSKA BAHXA".