Št. 33.
V Gorici, t torek dne 18. marca 1902.
Tečaj XXXII.
Izhaja trikrat na teden t šestih kidanjih, in sicer; vsak torek, četrtek in soboto, zjntranje tedanje opoldne, večerno tedanje pa   ob 3. uri po-
poldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom" ob novem letu vred po pošti pre jemana  ali v Gorici   na dom poSljana:
Vse leto.......  . 13 K 20 h, ali gld. 6 60
pol leta ........   6 , 60 „   ,    ,   3-30
četrt leta  . . . . ....  3 ..40 ,   ,    ,   1-70
Po8»ni5ne itevilke'stanejo 10" vin.   -     --'r — Naročnino sprejema upravriiStvo v "Josposki  ulici štv. 11 v Gorici v«Gori§ki Tiskarni« A. UabrScek vsal dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa oc 9. do 12. ure. Na naročila brez doposlane naročnin« > 4« ne oziramo
Oglasi in poslaaic« se računijo po petit-vrstah, 2e tiskano 1-ktat 8 kr., 5-krai 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrata. Večkrat po pogodbi. — Večje Črke po*T»H»tonu~ — Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost___
Naročnino In oglase je plačati loco Gorica,
omiko, avobodo in napredek!«   Dr. K. Lavrif.
Uredaiftro
se nahaja v Gosposki tdioi St 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob> nedeljah m praznikih od 9. do 12. dop. Upravnistvo se nabaja v Gosposki ulici Jt. 11.
Dopisi naj se pošiljajo le aredulStva.
Naročnina, reklamacije in druge reči, katere no spadajo v delokrog uredništva, naj se poSiljajo le upravnIStvu.
„PRIMOREC"
izhaja neodvisno od «3ooe» v<<ak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60.
«Soča» in cPrimoreo» se prodajata v Gorioi v to-
_bakarni Scawarz -' Šolski tulci in Jellersit« v
Nunski nlioi; — v Trata v tobakami LavrenSifi na
trgu della Caserma in Pipan v nlioi Ponte della Fabbra
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
(Večamo izdanje.)
»Gor. Tiskarnac A. Gabršček {odgov. Iv, Meljavec) tiska in zal.
so nam nii.
(Opazke k bilanci goriške .Centrifuge'.)
Dne" 6. marca t. 1. so se zbrale finančne korifeje goriške klerikalne stranke z dr. Jožefom Pavlico na čelu v zaduhlih prostorih »Centrifuge* ter uprizorile občni zbor tega »prepotreb-nega« denarnega zavoda. Zbralo su je »lepo* Število društvenikov — tako piše »Gorica«, — in če ona tako piše, potem je seveda to krvava resnica, dasi bi se dalo razmišljati, aH resnicoljubna »Gorica* pod »lepo« razume število Članov ali pa lepe njihove obrazke. — Slavnemu saboru je predsedoval sam dr. Pavlica. S tisto samosvestjo, katero je vpeljal v »Prismojenea« poleg nesramnosti že kot sistem, trdil je navdušenim zborovalcem »Centrifuge«, da je obstoj tega zavoda sedaj, ko izkazuje po poldrugoletnom delovanju borih 117 K 34 tIii. »dobička«, popolnoma zagotovljen. Sevoda, če niste mogli spraviti v prvih dveh lotih, ko ste ožmeli za »Centrifugo* slednji žep farovških kuharic in nevednih tercijalk do zadnjega bora, hrulili vse mince in kar diši po njih k pristopu, vlaganju denarja in agitaciji, spraviti pri izkazanem prometu več kot gori navedene groše dobička, potem kar zaprite »botego* in pustite delovanje na narodno-gospodarskem polju ljudem, ki to razumejo. Toda oglejmo si malo ta velikanski vspeh »Centrifuge«, kateri dokumentuje z izkazanim Čistim dobičkom. Isti znaša, kakor rečeno, svitlih 117 kronic in 34 efickov«. In ta svotica naj bi se svetila kot glavna opora narodno-gospodarske organizacije klerikalnih financerjev na Goriškem! E, prijatelj Pepe, to smo pa mi liberalci s svojimi denarnimi zavodi že drugi junaki.
»Centrifuga« — ta naša narodnogospodarska danica klerikalne organizacije izkazuje torej po poldrugoletuem delovanju K 2,394.89543  vin. prometa
BOLNIK.
(Milici.) Še enkrat je Janko premišljal, ni li greh, da hoče tega nedolžnega otroka iztrgati iz dosedanjega mirnega, brezskrbnega življenja *n Dahniti v vrtinec skrbij in bridkosti]? Že je hotel žrtvovati samega sebe, da ne bi kalil sreče temu angelju...
Tedaj pa se je Slavka obrnila k njemu in ga vprašala: »Kaj tako žalostno premišljujete, gospod Gruden? Ali bi mi ne mogli zaupati svojih skrivnosti] ? Morda bi vas potem žalost minila.« In pri tem ga je pogledala tako zaupljivo, tako proseče, da bi jo bil najraje objel in stisnil na srce...
»Boli me, ker moram proč od vas, ne da bi vedel, ali se boste kedaj spominjali svojega najudanejšega obože-vateija! Oprostite, gospodična Slavka, nočem vas žaliti, ali ne da mi miru, moram vam povedati, kar vam je že tisočkrat povedalo vse moje obnašanje in vedenje proti vam, kar čutim že dolgo Časa in kar sili z vulkansko silo na dan, da vas ljubim, ljubim bolj kot svoje vse, svoje življenje! Zdaj pa izrecite nad menoj svojo sodbo in povejte mi, ali smem nesti seboj zavest, da mi vračate milo za drago?«
Kar sapo je zadrževala, da ne bi ji ušla kaka besedica. Prvič v njenem življenju so ji donele na uho tako sladke besede...
in - K 117*84 Tin. dobička. Dobro! Vzemimo sedaj ta čisti dobiček pod drobnogled in preglejmo nekoliko, iz Česa prav za prav obstaja ta grozoviti vspeh nacijonalno - ekonomičnih klerikalnih talentov. Pri prvem upogtedu v bilanco lahko brez skrbi trdimo, da izkaz še celo tako malega dobička ni drugo nego — pesek v oči. Da, pesek v oči ubogim klerikalnim dušam in nič drugega! V računu stavijo namreč ti možakarji celih 1184 kron 56 vin. kot vrednost knjig in tiskovin. Mi ne oporekamo »Centrifugi« pravice, staviti pod to točko priraerno svoto v ak-tivo, kajti po predpisih posojilniškega knjigovodstva je to opravičeno. Povdar-jamo pa, da jo za to postojanko staviti v aktivo le primerno svoto, ker je veČina isto itak lo ilnz^ričnn. Vzemimo slučaj, da jo kaka posojilnica zbog nesrečnih finančnih operacij primornnn k likvidaciji, koliko so vredno v tem slučaju vse knjigo in tiskovino ? Toliko kolikor vagajo — nič več in nič manj. In konce istih je ta, da služijo kakemu trgovcu, kateri jo iste kot papir kupil na javni dražbi — za fabrikacijo »škr-nicelnov«. Ta del inventarja se pri solidnih posojilnicah v bilanci sploh ne upošteva. Naša »Goriška ljudska posojilnica«, za katero bodočnost imajo nunci grozno skrb, te postojanke ne izkazuje med aktivi, marveč jo sploh pri letnem zaključku prezira, ker je velik del v tem inventiranega zneska zgubljen. Temu našemu dičnemu zavodu pač ni potreba vleči v svoto dobička svitle kronice za nšesa, ker iste pridejo potom solidnega poslovanja itak same.
Veselje, umetno izkaz ati dobiček, prepušča naša »Ljudska posojilnica« zavodom centrifugalnega kalibra, ki so v tem itak špecijalisti. Naše posojilnice so dobrodelni zavodi, kateri imajo v prvi vrsti nalogo, pomagati kmetu in rešiti ga iz rok skopuhov in narodnih nasprotnikov. Ko pa postane kmet s sprejetjem posojila Član posojil-
*Ne vem — « In zopet ga je pogledala tako milo, kakor bi mu hotela očitati, da še dosedaj ni uganil, ali mu je naklonjena ali ne.
»Oh, ko bi smel ta vaš »ne vem« tolmačiti kot pritrditev!«
»Da, smete.« Pri teh besedah se je tako tesno privila k njemu, da mu je postalo pri srcu toplo, tako toplo...
K sreči je reditelj zaklical: nastop! kajti Janku je šetanje nakrat postalo prepočasno, najraje hi bil prehitel vse pare in vsakemu posebej pripovedoval o svoji sreči...
Sam ni vedel, kako je preplesal Četvorko, tako je bil omamljen. Zdramil se je šele pri finalu, ker je sodnikova Pavla zastokala, ko mu je podala roko...
Ko mu je Slavka pri slovesu v znak ljubezni stisnila v roko vrtnico, katero je prej nosila na prsih, so se obema lesketale v očeh solze, sladke in grenke solze...
*    *
Žalosten in potrt je zapuščal Janko rodno mesto; saj ni zapuščal samo svojih domaČih, zapuščal je svoje vse, svoje življenje, svojo bodočnost, svojo Slavko. Tako težko, tako tesno mu je bilo pri srcu, kakor bi se poslavljal brez nado, da se še kedaj povrne.
Toda ta žalost ga je minevala od dne do dne, udal se je v svoj položaj s prepričanjem, da tako mora biti, ako hoče, da bo Slavka kedaj res njegova, 4a kedaj lahko pogumno stopi pred njenega ponosnega očeta in ga prosi za
niee, prevzame kot tak tudi poroštvo, on jamči torej s celim svojim premoženjem ali pa le z delom istega (to je odvisno od neomejenega ali pa omejenega jamstva) za vse eventualne zgube v posojilnici. Sveta dolžnost na-čelstva vsake posojilnice je torej, sestaviti bilanco, katera odgovarja resničnemu denarnemu položaju posojilnice. Kriti pa eventualni primankljaj s tem, da se stavi v aktivo za knjige in tiskovine 1200 kron, od katerih je za posojilnico najmanj 800 kron zgubljenih, to se pravlimeti kmeta za norca. In ljudje, ki se upajo na podlagi take bilance trditi, da jo sedaj obstoj »Centrifuge« zagotovljen, so hotel! spraviti svoječasno tudi »Goriško ljudsko posojilnico« v svojo kremplje! Uboga posojilnica ! Kako bi pač danes izgledala ti, ki si ponos vsakoga zavednega Slovenca na Goriškem, Če bi te vodili po opolzlih stezah denarnega poslovanja taki finančni volonmi! Obstoj »Centrifuge« zagotovljen — da, za koliko časa pa ~ to ve Bog in ljubljanski dr. Žlindra.
Kaj pa s prometom? Tam so pa junaki ti naši eentrifugaši! Korajžo imajo, seveda, toda ta korajža jo zmešana tudi z veliko porcijo nesramnosti, kajti pri 177 kronicah dobička izkazati K 2,394.895.43 prometa, je vendar nekaj, česar celo vsak klerikalen junec ne smatra resno. Sicer bode pa vsak tudi najbolj zabit kmet imel v tem slučaju takoj svojo zdravo sodbo. Sodil bo nekako tako-le: Ako gospodar v pol-drugoletni dobi izkaže dva milijona in štiristotisoč kron prometa, a le 117 kron dobička, je gotovo slab gospodar in še slabejši trgovec, kajti drugače bi mu moralo pri tem velikanskem prometu gotovo ostati kaj več! To bi bila zdrava sodba navadnega kmeta. In mož bi imel prav. Mi pa tej sodbi dostavimo le še fakt, da naši sedanji klerikalci niso bili vedno tako slabi gospodarji. »Goriška ljudska posojilnica«
njeno roko. Izpoznavši, da si mora svojo miljenko šele priboriti, se je s podvojenimi močmi lotil učenja...
Kar si ustmeno nista mogla povedati, to sta si razodevala v pismih, v katera sta vlivala vsa svoja čustva, vso svojo srečo in nesrečo. Iz nežnih Slavkinih pisem se je Janku šele odkrivala njena blaga duša. Bila je še tako nedolžna, otročja, neizkušena! Kako goreča ljubezen je kipela iz njenih naivnih, odkritosrčnih besedi j! Kako nestrpno je vedno pričakoval njenega ljubkega pisemca! In jedno je bilo lju-beznivejše, jedno slajše od drugega; jedno ga je bolj mamilo kot drugo, ljubil jo je vedno bolj, do blaznosti...
Na Dunaju se je Janko kolikor mogoče ogibal večje družbe. Nič se ga ni prijelo, da so tovariši delali dovtipe iz njegovega samotarstva. Kaj so mu bili tovariši, ako ga je ljubila ona?! In še kadar je bil v družbi, je vedno trepetal, da bi kdo izvlekel njemu tako sveto ime in ga valjal no svojih preprostih ustih. Zato pa je bil najraje sam. Kadar mu je bilo dolgčas, pa je vzel v roke njena pisma, iz katerih je puhtela tako gorica ljubezen in tako blagodejno vplivala na njegovo bolno dušo...
Tako jima ie teklo leto. Ljubezen, ki, sta jo zlivala* v pisma, se je vedno večala, in vedno čile j a in krepkeja vračala nazaj. Že se je.bližal čas počitnic. Kako sta hrepenela videti drug drugega! Kako težko je pričakoval Janko trenutka, ko stisne na srce svojo izvo-Ijenko, kako strastno si je želel poljubiti
je v prvi poslovni dobi (leto 1883.-1884., torej povsem jednaka doba kot Centri-fuga 1900.4901.) Štela 64 zadružnikov (Centrifuga 444) z 2735 gld. deležev (C. 9855 gld.), hranilnih vlog 3846 gld. (C. 189.004 gld.), posojil 7855 gld. (Centr. 209.461 gld.), prometa 29.026 gld. (Cen-trlfoga 1,197.447 gld.) toda čistega dobička 115 gld. 80 kr. — a »Centralna posojilnica« 68 gld. 67 kr.*), V Jetu 1883.-1884. so sedeli v odboru tik Tonkllja in mons. Kravanje člani načelstva dr. Kojic, dr. Gregorčič in Berbuč, torej trije možje, kateri igrajo sedaj v »Centralni posojilnici« vodilno vlogo (dr. Bojic je predsednik nadzorstva, BevbuČ član načelstva, dr. Gregorčič pa duševni oče cele posojilnice) in ti možje so s prometom 44 tisoč kron dosegli tedaj več čistega dobička nego sedaj z ogromnim prometom kron 2 milijona 400.000. Kako naj to tolmačimo? Jako lahko. Takrat se možje niso bali v svojem lastnem taboru konkurenco in so zbog tega razglasili promet s svoto, ki je od-govorjala faktičnemu prometu. Tako tačas. Sedaj pa ima pritlikovee »Centrifuga« pred seboj dva velikana ¦— »Goriško ljudsko posojilnico« in »Trgovsko obrtno zadrugo«, in naravno je, da tudi ta »piecolo« hrepeni povspeti se vsaj na videz do onega krasnega stališča, katero je podlaga solidnemu razvoju gori navedenih dveh miših denarnih zavodov. In ker naravnim potom nikakor ne gre, je pa treba umetno prekucavati postojanko za postojanko   po raznih   knjigah in  tako
vstvariti 24 stotisoč prometa.
,-f Končajmo! Mislimo, da smo razumnim ljudem, in naj bodejo isti že klerikalci ali naprednjaki, položaj »Centrifuge« dovolj pojasnili. Vsakdo bode na podlagi teh izvajanj, ki slone" na avtentičnih podatkih bilance »Centralne po-sojilnec«, uvidel blamažo, katero že žanjejo klerikalci z ustanovitvijo tega čisto nepotrebnega denarnega zavoda. Mi jih
*) Op. stavčeva: Za en dober zajutrek.
jo na ustna, na oči! Koliko načrtov, prekrasnih načrtov sta si bila napravila med letom!
Nekaj dnij pred počitnicami pa je dobil Janko sledeče pismo: Dragi Janko!
»Oče so prišli na sled najini zvezi. Kaj sem vse morala pretrpeti radi t *gsl! Radi miru v hiši Te rotim, da ustaviš vsako nadaljno dopisovanje z menoj! Tudi čas je premenil marsikaj.«
»Slavka.«
Nesrečnika, ki je bil po nedolžnem obsojen na vislice, gotovo ni huje pretresla vest, da bode v jednem dnevu visel med nebom in zemljo, kakor je zadelo Janka to kratko, a vendar tako uničujoče poročilo. Sprva ni verjel svojim očem, neštetokrat je prečilal usodepolno pismo, a vedno je stala v njem ista žalostna resnica, da Slavke ne more imenovati več svoje, da so strte njegove peroti, uničeni vsi njegovi upi, vse nade, vsi načrti. Ugrabili so mu njo, njegovo vse, njegovo življenje! Da bi se bila ona zlahka dala privesti do te iakonične odpovedi, to mu ni šlo v glavo, to se mu je zdelo nemogoče. Ne, ona Slavka, ki mu je še pred kratkim prisegala dosmrtno zvestobo in udaiiost, ki je Še v predzadnjem pismu izražala neskončno hrepenenje, zopet videti in objeti svojega ljubčka, ona Slavka ni bila zmožna tako bridke prevare. Ne, najsi je bil kriv ves svet, ona je bila nedolžna...
¦ (Dalje pride.)
za to blamažo ne zavidamo, nasprotno: mi prepuščamo iž srca radi »Centrifugo c svoji usodi, slovenskemu narodu na Goriškem pa damo zagotovilo, da bodemo s svojimi denarnimi zavodi solidnim potom znaliprepričiti zl6, katero nam preti od strani ljudij, ki delajo z ljudskim denarjem tako — kot svinja z mehom. V to pomozi Bog i sreča ju-načka!                                          D .. e.
Glasovanje o dispozicijsta zakladu in naša dva državna poslanca.
H.
Predaleč bi šli in preveč časti bi izkazali Gregorčičevemu glasilu, ako bi odgovarjali na vse podrobnosti, polne neumnosti in zlobe, v članku .Vladne drobtinice« v St. 19. od 8. t. m. Zato jemljemo iz članka le lažnivo trditev, da je izrekel Oskar Gabršček vladi neomejeno zaupanje. Gregorčičevo glasilo si upa to trditi, čeprav ve, da laže; o glasovanju so bili gospodje v krogu .Gorice* gotovo prav dobro podučeni, ali ker služi njihovim ne-lepim nakanam v tem slučaju lagati, so zapisali omenjeno laž vedoma in hotoma, kar je v posebno čast dr. Gregorčiču, tako pisati o soposlancu!
Ko se je glasovalo v državni zbornici o dispozicijskem zakladu, takrat Oskarja Gabrtčeka ni bilo na Dunaju, torej tudi ne v zbornici poslancev, iu tako sploh ni glasoval. Torej ni izrekel vladi nikakega zaupanja. In glejte, kljubu temu si drzne pisati Gregorčičevo glasilo, da je izrekel Oskar Gabršček vladi neomejeno zaupanje. To je skrajna perfldija, vredna pa Gregorčičevega glasila in njega. Kdor se hoče še posebej prepričati o resničnosti naše trditve, naj se potrudi v naše uredništvo, kjer razvidi iz stenograflCnih zapisnikov, kateri poslanci so glasovali za dispozicijski zaklad in kateri proti.
Ker pa se Gregorčič toliko hrupi po »Gorici", katera hoče dati razumeti svojim čitateljera, kakor da bi bil Osk. GabrSček storil kdo ve kaj hudega in škodljivega za naš narod, bi sodil vsakdo, da je pa o n glasoval proti dispozieijskemu zakladu, ter tako izrekel vladi nezaupanje. Toda čujte! Dr. Gregorčiča tudi ni bilo na Dunaju ob času glasovanja gledd na dispozicijski fond. Torej on ni izrekel vladi nezaupanja, kakor ni izrekel Oskr. Gabršček zaupanja, ako sme biti sploh, % ozirom na izvajanja v prvem članku, govora o zaupanju in nezaupanju vladi glede" obravnavanega glasovanja. Nam ni prišlo ni na kraj pameti, izvajati iz tega, ker Gregorčič ni glasoval proti dispozicijskemu fondu, da je izrekel vladi zaupanje, ali »Gorica* je napisala celo zvitarijo na podlagi laži proti Osk. Gabrščeku, čeprav ve, da oba, Osk. Gabršček in Gregorčič, se sploh nista udeležila glasovanja.
O tem glasovanju smo že dosti povedali v prvem članku, zato nobene besede več na to stran, zlasti ker vsakdo, kdor gleda politiko s svojimi očmi ter pozna pota in program narodno-napredne stranke, je prepričan v dno duše, da je od naprednih poslancev daleč proč vsako izdajalstvo in vsako poniževanje slovenskega imena. Toda nekaj dragega je, kar nam prihaja tu na misel in kar moramo upoštev.ti — to je stara navada Gregorčičeva, pisati polemične članke po de-vizi: Rečem ti, da mi ne porečeš. Dr. Gregorčič tiči do grla v oklepih vlade in škofa, je prečudno zvezaii z dr. Pajerjem, pod škodljivimi pogoji, ki se pojavljajo tuintam na veliko škodo našega ljudstva na Goriškem, ta dr. Gregorčič je na ljubo vladi in ž njo zvezanimi Lahi vrgel v stran boj za slovensko šolo v Gorici, popustil boj za jednakopravnost našega naroda in jezika, vrgel v kot boj za trgovsko in obrtno zbornico — sploh kapituliral na celi črti pred vlado in Lahi, ter se potopil v »oboedientia canonica* tako, da ga sploh ni več poznati, edino radi tega, da se more še držati na krmilu; sebičnost, ki je v trajno in nedogledno škodo našemu narodu, ga še drži po koncu. In ta vitez žalostne postave je komaj čakal prilike, da more na tako stran udariti pc kom. Izb' »?¦ si je sedaj državnega soposlanca Osk. C .-*»ščeka, katerega hoče slikati kot vladi uda •¦ ga kimavca. Vsak pameten človek se mora, '.mejati Gregorčičevemu naporu, zvračati d i svojih grehov na sobrata. —' Ako je Gregorčič tako goreč za nezaupanje vladi in ako je šlo za to, zakaj pa ni hitel na Dunaj, izreč vladi nezaupanje? O, on že ve, kaj dela, tako da
si krije svoj hrbet ter toliko zlobneje udriha po svojem bližnjem iz varne zasede. Ako bi šlo res kje za to, izreči vladi nezaupanje, tedaj smo prepričani, da bi dr. Gregorčiča ne bilo ne blizu ne poleg, ker mož je vezan na vse strani; kaj takega, da bi on pri kakem glasovanju izrekel vladi nezaupanje, pa sploh ne sme storiti, ker bi prišel v navskrižje s kardinalom in Pajerjem ter z vso svojo domačo politiko, katero vrši s pomočjo vlade, in Lahov na škodo goriškim Slovencem.
Naš Gabršček torej ni storil nič hudega, nič škodljivega, kakor mu hoče očitati »Gorica", ki je zasnovala proti njemu cel pamflet na podlagi laži, in ako bi bil tudi takrat navzoč na Dunaju ter bi bil glasoval za dispozicijski fond, bi se bil le pokoril disciplini kluba, katera mora: biti v vsakem dobrem klubu, in bi, po pojasnilih, katera smo že dali glede* na tisto glasovanje, končno ne bil storil nič hudega, ker da je šlo pri tem v prvi vrsti za izraženje zaupanja vladi, to je v glavnem fikcija klerikalcev, katero uporabljajo na podel, ali njim lasten način, proti naprednim poslancem, katere sploh napadajo povsodi in ob vsaki priliki, ker dr. Šusteršič brez takega napadanja ne more živeti, in ker s tem napadanjem hoče obračati občinstvo od svoje strmoglavljene politike, katera je skozi in skozi na neizmerno škodo Slovencev, ki bomo veljali vedno manj, čim več Šusteršičev ali Gregorčičev pošljemo na Dunaj.
Končno še nekaj za Gregorčiča: Tendenca članka v »Gorici" je ta, naslikati Osk. Gabrščeka kot vladnega kimavca in škodljivca našega naroda. Kdo je vladni kimavec, je pokazano gori in dokazano že zdavnaj, da že vrabci okoli »Šol. Doma" čivkajo o tem, kdo pa je škodljivec naroda, je tudi že znano, in ta škodljivec je dr. Anton Gregorčič. Vsa njegova politika od razkola dalje je v kvar našemu narodu, katerega prihodnji rodovi ne bodo častili Gregorčičevega spomina, marveč ga bodo preklinjali, pa tudi v preteklosti se je že zgodilo, da je pokazal ta vitez žalostne postave, kako malo mu je mar za koristi in dobrobit kmeta. Spominjamo ga na zakonski predlog v'ade pred 6 leti, po katerem naj se znižata zemljiški in obrtni davek. Blagopokojni dr. Kaizl je takrat predlagal, naj tega znižanja ne bodo deležne latifundije (t. j. ogromna posestva, kakor jih imajo razni velikaši), marveč ves delež od osebne dohodarine naj se odpiše le ostalim posestnikom; kajti velikaši imajo pač dovolj dohodkov, ter jih davki ne tlačijo, pač pa male posestnike. In glejte, »ljubljenec naroda*, dr. A. Gregorčič, je takrat tako »ljubil* svoj nare«?, da je glasoval v prilog velikašem, latifundijam, in v ne p ril o g kmetu in obrtniku. -
Mesto da piše »Gorica* infamnosti in laži proti Osk. Gabrščeku, naj rajši obira njen patron Anton to kost; je dovolj trda. —
In vprašanje, kdo je vladni kimavec, kdo škodljivec naroda in vrhu tega še lažnjivee, je s tem menda tudi deftnitivno  rešeno! — i
Domače in razne novice,    j
Volitev v Tolminu. — Volilne može j narodno-napredne stranke prosimo, naj se zber6 pred volitvijo v Hotelu Modrijan. Naj pridejo vsi!
Klerikalci obeh barv imajo kar tri kandidate. Tista brižna »Sloga*, ki se je doslej oglašala vsaj  ob  volitvah,  je morala zdaj i umolkniti celo tu, ker tako hočejo kolovodje okoli »Prim. Lista*;  morda pa  so  se  ne- j »Slogaši* do  danes premislili ter preglase" v j današnji »Gorici* —dr. Josipa Tonklija. Ako dr. Tonkli kandiduje,  bo tudi izvoljen vkljub vsej nejevolji ne-,Slogašev*. Pri vsem tem   govore"   o   »Sloginem*   kandidatu   dr. Tonkliju!! Druga dva kandidata, pa bodi že jeden ali drugi, pa nimata dovolj zaslombe, ako jima je ne da dr. Tonkli z  morebitnim odstopom.                                                       j
»Sloga* se ni upala, postaviti kandi- j data; to pa je storilo društvece kaplana Vuge in vikarja Sedeja za kobariški okraj ter kar proglasilo dr. Josipa Tonklija. Uboga ne-»Sioga*! Zadnji namen obstanka so jej spod-bili! Poslej pa že ne bodo več smeli govoriti o »Slogini* stranki t
Naša stranka ima le 21 volilnih mož. Pa to nas za bodočnost prav nič ne skrbi. Naši ljudje niso šli z vsem navdušenjem v boj, ki stane tudi žrtev, katerih sedanja volitev ni bila vredna. Zakaj smo padli na Grahovem in zgubili s tem 7 glasov, vemo prav dobro. Pri Sv. Luciji naši niti niso hoteli me-
riti svoje moči; pri prvi prihodnji priliki bo drugače. Napredek naše stranke v Cerknem kaže, da prihodnjič zmagamo prav gotovo, in s tem bo konec klerikalne glorije. — Naše vrste se množč, a hipni vspehi klerikalcev so take vrste, da lahko vzdihujejo: Še jedna taka zmaga — in ni nas več!
Volitev t Sežani. — Volilni možje naj se zbero vsaj pol ure pred volitvijo v Ma-horčičevi gostilni.— Kandidat g. dr. Tre o bo s i\a navzoč.
Klerikalci so ujeli na celem Krasu komaj deseterico volilnih mož. Vkljub temu bi radi mešali. Zato hočejo begati volilne može,češ: dr. Treo ne bo potrjen.
Kraševci: Vaš odgovor bodi: In če bo treba še stokrat voliti, pa bomo volili, toda v kozji rog še ne damo ugnali. Mrhočemo ukazati! — In res: Vi Kraševci tudi ukažete. Uverjeni smo sicer, da ne bo treba več voliti, toda pridi karkoli, ostanite neomahljivi pri dani besedi! — L. 18%. je glavar grof Schaffgotsch zbegel volilne može z novico, da dr. Rybdf nima več volilne pravice, ker je naznanjen za odvetnika v Trstu (pa je bil v vseh volilnih imenikih). Da bi se kaj takega ne ponavljalo, naznanjamo, da vladin komisar v takih rečeh sploh nima besede, pač pa volilna komisija. Namestništvo mora izročiti potem volilno potrdilo, ker to sme vskratiti le v slučajih, ki jih navaja §18. vol. reda. O veljavnosti bo torej sklepal zopet le deželni zbor. — Kraševci! Ponosno stopite zopet na volišče in dokažite svojo neupogljivo voljo 1
Gospod  dr. M.  KerSovant  zapusti sedaj, po 28 letih vspešnega  delovanja, ki- j rurgični oddelek v tuk. bolnišnici  usmiljenih j bratov.  —   Na   njegovo   mesto  pride   dr. Weiniechner,  sin  znanega   dunajskega kirurga.
Izkaz Imenovanih udov In namestnikov za komisijo prldobnf nskega davka, — 1.) Okraj trgovske in obrtne zbornice v Gorici. II. razred, a) uda: Naglos Jurij, obrtnik, Brazzano; Holzer Ernest, obrtnik, Gorica, b) namestnika: Lenassi Odon, obrtnik, Solkan; Mozer Adolf, tovanar, Gorica. — 2.) Gorica mesto. III. razred, a) uda: Gusmin Matevž in Rubbia Ivan, oba trgovca v Gorici, b) namestnika: Nardini Dragotin, trgovec, Mighetti Ludvik, klobučar, oba v Gorici. — 3.) Gorica mesto. IV. razred. a) uda: Gironcoli pl. Avgust, lekarnar, Orzan Anton, trgovec; b) namestnika: Pallich pl. Josip in Gasser Mihael, trgovca, vsi v Gorici. — 4.) Gorica (dežela. III. razred, a) uda: Pečenko Josip, obrtnik, Pekel-Ri-hemberg; Lokar Ivan, strojar, Miren, b) namestnika: Tribušon Fran, mlinar, Renče; Bavdaž Josip, trgovec, Gorenjavas. — 5.) Gorica (dežela). IV. razred, a) uda: Bratina Fran, trgovec, Ajdovščina; Faganelj Ivan-Karol, strojar, Miren, b) namestnika: Ravnik Anton, trgovec, Gorenjavas; Križnic Anton, trgovec, Kanal.
Smrtna kosa. — Včeraj je umrl g. Anton Pere, učitelj v Avčah. Pogreb bo jutri 19. t. m. ob 5. pop. iz ulice Torrente št. 17. v Gorici.
Na Vogerskem je umrl Leop. Konstantin, bivši ravnatelj poštn. in brzojav. urada v Trstu, star 62 let, rodom Dunajč&n. Iz laškega tabora. — Semeniški profesor Faidutti je priobčil v nedeljo v tukajšnjem listu »II Gazzettino popolare* pismo, v katerem pravi, da je kategorično in ponovno odklonil kandidaturo onemu, kdor mu jo je ponujal, ter da je izjavil, da ne sprejme kandidatur, prav radi tega, da se preprečijo razpon na katoliškem polju.
Te dni so raznašali vest, da imajo sedaj Furlani za kmečke občine kar 3 kandidate; tiso: Zuttioni, Zattoni in B lasi g iz Ronk. Blasig ne kandidira. — Poslanec Michielli bi se odpovedal le v tem slučaja, ako bi ne imeli volilci več zaupanja vanj. — V veleposestvu bodo volili zopet conte Panigaia.
Kaj počenja sveta katoliška cerkev s Slovani v primorskih deželah ? — Katoliška cerkev v naših deželah stoji pod laškim uplivom; to kažejo dejanja. Po tistem sistemu, po katerem stojijo povsodi v naši merodajni javnosti Lahi nad nami, stojijo tudi v cerkvi, in kakor Lahi želijo, tako mora biti s Slovani v cerkvi. V Trstu so že skoro docela izrinili iz cerkve slovenski jezik; ne sme se oznanjati beseda božja alt vršiti druga cerkvena opravila v slovenskem jeziku, marveč v laškem, ker drugače bi bila »italianita" cerkve v nevarnosti. In prvi bojevniki za po-
laščenje tržaških cerkva je klika katoliških laških duhovnikov, ki skupno z židovskim »Piccolo" bijejo boj proti Slovencem na cerkvenem polju, in sicer vspešno, ker zgorej ne rečejo nič proti tej grdi in kat. duhovnika ter sv. kat, cerkve nevredni gonji, marveč pustijo, da dosegajo Lahi, kar hočejo, kakor drugodi, tako tudi glede cerkve. Sistem to dopušča, in basta! Tako stoji naša cerkev v Trstu popolnoma v službi laškega preganjanja Slovencev, in na čelu tega boja proti Slovencem stojijo laski katoliški duhovniki, katerim tako služi cerkev v polaščenje našega naroda. V Istri ni nič boljše. Mons. Petronio gospodari sedaj v tržaško-koperski škofiji. Ta »interregnum* mož prav pridno izkorišča v svoje poiaščevalne namene. Hrvatske in slovenske duhovnike prestavlja na vso hitrico iz slovenskih in hrvatskih krajev ter jih nadomešča z Lahi, ki ne znajo slovanskega jezika. Tako podi Petronio slovanščino iz istrskih cerkva ter jo nadomešča z laščino, ker seveda laški duhovnik, ki ne zna ne hrvatski ne slovenski, pridiguje laški, moli laški itd. Tako se dogaja, da v premnogih krajih, kjer so še pred kratkim časom culi besedo božjo v svojem slovanskem jeziku, morajo sedaj poslušati laščino. Ali jo razumejo ali ne, kaj to briga duhovnika?! Priuče naj se je, da ga bodo umeli — na takem stališču stoji cerkev I Velikanska je krivica, katera se godi Slovanom v Istri, in to krivico jim deli sv. katoliška, neztrotljiva cerkev l — Kakor hoče sistem drugače polastiti naš narod v Istri, tako mu pomaga cerkev na svojem polju. Na ta način pa prihajajo marsikateri laški duhovniki, čeprav prezgodno, do dobrih služb, s katerih se jim mora umakniti slovanski duhovnik, kar utegno po preračunanju v or-dinarijatu v Trstu imeti za posledico, da se bo oglašalo vedno manj slov. seraeniflnikov za službo v Istri, da naposled skrijejo svoje cerkveno polaščevanje za izgovor: ni slovanskih duhovnikov; smo primorani pošiljati Lahe v slovanske županije. Petronio hiti s premeščanjem, da zadosti svoji laški strasti, četudi v znamenju križa obsiplje Slovane s krivicami.... Tako vidimo v Trstu in v Istri prav sistematično polaščevanje našega naroda tudi v okviru cerkve, katero se vrši še toliko lažje, ker slovanski duhovniki, v kolikor so se deležili javnega delovanja v korist naroda, ne smejo skoro niti ganiti več, ker bi jih zadela takoj stroga kazen. To se je pokazalo zadostno 2e ob zadnjih deželnozbor-skih volitvah v Istri....
Ni se čuditi torej, da je nastalo R i e-rnanj e in Rojan! Ali tu šele se delajo ovire glede" prestopa v unijo! Prav kakor da bi bil Slovan uklet, da ne bi smel voliti po svojem srcu religije, najmanje seveda take, katera mu služi v njegovem jeziku, marveč kakor da bi moral pod drugim uplivom in pod onim cerkve preleviti se v Laha! Naravnost škandal pa je bil nastop kanonika Martelanza v Ricmanjih, kamor ga je poslal Petronio z nekim laškim ukazom, ki naj bi menda kar čez noč preobrnil »nepokorne* Ricmanjce v nelepe namene katoliških laških svečenikov. Protislovanska politika preveva upravo cerkve v Istri In v Trstu, politika, katera bi morala biti daleč proč od cerkve, toda cerkev jo trpi — in Slovan mora ubogati ! Tako zahteva bveta, nezmotljiva, edino zveličalna katoliška cerkev!...
In v naši deželi? Med Lahi je mir, kakor v Istri in Trstu gicdč cerkve, toda tudi pri nas skrbno f<:*ijo, dit bi se kaj ne storilo za slovenščino v cerkvah v Gorici, kjer jej je odmerjen skromen prostor časa v zgodnjih urah; popoludanska pridiga na Travniku ob nedeljah v slov. jeziku se le z godrnjanjem trpi. Tam zunaj po slovenskem delu dežele pa se vrši sistematična gonja proti enemu delu prebivalstva, in sicer v cerkvi, s cerkvijo in vero. In tu so slovenski duhovniki, ki vršijo to skrajno brezvestno zlorabo, stoječ tako v službi protislovanske politike, katera ima tiste namene pri nas, kakor v Trstu in v Istri!
Na severu kličejo po reformah katoliške cerkve, ker sicer jej preti razkol in prepad, mi na jugu, Slovani, pa tudi moramo misliti na veliko akcijo, kateri nas reši latinizatorjev, polaščevalcev in sovražnikov našega rodu, kajti to, kar se vrši iz cerkve po naših deželah, je našemu obstoju in napredku ne-varniše od vseh drugih sistemov, in proti temu se moramo dvigniti, kakor en mož, zlasti še, ker narašča tudi med Hrvati po Dalmaciji in v Hrvatski vedno večji odpor proti Rimu, kateri je zaključil afero z zavodom sv. Jeronima s pljusko v obraz Hrvatom,
prekrsti vsi zavod iz  ,pro gehte croatica"  v | ,pro genteillirica* na ljubo Srbom ter tako dregnil v najobčutnišo stran hrvatskega naroda !
Važnim Časom ploverao naproti, in sedaj so trenotki, katere treba izkoristiti v blagor in, napredek Jugoslovanov. Položaj pa je tak, da ako se popriraemo pravega orožja in pravočasno, zmagamo v korist naroda,, akol ne, pa propademo...
Daj nam nebo mož, ki bodo zmožni rešiti naš jugoslovanski rod iz sedanjega po- j ložaja v boljšo bodočnost!                              j
Učitelji zapuščajo našo deželo. — j Nedavno temu se je poslovil ueitelj"*S*.oti naše dežele, sedaj pred par dnevi pa smo zopet Citali, da odide g.Cna učiteljica...K. iz naše dežele. Oba so sprejeli na Štajerskem. Ni Čuda, da jih vleče drugam, ker roizerna plaCa na Goriškem ne vabi nikoga v učiteljski stan; je paC taka, da se komaj živi. Drugodi pa se upošteva učiteljski stan drugače ter je na Kranjskem in Štajerskem uveden tak plačilni red, da je proti našemu že nekaj vzvišenega! — Sedaj gospodarijo za Slovence v deželni hiši klerikalci, vsled Cesar niti misliti ni na kako zboljšanje učiteljskih plaC, in to še toliko manj, ker ni v to svrho z laške strani nikakega uplivnega gibanja. To je nekaj, kar podi učitelje iz naše dežele, k temu pride pa še tista strašanska klerikalna gonja, katera se vprizarja sedaj proti vsem učiteljem, ki noCejo trobiti v klerikalni rog. Napreden učitelj po nekaterih krajih je dandanašnji pravi trpin, ker ga zalezujejo za vsak korak ter mu podtikajo vse mogoče in nemogoče reči, in niti v cerkvi nima miru pred politikutočira nuncem. Duhovniki, ki sami zaslužijo kazni za razne svoje grehe, jih denuncirajo pri oblastvth, vršijo se preiskave itd., sploh gonja, katera bo očitno škodovala deželi in pouku kmeta, ker učitelja, ki hoCe misliti s svojo glavo ter noCe hoditi Minit se v farovž, udan v sveti pokorščini, s pripognjenim vratom, taka gonja ne vabi v službo med nami. — Nunci delajo z vso silo na to, da bi ljudstvo spoštovalo le take učitelje, ki predavajo o sv. Ivanu Kriškem, hočejo staviti menihom spomenike, in hodijo v Ljubljano po škofov blagoslov! Prismuknjena Slomškarija je .obrajtana", — zato pa bežijo drugi učitelji. Žalostne razmere vstvarja klerikalizem na Goriškem, ker peha narod v nazadovanje, ali kadar sprevidi narod svoje zapeljivce in krive preroke, takrat napoči zanje sodni dan, takrat jih prekolne. S Krasa smo Citali te dni v »Slovencu* neki ginljiv dopis, kateri je pisal oCividno duhovnik (rodiški g. župnik Elsnic je prav priden dopisnik!}, ker stoka in joka, zakaj da noCejo Kraševci pod klerikalni jarem. Po tisti stari klerikalni navadi pravi, da ljudstvo je dobro, ali zapeljano je, in pa — posojilnic v klerikalnih rokah manjka po Krasu! To boli dopisnika; zato pa hoče, da bi se pričelo ustanovi jati take posojilnice, katere bi imeli duhovniki v rokah, in pa politične shode na katoliški podlagi bi rad imel tisti pobožnjak v .Slovencu*, Ceš, potem pa bi se dalo ko-mandirati Kraševce, jih terorizirati ter jim diktirati pri volitvah, občinskih, za deželni zbor itd., kako morajo voliti. Dopisnik s Krasa v .Slovencu* hoCe spraviti Kraševce v denarno odvisnost od farovža, da bi potem gospodarili po Krasu edinole politikujoCi duhovniki ter bi se uprizarjale s takimi denarnimi zavodi take politične gonje pri volitvah, kakor sedaj n. pr. v Cerknem. —
Prepričani pa smo, da bodo znali naši rodoljubi in somišljeniki odvrniti vsak tak poskus od strani poiitikujoCih nuncev že takoj s poCetka, kajti kdor se zadolži pri farovški posojilnici, ta je prodan z dušo in telesom nuncu, in nikdar se ne more več svobodno gibati. Svobodoljubni Kraševci ne pojdejo na klerikalne limanice. — Pozor pred klerikalnimi nakanami!
Sila kola lomi — ali tomajski g. fokan Sila ne zlomi nobenega kola. Povemo 0111 že danes, in mislimo, da je tudi sam o tem prepričan, da ne bo izvoljen za deželnega poslanca. G. dekan stori edino pametno, ako se ne pusti kandidirati, ker na volišču caka klerikalno stranko le blamaf.a. Se ve, ako hoče biti prav on objekt te blamaže, mu tega ne more nikdo zabraniti, in mi, ki držimo na prosto voljo, mu jo tudi seveda Popuščamo na to stran brez obotavljanja. Farovški listi sicer farbajo, da se kraški j Ini možje šele zedinijo, koga bodo volili, L .da se euje ponajvec ime g. Sile v To-aJu, ali mi pa jim povemo, da se to ime
prav malo čuje in da so kraški volilni možje, I z izjema neznatnega števila klerikalcev, že ze- I dinjeni za to, koga bodo volili, namreč g. dr. Treota. Sile ne bo potreba, ker ne bo treba lomiti kola.   Napredna kola na Krasu so trdna in nestrljiva, klerikalna pa so tako polomljena, da jih ne more zravnati več ne dekan pa  tudi ne kak še višji cerkveni dostojanstvenik. Saj se razumemo?   • ""^^trSeai^-natn-^išejo: V-Sedla zmagali I sijajno, klerikalci se niso upali niti'prikazati, j j Breginj   — žal — zopet   propadel.  Glasov | naših 29  nasprotnih 32. Izkazal se je zopet Ložanski Guzčlj. Pretrajbal je  vse, kar leze 4no gre, — še celo take, iti niso imeli pravice voliti. Račun so  nam skazali Robidi-ščani, katerih sta prišla le dva na volišče.
Trg rt. Jelerja včeraj se je obnesel prav dobro. Gorica je bila polna ljudstva, ki j je prihitelo od vseh stranij dežele kupovat in prodajat. Prometne ulice in trgi so bili I dopoludne in še čez poldan jako živahni, tako da so spominjali celo na veliki trg sv. Andreja, Trg je pospešilo tudi krasno pomladansko vreme. Kakor Cujemo, tudi kup- j čija ni bila slaba.
Podružnica goriškega okrajnega učiteljskega društva na Ajdovskem bode imela zborovanje dne 20. t. m, ob 2. popoldne pri Rebku s sledečim dnevnim redom: I 1. Načeistvena naznanila; 2. Kako naj bi učiteljatvo prirejalo oziroma pospeševalo javne poučne kmetijske shode?; 3. Slučajnosti.
Čevljarji, pozor!   — Nekateri laški čevljarji, na čelu jim znani Strasser (Strosar s Trnovega), bivši Sokol, znan renegat in že parkrat falirani čevljar, hočejo ustanoviti nekako industrijsko in trgovsko zadrugo med J čevljarji v Gorici. Ime Strosarjevo ni pripo-I rocljivo — zato opozarjamo prizadete čev-I Ijarje, naj se nikar ne mešajo v tako družbo, ako hočejo sami sebi dobro l
Poskusen samomor znorelega. — V
I soboto je prišel na   tukajšnje  redaratvo 32
let stari kmet Mihael Grapulin, rekoč, da ga
iščejo radi  nekakih  pregreškov. Redarji so
I hitro spoznali, da imajo opraviti z zmešanim
j človekom, in radi   tega ga je jeden  izmed
I njih peljal domu k materi. Ko je šel v po-
I steljo, si je z nožem prizadjal na levi strani
I prs 2 rani, dolgo po 1 cm, globoki po 5 cm.
Na to se je hotel  obesiti,  ali k sreči ga je
mati ustavila. Dala mu je križ na prsi, drugi
križ pa v roko  in   zjutraj  je  hotela klicati
duhovnika.  K sreči   pa je  prišel redar B.
blizu, kateri ga je dal prepeljati v bolnišnico.
Križ v roki drži trdo, da mu ga niso   mogli
iztrgati.
BranIŠka cesta. —- Cesta po Braniški dolini je gotova do Lijakov. Podjetnik Leban iz Šempasa bo nadaljeval delo, da se isto skonča čim preje. Kakor se spominjajo naši čitatelji, se nahaja znatna postavka za to cesto tudi v letošnjem državnem proračunu.
Razgled po svetu.
Državni abor« — V včerajšnji seji je interpeliral Lenassi o pogostih neopravičenih delegiranjih drugih sodnij v političnih procesih. Gusman je interpeliral, naj se pri javnih delih daje prednost domačim delavcem pred laškimi. B i a n k i n i je govoril proti univerzi v Trstu, študije v Zagrebu naj se priznavajo tudi v naši polovici. Ako bi se ustanovila laška univerza prej nego slovenska ter pred priznavanjem študij v Zagrebu, bi bila to nova krivica. Lahi že imajo v Inomostu laška predavanja in v Gradcu delajo izpite v laščini. D'Elvert je govoril proti duh. vajam na srednjih šolah, katere smatrajo mnogi stariši za nadležne; naj ne bodo torej obligatorične. Govoril je proti češki politehniki v Brnu, Barvinski za rusinsko univerzo. Seja zopet danes.
Obrtno novelo, s katero se spreminjata §§59. in 60. obrtnega reda, tičoča se kroš-njarstva, je priobčila ,Wiener Zeitung* od 15. t. m. O tem še spregovorimo.
Grof Tiran, bivši ministerski predsednik, je imenovan avstrijskim poslanikom v Londonu.
Razmere t avstrijski vojski. —• Poslanci Hubesch, Danielak, Daszvnski in Klofač so razgrnili pred parlamentom strašno sliko o razmerah v avstrijski vojski. Postopanje orožništva ponekod je divjaško. Ljudje so v ječah in na poti v zapor pobiti, ustreljeni ali pohabljeni, a "VVelserheimb je zavrnil vse pritožbe radi opetovanih slučajev orožniške surovosti s frazo, da so »preiskave v teku*. Razmere pri 10. koru, čegar poveljnik je Galgotzv, pa kriče v nebo. Tekom enega leta
se je v tem koru usmrtilo 80 vojakov in 12 j častnikov. Letos pa se je od 1. do 27. ja- I nuvarja usmrtilo že 20 mož in 6 častnikov: I torej v 27 dneh 26 oseb!  Razen teh žrtev I pa ima Galgotzv na vesti še: 70 pohabljencev, I 44 zblaznelih, 13 invalidov, 400 dezerterjev I in 970  obsojenih  vojakov!   V  Avstriji  se I usmrti  sploh štirikrat  več  vojakov kot v j Nemčiji. Takega trpinčenja in toliko sekatur I ni v vojaštvu nikjer! To so povedali poslanci v parlamentu. Vspeha ne bo nobenega, kajti j Welsersheirab je odgovoril, da mečejo ti poslanci ob pečino sode s črnilom, ki omadežuje pa le nje!  Razmere v avstrijski državi E so  ponekod grozne, a upanja ni, da se iz-I boljšajo.   Saj parlament glede vojske nima ničesar govoriti. Da, govori se celo, da po— I stane vojni minister — Galgotzjr! i          Zavod sr. Nikolaja t Trstu. — Do-
bili smo in prijavljamo;  Zavod sv. Nikolaja v Trstu ima svoj lastni dom! Srce mi kipi radosti. Do zadnjega hipa sem se bala, no, sedaj je gotova stvar: naš zavod dobi svoj lastni dom! Želja, ki sem jo že davno gojila v svojem srcu, se je uresničila, S prva sem jo skrivala v srcu in  nisem si upala izreči je do nikogar, ker mi je pamet pravila, da l to so le sladke sanje,  ki  se ne uresničijo j nikdar. No, te sanje  sem vendar sanjala dalje, z mano so jih sanjale tudi druge ro-I doljubke, in glej: sanje so jele dobivati kon-I kretneje  oblike,  nam  pa se je začela,  v nejasnih   oblikah  sicer,  oživljati   nada,  da sanje morda vendar ne ostanejo le sanje za I vedno....
Iz sanj so se porajale določne osnove, misel je dozorevala, a v najnovejši čas se je I približala svojemu uresničenju. Ah, kako mi j je plulo srce v radosti, ko sem mogla vsklik-niti: naš zavod dobi svoj dom, naš rod ob Adriji novo trdnjavo! In vendar, da-si je bila stvar gotova, sem se bala in tresla še vedno, da ne bi prav v zadnji hip prišlo vmes kaj nepričakovanega, ki bi strlo cvetje našega veselja. No, ko je bila pogodba podpisana pred notarjem, bilo ml je veselje neka-ljeno od upov in dvomov in iz polne duše sem vriskala: dovršeno je!
Sedaj, ko smo storili ta važni korak, spominjam so zopet kaj živo, koliko nasprot-stva je bilo, ko smo ustanovljale rtaš zavod! Bilo je vseh možnih prigovorov. Pa tudi za-bavljic in zbadljajev ni manjkalo. .Kaj t b„ tega!* .Kaj služkinjam naj bi snovali , sebno društvo?!"
In Še potem, ko je bil zavod ustanovljen, je bilo kritike, zabavljanja. Malokate-remu društvu se je menda bilo toliko boriti proti predsodkom in starokopitnosti, kakor se je bilo ravno zavodu sv. Nikolaja.
No, me pa nismo obupale, uverjene, da predsodki se morajo umakniti slednjič pametnemu spoznanju. In res: predsodki so se začeli umikati polagoma, izlasti, ko so ljudje začeli spoznavati pravo bitstvo naloge in namena zavoda, ko so videli, da zavodu ni namen biti le navadna posredovalnica za službe, ampak zavetišče, pribežališče in vzgo-jevališče našim dekletom, bodočim ženam in materam! Tudi mož se je našlo, ki so ume-vali in upoštevali namen zavoda ter spoznavali njega korist in potrebo. Priznavali so, da isti sloni na pravi podlagi in da mu je pričakovati lepe prihodnjosti.
Tem možem veljaj danes v prvi vrsti naša iskrena zahvala!
Oni so blagohotno slušali naše prošnje in jih uvaževali. Zasluge njihove ostanejo neizbrisne: na tem, da so slovenska dekleta v Trstu dobila svojo streho, svoj — dom i To so isti možje, katere vidimo povsod! na delo.... na nesebičnem delu za razvoj naroda. Njim na čelu on, ki je kakor mravlja, ki ne miruje nikdar, ki vedno misli, vedno snuje in — izvršuje, nas dr. Gregorin, potem dr. Rvbaf, I. Ulčakar in drugi. Izraz najgloblje hvaležnosti naše naj vsprejme ves odbor .Tržaške posojilnice in hranilnice*, te — skoro bi rekla — skrbne matere, ki svojim otročicem grade .domove* na vseh koncih in krajih. Tudi dosedanjega lastnika kupljenega .doma* ne smemo pozabiti. Da-si ne-našinec se je pokazal skrajno dobrohotnega in je svojim postopanjem mnogo pripomogel, da se je mogla skleniti kupčija. Mož je upošteval človekoljubne namene zavoda in bi mogel služiti za izgled mnogokatereinu slovenskemu županstvu.
Ker smo se bale, da nam .Tržaška posojilnica in hranilnjea* ne dovoli vse potrebne svote, smo se v stiski obrnile do vseh slavnih županstev po Slovenskem v trdni nadi, da nam vsaj  kolikor toliko priskočijo
na pomoč. Ali kruto smo bile prevarjene v tej nadi svoji. Od vseh županstev so se odzvala: iz Litije (ki se vsako leto odzivlje s primernim doneskom), iz sv. Križa na Vipavskem, iz Črnomlja, Cerknice, Nakla pri Kranju, Dražgoč na Štajerskem, Hrenovic in Loža pri Rakeku. Torej osem od vseh županstev po Slovenskem. Težko nam je bilo, da naša županstva kažejo tako malo zmisla za ustanovo, ki je koristna v veliki meri —
i respektivnim občinam samim, da niti n<* govorimo o moralni in narodni pomembnosti
j iste za ves narod! Lahko bi skoro trdile, da je še malokatera občina na vsem Slovenskem, kateri ne bi bil že koristil naš zavod.
Me vršimo delo rodoljublja, delo človeškegausmiljenja; A ker nimamo OTedstev, smo prisiljene apelirati do usmiljenih src, do čuta človekoljublja! Ako je zavod že toliko
—  lahko rečemo to — podaril dotičnira občinam, obvarovavsl jih raznih stroškov za svoje pripadnice, a se občine kažejo povsem brezčutne za vse to: koliko vzvifieneji se nam mora videti oni drugorodee, ki nam zaupa 11.000 gld., zadovoljuje* se z intabulacljo na drugem mestu i I
Jaz ljubim svoj narod, a ravuo zato, ker ga ljubim, me boli, da ravno njega prvi poklicani zastopniki, občinska zastopstva, kažejo tako malo zmisla za vzvišene plemenite namene — za korist naroda 1 Dajte, ganite se torej! ,Dom" imamo sicer, ali plačan I Se ni. Saj ne zahtevamo Bog ve koliko I Vsaka občina naj da po par goldinarjev, da bomo laglje nosile breme, ki smo s! je naložile, Pomozite nam, da se ne le ohrani, ampak da se bo dalje razvijal »Dom*, namenjen hčeram naroda od vseh krajev domovine, zavetišče pred neltevilo nevarnosti velikega trgovskega mesta 1
Vsem onim pa, ki so kakor si bodi
pripomogli, da se je nala goreča Želja ureani-
I čila, kličem le enkrat: Bog poplačaj stotero!
Zmagoilava.
ProklamacIJa akademikov t Moskvi,
—  Visokosolci v Moskvi so na javnem shodu v vseučiliškem poslopju sklenili proklaraacijo, ki se glasi: Z ozirom na abnormalne akade-mične razmere, ki kažejo hkralu splošno rusko brezpravnost, se odpovedujemo iluzor-nemu boju za akademične pravice ter dvigamo zastavo splošnih zahtev, kp- mo pre-' pričani, da se more pravilno i »zviti akade-mično življenje samo tedaj, če se vsa državna uprava poprej preosnuje na temelju indivi-duvalnega prava. Brez toke reforme ne more Rusija niti koraka naprej, ker se najboljše moči brezkoristno porabljajo in ker se sramotno hlapčevstvo ne more brez take reforme nikdar nehati. Mi zahtevamo torej: nedotaknjenost osebe — svobodo časopisja
—  svobodo vesti — svobodo shajanja — neposredno odgovornost upravnih uradnikov
—  svobodno šolo-----narodno enakopravnost
—  osemurni delavnik za delavce in pravico stavkanja. — Ker tega regima ne smatramo sposobnim, da bi izvršil te reforme, poživljamo vso mislečo Rusijo, ki veruje v politično zrelost, ter jo opozarjamo, da je prišel trenotek, ko treba sklicati ustanoven shod. Za ta naš politični program smo pripravljeni vedno — tudi na ulici — odločno delovati in si pridobiti, združeni z delavci in ostalo družbo, šiloma gori imenovane zahteve. — Čudno je, da hočejo v Rusiji, kjer vlada naj-krutejši absolutizem, dijaki delati skupno z delavstvom na ulici ter prisiliti na ta način vlado, da jim ugodi. Vsekakor morajo Imeti v delavskih in tudi v meščanskih krogih veliko zaslombo, sicer si tega r.s bi upali storiti.
Novejše vesti. — Burske čete so se pomnožile. Baje je okoli 30.000 Burov na bojnem polju. — Profesor Hraskv, bivši dež. inženir na Kranjskem, bo kandidiral v državni zbor namestu posl. Belskega. — ¦ Te dni je bilo pri grofu Harrachu na Dunaju daljše posvetovanje glede na gospodarsko povzdigo Dalmacije. Navzoč je bil tudi novi namestnik baron H&ndel. — Angleži pošljejo še tekom tega meseca 10.000 mož v južno Afriko.
Kaj pa Buri? — General Methuen in polkovnik Townsend sta se morala s častno besedo zavezati, da se, ko ozdravita, vrneta takoj na Angleško ter se ne udeležita več vojne. Delarejr ju je izpuslil, ker nima zdravnikov. Angleški listi priznavajo, da je bilo postopanje Delayera viteško in velikodušno ter zahtevajo, da se Burov ne smatra več za roparje, da se dovoli zdravnikom k Burom in da se naj smatra Kruitzingerja le ujetnikom in da se Cronje izpusti. Lord Volselev je odpotoval v južno Afriko, da stopi na mesto Kitchenerja, ki hoče sam voditi vojsko proti Burom.
Okrajna posojilnica v Kanalu
reglsttovana zečbruga z neomesjerio  zavezo bode imela vsled § 30. društvenih pravil
svoj redni letni občni zbor na Mi nedeljo, t. j. dne 6. aprila 1.1.
t občinski dvorani r Kanala ob S. url popoludnc
s sledečim dnevnim redom:
1.  Potrjenje računov za upravno leto 1901.
2.  Izvolitev načelstva, računskega pregledovalca in njegovega namestnika.
3.  Prememba društvenih pravil. K obilni vdeležbi vabi
Načelništvo,
ca
Dedna hiša na prodaj
tik postaje Vipavske Železnice pod Sv. Križem, pripravna za
restavracijo ali trgovino.
Kupna eena   približno   4000 kron. — Natančneje se izve pri gosp.
Antonu Bonne-tu
v Ajdovščini.
Žela 1881. v Gorici ustanovljena tvrdka
E. Riessner, y Niuisia nlici 3.
(nasproti nunski cerkvi)
priporoča prec. duhovščini in slav. občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščene sveče itd. vse po zmerni ceni. Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo tiskarno črk na perilo.
E. LEBHERZ
Gorica
tovarna užigalie priporoča prebivalcem Primorskega svoje izdelke raznih vrst posebno izvrstne in zanesljive uŽigalice
Apollo -•*
l^arol prašču\,
pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Komu Št. 8. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za j
birmance, torte i. t. d.
Priporoča  se  slavnemu  občinstvu  za
mnogobrojna naročila ter obljublja solidno
postrežbo po jako zmernih cenah.
Olje štokviževo
(od polenovfce)
od najzadnjega lova, edino sredstvo proti šibkosti, malokrvnosti itd. bodisi pri otrocih ali odraslih, se dobiva vedno sveže v mirodllnieah
Ant. Mazzoli v Gorici.
Švicarska urarska obrt.
Naznanjamo vsem vettakom, Častnikom, postnim, železniškim in redarskim uradnikom kakor tudi vsakomur ki rabi dobro uro, da smo oprejeli
edino razprodajo novoiznajdene originalne genfske 14-karalno remont, ure zlatega-elektro-pla-que, .sestav glas-huite*. Te ure imajo protimagnetične pre-ciziski urni stroj, so najaatančneje reguli-rane in preskušene in dajamo za vsako uro 3-lelno pismeno jamstvo. Okrov, ki je sestavljen od treh odskočnih pokrovčkov, je moderno in krasno izdelan ter napravljen iz novo iznajdene amerikanske goldinske kovine ter prekrit s 14-karaL zlatom, tako, da je podoben čistemu zlatn, in veščaki jo ne morejo razločevati od prave ure, ki velja 200 kron. Edina ura na sveta, katera ne zgubi nikoli zlatega lica. Sprejeli smo v 6. mesecih 10.000 dodatnih naročb in okoli 3000 pohvalnih pisem. Cena uri za gospode ali dame le 16 kron poštnina in col-nina prosta. Vsaki uri je brezplačno pridejan moš-njiček od usnja. Krasne in moderne verižice od zlatega plague za gospode ali dame (tudi ovratnjice) po 3*— 5'— in 8-— K. Ako ura ne ugaja, se sprejme nazaj vsled česar se nima nobenega rizika. Razpošiljanje po postnem povzetju alt predplačilu.
N a r o č b e je pošiljati na Razpošiljanj« ur „Chronos Basal" (Švica).   Za pisma v Švico je I staviti znamko za 25 stoL. na dopisnice 10 stoL
ADOLF HAUPTMANN
v Ljubljani.
Tovarna oljnatih barv, firneža, laka in steklarskega
Zaloga slikarskih In pleskarskih predmetov. Ilustrovani ceniki  so franko  na razpolago.
tr
m  <JX
VABILO
^
i
REDNI OBČNI ZBOR
,Jr|ivski-ibiine mistravane zadruge" z neomejenim jamstvom v Gorici kateri bode v četrtek, dne 3. aprila 1902.
ob 3. url popoldne
v prostorih »Goriške ljudske posojilnice«, Gosposka ulica št. 7.
Dnevni red:
1.  Poročilo načelstva in sklepanje o letnih računih in bilancah.
2.  Poročilo nadzorstva.
3.  Volitev 7 članov načelstva in 3 namestnikov. Volitev 9 članov nadzorstva in 5 namestnikov.
4.  Razprava in sklepanje o predlogih  načelstva, nadzorstva in
posameznih članov.
Načelstvo.
i
Po^*
^/$>
P r o » 1 v a   zahtevati   IIiUbII
Za čas stavbe priporoča vse stavbno potrebščine, kakor: cement, stavbne nosltelje, vsakovrstne okove, železje, strešna okna, eevl za stranišča itd. Ima v zalogi orodje za vsa rokodelstva iz  najbolj slovečih tovarn. Opozarja na svojo bogato izber
kuhinjskega In       X   .^ hišnega orodja            yS*%$*>
po brezprimerno nizkih         y^       A  v3            _
.<. 1>V?
o(
\v>
n<*
&
/
W
^
Edina zaloga stavbnih nositcljev
v Gorici. Pocinkana žica
za vinograde po znižanih cenah l
Pozor! Eno krono nagrade
izplačava vsakemu, kdor dokaže a potrdili najine nove amerikanske blagajne, da je kupil pri naju za 100 K blaga.
$•
<,&>
Prosiva   zahtevati   listka!!
Jaz Ana Csillag
Gospa Ana Csillag! Prosim, da takoj   pošljete Sest lončkov Vašega preskušenega mazila za raščo las na naslov: Gospa grofica Cavriani-Auersperg Grad Gleichenberg pri Gradcu.
Blag. gospa Ana Csillag!
Izvolite mi kretom pošte poslali
s povietjera  zopet 2 lončka Va-
5ega izvrstnega mazila za  raščo
las.            Spoštovanjem
Emilija pl. Baumgarten, Steyer. Gospa Ana Csillag! Prosim Vas, da mi kretom pošte pošljete en lonček  Vaše  izvrstne pomade.
Ludv. vit pl. Ljebfg, Liberec. Blag. gospa Ana Csillag! Vaše znamenite pomade prosi še r-n lonček.
Brof Srečko Conrev, Ihinaj. Blag. Ana Csillag! Prosim   Vam,   da  mi  kretom pošte pošljete Vaše izvrstne* lasne pomade dva lončka.
L. Schweng pl. Reindorf, c. kr. stotnika soproga v Pragi. Gospa Ana Csillag! Dunaj. Od Vas poslana mi Csillagov* pomada je  izvrstno  delovala, in me veseli Vas obvestiti o tem, da-siravno sem jo malo časa rabila. Radi izvrstnega delovanja jo bom toplo priporočala vsem prijateljem in znancem.
Ade!a'Sandrock, gledališka .igralka. Vaše blagorodje! UJjudno prosim,  da  bi mi  s
Sioštnim povzetjem   doposlala en onček lasnega mazila. Gvldo grof Starhemberg, Kfiposd.
Blag. gospa Ana Csillag! Blagovolite mi Vašega  presku-šenega mazila poslali še l lonček. Jaka Girardi pl. Ebenstein, Trient. Blag. gospa Ana Csillag! Dunaj! Na ukaz Njene ekselence gospe pl.  Szogyeni-Marich  prosim,  da mi pošljete en lonček Vašega izvrstnega mazila za 3 gld.
Sprt^.aite ob jednem zahvalo.
Gospa grofinja   se je  o  vspehu
mazda izrazila jako pohvalno.
Z odličnim spoštovanjem
Frida Giesa,
komorna gospa Njene ekselence.
s svojimi 185 centimetrov dolgimi Loreley -lasmi dobila sem jih vsled 14-mesečne vporabe svoje samoiznajdene pomade. To so najslovitejše avtoritete priznale za je-dino sredstvo, ki ne provzroča izpadanja las, pospešuje rast istih, poživlja lasnik, pospešuje pri gospodih polno močno rast brk ter daje že po kratki vporabi lasem na glavi kakor tudi brkam naraven lesk ler popolnost in obrani te pred zgodnjim osivljenjem do najvišje starosti
Cena lončka t gld. 2 gld., 3gldT5gld. Pošiljam po pošti vsak dan, ako se znesek naprej pošlje ali pa s poštnim povzetjem po vsem »vetu in tovarne, kamor naj se pošiljajo vsa naročila.
Ai Csillag
Dunaj I., Sellargassa 5.
Blag. gospa Ana Csillag! Prosim V? , da mi pošlje'e  en lonček  Vaše izvrstne  pomade za lasi.
Grofica Vilma Metternih, Grad Rubein p  Merami, Tirolsko. Blag. gospa Ana Csillag! Pošljite mi  po  povzetju l lonček   Csillovoga   mazila   za   raščo las kojega sem že imela. Spoštovanjem Kneg. Hotcnlohe roj. kneg. Solm.
Blag  got-pa Ana Csillag! Prosim V.is, da mi Vaše slavno znane lasne  ponr :li>   ,-,i Sljete  še en lonček.
Mejnigrof A. Pallavicini, Abanj Szem<re. Gospa Ana Csillag! Za še enkratno pošiljatev enega lončka  Vašega izvrstnega  mazila za lasi prosi
Kneginja Karlota Cothen, (Anhall) Vaš. Blag. gospa Ana"Csillag! Prosim Vas, da rni p<> poštnem povzetju pošljete   še  en   lonček mazila za lasi. Spoštovanjem Baronica Baselll, Enns, Westbahn. Blag. gospa Csillag! Slišiil sem že mnogo dobrega o Vašem čudodelnem mazilu,  vsled •česar Vas uljudno prosim  da mi kretom pošte pošljete dva lončka. Vas lepo pozdravlja
Antonija Welonler, Gorica. Bekony-Sz. Saszlo. Gospa Ana Csillag! Pošljite mi po poštnem povzetju dva lončka Vašega  preskušenega mazila za lasi.
Grof Em. Esterhazv star. Vaše Blagorodje! Pošljite mi po poštnem povzetju en lonček   Vašega   preskušenega mazila za lasi.
Grofica pl. Wurmbrandt, Birkfeld. Blag. gospa Ana Csillag!
• Dunaj. Prosim, da na spodnji naslov bi Oovolite poslati za ekselenco gospo grofico Kielmansegg, namestnico na Dunaju. Gosp. ulice 6. 3 lončke pomade po 2 gld za chranjenje lasij, k, tera je izkazala dobre^vspehe. Spoštovanjem
Irma Pietzl, komorna gospa Njen. ekseltrco.