$t. 65. V Gorici, v torek dne 14. avgusta 1906. Iihaja dvakrat na teden in sicer v sredo in soboto . j| uri predpoldne ter stene po pošti prejemana '.':,. Coriei na dom pošiljana: Ji,.^ l,.f0.......13 K 20 v, ali gld. 660 .'*, i,,tft........6 t 60 » » » 3-30 J'!.irt' 1,-ta.......3 » 40 » » » 1-70 p ^DiiOiui Stovilko stanejo 10 vin. ,SOCA" iina aaslednje.itgredno prilogto^jHHno-v ...:.ti ..Kažipot po GoriSkem in Gradiščanskem" in Uiipot po I^ubljaai in kranjskih mestih", dalj« dva-,./« i.-t^i ..Vozni red železnic, parnikov in poštnih, *«*"t;;' !,l"s0,;n'J l-'"lo"° ^Slovenski Tehnik". ¦^rt-i-nino sprejema apravništvo v Gosposki ulici .^.. 7 I :iad>tr. v »Goriški Tiskarni«, A^Gabršček. Ii airoiila brez doposlane naročnine se ne oziramo." Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah č« l-krat 10 v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 \ vsaka Vuokrat po dogodbi. Večje črko po prostoru. — ,hr.M i» spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Tečaj XXXVI. >J&.-> »Vse za omiko, svobodo in napredek!« Dr. K. LavriČ. Uredništvo se nahaja v Oosposi ulici Št. 7 v Gorici v I. nad tr. Z urednikom je mogoV govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in-praznikih od 9. do 12. dopoludne. Upravništvose nahaja-v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvo. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravništvu. ..PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. ^ »Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah; Sclmarz v Šolski ul, Jellersitz v Nunski ul, Ter. Lebaa »a tekaliSču Jos Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici. I. Bajt v pokopališča* ulici, I. Matiussi v ulici Pormica, 1. Hovauski v Korenski ulici št. 22; v Trstn v tobakarai Iavrenčifi na trgu della Časerma. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Telefon it. 83. »Gor. Mf katoliški shod v Ljubljani. m. Tudi velika demonstracija jSa biti ta tretji katoliški shod v Ljubki. Demonstracija, s katero hočejo iivati napredno Ljubljano. Tam po ilicah bodo gnali uboge ovčice in ka-nJi: Glejte, to smo mi »kristjani«; to * naša četa ! Kaj demonstrirat naj gredo naši Soricani v Ljubljano in izzivat ljubljansko prebivalstvo ? Za to pač nimamo goriški Slovenci nobenega povoda. >.a shodu bodo zlorabljali ime Gospodu, Kristus še ni bil nikdar tako za-afevan, kakor bo na tora shodu iz ust ljudij, ki so nesramni farizeji, licemerci, iparji, kateri ne zaslužijo drugega šego bič, s katerim naj bi se jih pognalo ;dalee, daleč, tako daleč, da bi se ne vrnili nikdar več. Tam nastopijo ljudje, ki so v zrasli v slepar jenju ubogega ljudstva, katerim je sleparjenje nagega naroda življenje, mastno življenje, polno razuzdanosti in drugih nečednostij, vir brezmejnih dohodkov, izsesavanje trpin-taug* kmeta, morenje njegove duše. Ju na tak shod, med take ljudi naj ti Sli goriški Slovenci!? In ko bodo ljudje na shodu zado-f!i fanatizovani in opiti, jih spustijo na ulico; molit naj gredo in se kazat po ulici. To bo lepo. Ali se sHnja to z nazori našega ljudstva na Goriškem ? Mislimo, da ne. Naše ljudstvo je sicer i«rno. se spodobno udeležuje procesij, si: na tako >procesijo«, kakoršno upri-|r.f.jo v Ljubljani, pa no pojde! To [iev^ek zlorabe vere in cerkve v ne-«ir.« klerikaluo-politične namene. i-) naši deželi se nadaljuje agita-k Ija a »katoliški« shod v Ljubljani. fleči n;¦.iramo že danes, da je naše Ijud-ilvo p:v« ej hladno nasproti tej agitaciji ter da r.e verjame dosti aH skoro nič spim in surovim besedam, s katerimi Tiskarna« A. Gabrščck (odgov. Iv. Meljavec) tiska ir zal. vabijo ljudi na slavni tretji katoliški shod v Ljubljano. Prav je tako. To naj se pokaže v najlepši luči, ko bo treba oditi na shod. Hujskači naj ie gredo, bo vsaj za par dnij mir po naših selih 1 Ljudstvo pa ostane doma, in ne gre slave pet no ožlindranemu šusteršiču, ki je na Dunaju glede volilne reforme prodal interese vseh obmejnih Slovencev, ne njegovemu pomagaču in Pajer-jevenm lakaju, vitezu Gregorčiču, ne ljubljanskemu rogovilastemu škofu Tonetu, pa tudi ne našemu nadškofu in knezu, ki je pričel sejati prepir in zdražbo po deželi. Moli se lahko doma, za to ni treba hoditi v Ljubljano ; tistih farbarij o gospodarstvu, o zadružništvu, itd. so pa naši ljudje že tako naveličani, da nimajo nikake volje hoditi še posebej v Ljubljano poslušat jih. Torej po kaj pravzaprav naj bi šli goriški Slovenci v Ljubljano ? Pomagat širiti temo po naših deželah, za Štafažo ljudem, ki so največji oviratelji vsakega resničnega napredka, vsake svobodnejše misli, ljudem, ki nimajo za kmeta drugega nego narekovanje pokorščine in slepe udanosti farovskemu gospodu. V Ljubljani je nekdaj razdivjani škof Hren zažgal prve slovenske knjige, da bi zamoril napredek med Slovenci, v Ljubljani sedaj sicer ne bodo zažigali knjig, ali netili bodo ogenj fanatizma, potom katerega naj sledi ubogi Slovenec črni suknji, kakor bebasta ovca pastirju. Klerikalizom je največje gorje za slovenski narod. To nam priča zgodovina. Ce bi bil ostal oni duh v našem ljudstvu, ki ga je preveval v Truber-jevih časih, bi bili mi dandanašnji velik, upoštevan narod, tako pa nam je klerikalizom stisnil mejo. Ni se treba tu sklicevali toliko na agresivne tujce, glavna krivda tiči v klerikalizmu. Kako pa naj odbija narod napade tujcev, kako naj napreduje, če se potika le po cerkvah in božjih potih, če le resignirano gleda na pojave napredka in nove čase ? Tak narod ima v sebi kal pogina in mu je že napisan mrtvaški list. Svrha klerikalizmu je ta: ljudstvo v temi, nevedno, ponižno na tleh, kot gospodar pa mu stoji na tilniku obilen gospod v črni suknji. Narodnost jim je deveta briga. j Narodnost je paganstvo, je učil pokojni kardinal Misija, zato je preganjal ; narodnostne težnje, zato svoj Čas tudi ! niso pustili koroškim Slovencem na ka- l toliškem shodu resolucije narodnostnega značaja glede* ljudskih šol med koro- I škimi Slovenci. I In na tak shod naj bi šli goriški ; Slovenci? Mi hočemo živeti, dovati, se razvijati — zato pa ne I sme nobeden na tisti poneumnevalni shod v Ljubljano, kjer hočejo naše ljudstvo popolnoma omreniti! »Slovenec" je najbolje informirani list na slovanskem jugu in vrh tega nezmotljiv. Nesramna laž bi bila torej, ako bi kdo hotel trditi, da nemški krščanski socijalci niso bili za kompenzacijo na Koroškem, in nesramen lažnik je tisti, ki bi tajil, da so krščanski socijalci šele v zadnjem hipu v odseku svojo dano besedo snedli. Kljub temu pa isti »Slo-vanec" v isti številki v »tedenskem pregledu" ginljivo popisuje, kako je dr. Šusteršič, »med tem ko so drugi govorili" (malo pozno je že bilo takrat — opomba stavčeva) »pridobival glasove od osebe do osebe" (med katerimi poslanci pa? Med Slovani takega truda ni bilo treba, nemški kršč, sochalci so bili pa že tudi Koroška. V »Miru" eitamo: V lastni zanki. Vse prizadevanje »Slovenca" gre na to, sebo in dr. Šusteršiča v zadevi volilne reforme oprati in krivdo radi neuspehov glede Koroške zvaliti na druge. Kakšnih sredstev se »Slovenec" v tem pogledu poslužuje, dokazujemo na drugem mestu. Tukaj hočemo le na dveh citatih iz »Slovenca" samega, in sicer iz ene in iste številke tega lista pokazati, da se mu ne gre za resnico in pravico, temveč samo za to, da bi za vsako ceno pred svojimi verniki prav obdržal. Samo tako sije mogoče tolmačiti sledeče: V številki od 4. avgusta piše »Slovenec" med dnevnimi novicami doslovuo : »Resnica je, da je dr. Šusteršič pridobival nemške krščanske socijalce, da so ti tudi obljubili glasovati za kompenzacijo na Koroškem, da so pa nemški kršč. socijalci ? zadnjem hipu v odseku snedli SVOJO besedo v strahu pred nemškimi nacijo-nalci in je ves trud za drugi slovenski mandat na Koroškem brez dr. Šusteršičeve krivde padel v vodo. To so dejstva, vse drugo je nesramna laž." — Tako »Slovenec"; kdor trdi kaj drugega, je torej nesramen lažnik, kajti "l?P„°« i pridobljenil) in pusti dr. Šusteršiča """""' mega doslovno tako-le govoriti: ,,Žal, da se mi pri Koroški ni posrečilo pridobiti uiti enega nemškega glasu. S predlogom za reasumiranje Koroške in Štajarske so se strinjali vsi poslanci »Slovanske zveze". Ker pa so nemški krščanski socijalci izjavili, da glasujejo samo za Štajarsko, ni bilo drugega, kot zadovoljiti se s toni, drugače bi docela pogoreli." — Kdo se tukaj nesramno laže — ali »Slovenec" ali dr. Šusteršič? Oba ne moreta imeti prav. Po »Slovencu'' so bili krščanski socijalci z a k o m p e n z a c i jo n a K o-roškem pridobljeni, in sicer po dr. Šusteršiču pridobljeni,, dr. Šusteršič sam pa zopet pravi, da so bili krščanski socijalci samo za kompenzacijo na Štajarskeml Po »Slovencu" so krščanski socijalci dano besedo šele v zadnjem hipu v odseku snedli, torej nečastno in zahrbtno postopali; po dr. Šuster-šičevi pripovedki pa so krščanski socijalci popolnoma odkrito postopali, ker so naravnost izjavili, da za Koroško ne glasujejo, ampak da glasujejo samo za Štajarsko. Sedaj pa res ne vemo, ali naj verjamemo »Slovencu" ali dr. Šusteršiču, ker sta oba enako verodostojna in oba enako nezmotljiva. Gotovo je le to, da se eden izmed njiju nesramno laže: kdo je tisti, o tem naj se pomenita sama med seboj. — Rodoljubni Korošci 1 Sedaj videte, da »Slovencu" in njegovim oprodam ni vsega verjeti; bodite torej oprezni in takim ljudem na ljubo ne delajte razdora med koroškimi Slovenci. Urof Monte Oristo. ITapisol fliocandre Domas. iDalie.) •b:i, priznati moram." ; fori n primakne svoj stol k stolu gospe Danglarsove; tsUl iL\iMi svoje roke na pisalno mizo in pravi s še temnej« •*a ^o:-], kakor je govoril običajno: «Nl zločini, ki ostanejo nekaznovani zato, ker so neznani l^i ir, .se človek boji, da bi kazen mesto krivca zadela ne-U"'%a: toda ko bodo ti zločinci znani," in Villefort dvigne ; j;o roko pred velik, na njegovi mizi stoječ križ, »ko bodo ti ';-'tti*i /.aaui," ponovi, »vam prisegam pri živem Bogu, milo-UvMa umrjo, in naj bodo kdorkoli! Ali me torej zdaj, po '. jriv»i( ki sem jo prisegel pred vašimi očmi, še upate pro-!J za tega nesrečnika, milostiva?" r'i'oda ali ste prepričani, da je zakrivil tako mnogo, go-*&':" odvrne gospa Danglarsova; _ -Cujte, tu so akti o njegovi osebi: pred petimi leti je 1 vMeri ponarejanja obsojen zapet let na galeje; kakor veste, itiadi mož ubežal in nato postal morilec." nh kdo je ta nesrečnik?" »Ah, kdo ve. Potepuh, Korz." kIii se ni nihče oglasil kot njegov sorodnik ?" »Nihče; za njegove stariše se ne ve," -Toda ta človek, ki je prišel iz Luke?" »"roga propalica; najbrže njegov sokrivec." Baronica sklene roke. »Villefort!" pravi s svojim najslajšim in najljubeznivejšim glasom. »Za Boga, milostiva," odvrne kraljev prokurator z ne-omahljivo trdnostjo, „za Boga, nikdar me ne prosite milosti za zločinca! Kaj sem jaz ? Zakon. Ali sme imeti zasion oči za vašo žalost? Ali sme imeti zakon ušesa, da bi slišal sladkost vašega glasu? Ali ima zakon spomin, da bi si razlagal vaše nežne misli? Ne, milostiva, zakon ukazuje, in če uLiže, kaznuje, — Porečete «ii, da sem živo bitje in nikaka knjiga, iz mesa in ne iz papirja. Poglejte me, milostiva, in poglejte okoli mene: ali so ravnali ljudje z menoj kot z bratom, ali so me ljubili, ali so mi prizanašali in me čuvali/ Ali je kdo prosil milosti za gospoda Villefort«, in ali je kdo izkazal gospodu Villefortu kako milost ? Ne, ne, ne! Zadeval me je vedno le udarec 1 — Ti, žena, ali pravzaprav sirena, govoriš z menoj z onim ljubeznivim in terazovitim pogledom, ki me spominja, da moram zarudeti. Prav, naj bode, da, zarudeti nad tem, kar je znar- ^ vam, in morda še nad drugimi stvarmi. »Toda odkar sem grešil in grešil, morda bolj od drugih, torej izza onega časa sem otipaval obleko drugih ljudij, da bi našel pod njo oteklino, in vselej sem jo našel, da, veselil sem se, da sem vselej našel ta pečat človeške slabosti in propnlosti. Vsak človek namreč, pri katerem sem dognal, da je kriv, in ga kaznoval, mi je bil nov in živ dokaz, da nisem samo jaz ostudna izjema. Ab, ah, ves svet jrf pokvarjen, milostiva, in zato je potrebna kazen l" Villefort je govoril proti koncu z mrzlično razburjenostjo, ki je dajala njegovim besedam nekaj divjega. „Toda," odvrne gospa Danglarsova, poskušaje še poslednje sredstvo, »ali niste rekli, da je ta mladi mož sirota, zapuščena od vseh ljudij?" »Tira slabše, tim slabše, oziroma pravzaprav tim boljše; božja previdnost je ukrenila tako, da bi ga nihče ne objokoval !u »To se pravi, biti krvoločen napram slabotnim, gospod." »Napram slabotnim, ki so morilci I" »Njegova sramota pada na mojo hišo." »In ali nimam jaz v svoji hiši smrti ?" »O gospod," vsklikne baronica, »vi ste brez usmiljenja za druge ljudi! Pomnite torej, da bodo drugi brez usmiljenja za vas!" »Naj se zgodi," in dvigne roko kakor pretč proti nebu. »Odložite zadevo tega nesrečnika vsaj do prihodnjega zasedanja porotnikov. Na ta način bi se dobilo deset mesecev časa za pozabljenje." „Ne," pravi Villefort; »pet dnij imam še; naročila so dana, in pet duh*, to je več nego potrebujem, in pomnite, da to tem bolj, ker je treba pozabljenja tudi meni. Torej če delam, in jaz delam noč in dan, pridejo trenotki, ko se ne spominjam ničesar; in kadar se ne spominjam, sem srečen kakor so sročni mrtveci; in ta srečale vendar boljša nego nepresta^ trpljenje." „Ubežal je, gospod, pustite ga bežati, saj; V.ezdelica je lahka milost." . - »Toda ali vam nisem že rekel, da je prepozno? Ko se je zasvital dan, se je zganil telegraf, in to uro..." »Gospod," pravi vstopivši komornik, »dragonec je prinesel depešo od ministerstva za notranje zadeve." Villefort vzame list in ga hlastno razgana, Oospa Danglarsova se strese strahu, gospod Villefort zatrepeče radostih »Ujet!" vsklikne Villefort; »ujeli so ga v Compiegnu." Gospa Danglarsova vstane, hladna in bleda. . „Z Bogom, gospod," pravi. »Z Bogom, milostiva," odvrne kraljev prokurator skoro (veselo in jo spremi do vrat. Kap laži. Pregovor pravi, da se onemu, ki se enkrat zlaže, vdrugič ne verjame več. Prašamo: ali je mogoče verjeti tistemu, ki se ga zaloti kar na celi vrsti laži? Kar je „Slovenec" v zadnjem času glede Koroške skupaj nalagal, presega že vse meje. Rodoljubi, ki so bili od nekdaj prijatelji in somišljeniki tega lista, prijemljejo se za glavo in se povprašujejo, odkod ta pobesnelost v zadnjem Času in kam naj vodi taka politika loparja in laži napram stranki istega mišljenja? Ta pisava pa obenem dokazuje, da nSlovenecu zagovarja stvar, ki je s poštenimi sredstvi zagovarjati mogoče ni. Par slučajev iz ene same „Slovenčevett številke (od 4. avg.) za zgled: Pm laž: Dne 28. julija je „S 1 o v e n e c" pisal: ;.CelOVŠko vodstvo ni hotelo, da bi kranjski državni poslanci delali za Korošce. Temo za kranjske državne poslance, ki so pisali po podatke, da bi koroške zahteve zastopali, pa nisoTdoBili niti odgof ora" Po tej trditvi bilo je torej več kranjskih državnih poslancev, ki so celovškemu vodstvu pisali po podatke radi volilne reforme, pa niti odgovora dobili niso. Na poziv v zadnjem „Miru", da hočemo izvedeti za imena tistih kranjskih državnih poslancev, BSlovenectt ni preklical svoje trditve, temveč je 4 avg. pisal sledeče: „Dr-žavni poslanec dr. Žitnik je pisal dr. Brejcu po razne podatke, a ni dobil niti odgovora. O tem bomo še govorili, da se spozna izvestno zahrbtno delovanje." Kaj je resnice na tem? Resnica je samo tale: Dne 12. marca lanskega leta (1905), torej v času, ko o volilni reformi nihče še niti sanjal ni, je dr. Žitnik dr. Brejcu (in ne „vodstvu") pisal po nekaj podatkov o justičnih razmerah na Koroškem, da bi jih spravil v razgovor v hud-getnem odseka. Za kake drage podatke dr. Žitnik niti celovškemu vodstvu, niti dr. Brejcn ni nikdar pisal, najmanje pa za kake podatke o volilni reformi, če si upa drž. poslanec dr. Žitnik kaj drngpga trditi, naj le poskusil Morda je mislil, da se je dotično njegovo pismo izgubilo; pa se ni, temveč ga lahko vsak čas objavimo v celoti* in z njim dokažemo, da se je »Slovenec", čigar urednik je dr. žitnik sam, na nečuveno nesramen način zlagal, samo da bi oblatil in osnmničil politično vodstvo koroških Slovencev. Koliko laži kar na enem kupu: laž, da je kak kranjski drž. poslanec (ljudske, stranke) po podatke radi volilne reforme pisal; laž, da je pisal vodstvu v.Celovec; laž, da od vodstva niti odgovora ni prejel. In ko je »Slovenec" svojo laž skušal dokazovati, se je drugič zlagal, trdeč, da je dr. Žitnik pisal po raza e podatke, dočim je isti pisal samo za justične podatke. Ali morda ve dr. Žitnik, kaj je . dolžnost obrekovalca pred vero in vestjo? — Droga laž: V zadnjem „Miru" smo objavili notico pod naslovom „ Nemška sodba", v kateri smo iz nKiirntner Tagblatta" od 29. julija ponatisnili odlomek, ki v njem „Tagblatta dokazuje, da niso, nemški kršč. so-djalci krivi nezaslišane razdelitve volilnih okrajev na Koroškem, temveč da sta le dr. Ploj in dr. Šusteršič interese štajarskih in koroških Slovencev izdala. Na to pravi „Slove-nec": „To je bil volilni manever nemških krščanskih socijalcev." —Zamotfujepa svojim bralcem, da je tako pisal „K!irntner Tagblatt" dne 29. julija, torej že po v o lit vi na gornjem Koroškem, ki je bila že 25. in 28. julija — torej volilui manever — po v o 1 it v i! — Tretja laž: Dasi se je na zaupnem shodu izrecno konštatiralo in povdarjalo, da naš shod in naši sklepi nimajo niti najmanjše in naj-rahlejše zveze s krauj»kimi liberalci, in dasi smo to tudi v BMiru" opetovano in odločno povdarjali, trdi 9Slovenec" brez prenehanja nasprotno. In ker nima prav nobenih dokazov za svojo trdovratno trditev, mora si jih naravnost izmišljati. Tako piše doslovno: »Dobesedno resolucijo je ,SI. Narod' prej imel v tiskarni, nego je Mla v Celovca sklenjena, To trdi „SlovenecB z gotovostjo zgodovinarja, in kdor njegove trditve ne verjame, proglasi ga za — liberalca. Resnica pa je, da se je besedilo naših resolucij še le tik pred shodom zaupnikov sestavilo in da do shoda raznn msgr. Podgorcu, ki jih je predlagal, in dr. Brejcu kot predsedniku, živi duši ni bilo znano. Kako naj bi bil torej „Narod" dobesedno resolucijo imel prej v svoji tiskarni nego je bila v Celovcu sklenjena? To bajko si je izmislila razgreta fantazija „SIovenčeva" z nečastnim in nepoštenim namenom, vodstvo koroških Slovencev sumničiti in mu, če mogoče, ukrasti zaupanje slovenskega prebivalstva!-To da uspeh bo ravno nasproten! DOPISI. Z 0tliC8. — Poročal sem že o Martini družbi in povedal tudi svoje pomisleke. Ta in oni trezno misleči možak je pritrdil dopisu, kajti že se vidi, da je pričakovati marsikaj, kur se ne strinja ravno z namenom družbe. Da se ženske izobražujejo, to je potrebno, to je uvidel tudi koroški župnik Kažun, a ni zahteval Marijinih družb, ampak šole za žensko mladino. Ali so pri nas razmere drugačne? Ali pri nas morda imamo izobrazbe Že odveč, daje treba edino še moliti? In če je to zadnje namen družb, tedaj naj ostanejo pri svojem kopitu in naj ne silijo čez to mejo. Kakor se vidi že drugod, da n; družba duhovna, to je sedaj tudi pri nas. Ž- nekaj časa sem šumi po vasi, da priredi družba velikansko veselico s petjem in govori in sv. Nežo in sv. Evlalijo in kaj vem še kaj. No, če je morda tudi to namen družbe, prav, a kako se vse to vrši, to ni namen družbe. Dekleta hodijo precej daleč zvečer okoli 8. k petju, odhajajo okoli 10., tako da so zadnje še le proti 11. uri doma. Kedo jih vse lahko spremlja, kod lahko lazijo, da stariši o tem ne vedo nič, to pustimo za sedaj. A vprašati bi hotel gosp. fajmoštra, ki tako rad to in ono polaga komu na srce: Ali je to prav ? Druga dekleta bi sli' '-vmarsikako grenko, če bi on vedel, da gro .ttera ob taki uri ven; zakaj smejo to društvenice? Ali imajo te kake predpravice, da smejo zvečer ob 10. prepevati po vasi: „Snoč po noč je slanca padla" ? Morda res kod pade slanca in pomori rožice; kdo bo kriv? Veselica in igra itd. naj prinese neka-kov moralen vspeh, to je menda namen. A koliko je zgube, da se dekletca potepljejo zvečer sama okoli? Doma naj bi bile in rajši kaj delale, to bi jim bolj pristojalo kot pa tavati v temni noči okoli. Ali morda spada to k društvenim pravilom, kaj? Če fantje včasi malo povasujejo, ki niso nikaki društveni člani, tedaj to že ni prav. Dekleta seveda smejo ali morda celo morajo. No, menda pomeni to emancipacijo, ali kaj takega. Tu je polje, gosp. fajmošter: Učiti ljudi, učiti, pa ne društva ustanavljati, ki niso ni(% Šolska stavba se bliža koncu. Kmalu bo vse dovršeno in 1. septembra bržkone že začne reden pouk. Gospod fajmošter, ki zna res divno pridigati o krščanski ljubezni do bližnjega, kakor smo to slišali pred kratkim, pa še vedno nima trohice tiste ljubezni, o kateri govori, kajti jezen je še vedno tako, da blizu šole niti ne pride.*Še vedno hodi po ovinkih, da se ogne delavcev, a včasi pogleda izza farovških vrat s kukalom, katero mu menda nadomeščuje krščansko ljubezen. Ljubi svojega bližnjega kakor sam sebe — zlate besede, a postanejo rade baker, če ne pridejo iz srca. Vera peša, pravijo — mora tudi pešati, če človek sliši tako govoriti, a dela so ravno nasprotno. Le tako naprej in kmalu odorjemo. Farovških podrepnikov še vedno ne manjka, a menda tudi ta vrsta človeštva enkrat izgine za vselej. iz Vipave« — Letos je poteklo 25 let, odkar so naši zavedni predniki ustanovili tukajšnje gasilno društvo. Dolga je ta doba, a društvo lahko s ponosom zre v preteklost, kajti za svoje vestno spolnjevanje dolžnosti je uživalo vsestransko naše spoštovanje. Vsa Vipava željno pričakuje 8. septembra, ko misli društvo na uprav slovesen način proslaviti svoj 25 letni jubilej. Na predvečer slavnostnega dne bo serenada po trgu, na strmih pečinah starega gradu bodo pa pokale rakete in ume-talni ogenj bo razsvitljeval prijazno okolico. Slavnosten dan bo otvOrjen s sv. mašo, če bo le-ta dovoljena od cerkvenega predstojništva. Nato bo sprejem došlih društev „Pred gradom*, razdeljenje kolanj in obhod po trgu. Ob 12. skupen obed „pod skalo". Po obedu otvorijo gasilci v narodnjakinjami ples, istočasno se otvorijo tudi paviljoni, kjer se bo prodajalo razglednice, srečke, sadje, cvetke itd. Ob 6. uri začetek večerne zabave: koncert vojaške godbe, petje, igra in ples. Pri sprejemu in pri nadaljni veselici sodelujejo dekleta v narodnih nošah in vojaška godba iz Gorice, katera" bo svirala tudi na plesišču „Pod kostanjem", na dvorišču gosp. župana bodo pa svlrali vrli Nabrežinci. Dne 7., 8. in 9. sept. bo „Pod skalo" kegljanje na dobitke, katero se zaključi 9. sept. zvečer. Ako bi bilo vreme neugodno, je blagovolil preblagorodni gospod grof Lanthieri prepustiti grajske prostore. Vabimo torej kar najuljudneje vse prijatelje zabave, naj nas blagovolijo posetiti. Kliče i o jim „na veselo svidenje dne 8. sept. v zavedni Vipavi". Vsa ona slavna društva, ki se žele slpvnosti udeležiti, pa se še niso prijavila, prosimo,, da nam v kratkem naznanijo. iz Tr$t8, — (Prvi javni nastop z vihra-jočimi zastavami po tržaških ulicah.) Kakor je vže znano cenj. čitateljem „Soče", praznovalo je5.avgusta »Tržaško podp. in bralno društvo" svojo 25-letnico in razvitje zastave v „Narodnem domu" pri sv. Ivanu. Tudi iz goriške pokrajine so se v lepem številu vdeležili našega slavja, bili so to: Solkanski Sokol, Podporno društvo rokodelcev iz Ajdovščine in deputacija slavnostnega odbora v Tolminu. Vsi ti združeni z tržaškimi in okoličanskimi društvi so korakali v impozantnem sprevodu 20 društev in 10 zastav, godba na Čelu, po Corsjji Stadion k sv. Ivanu, to je bil sprevod, kakoršnega še niso doživeli tržaški Slovenci, ga niso še občudovali Italijani. Za vsakim praporom dolga trsta spremljevalcev, za novo zastavo stopal je slavnostni društveni odbor, za njimi deklice s košaricami cvetja in gospice in gospe v belih oblekah kot družice kutnice zastave bla-gorodne gospe Eme Barteljeve. Sprevod je sklepala nedogledna vrsta našega občinstva iz mesta in okolice. Tramvaj je moral ustaviti, okna hiš natlačena radovednih, krasen prizor, ko je godba zaigrala »Naprejtt in se začel pomikati sprevod z vi-hrajočimi prapori. - - Č^z dolgo smo. prišli na vrt »Narodnega doma". — Trije krasni paviljoni, cvetje, zelenje, zastave in balončki so očarali vsakega pri nastopu. Godba je otvorila slavnost, zastavo se postavijo ob glavni oder, okolo njih častna straža: Solkanski in tržaški Sokol. Nagovor je imel predsednik društva, Miloš Kamuščič, s svojim stentornim glasom je v gladki besedi opisal pričetek delavskih društev in razvoj našega slovenskega življa zadnjih 25 let. — Govor je bil z navdušenjem pozdravljen. - Neizbrisljiv je bil čin razvitja. Društveni predsednik je spregovoril: „Imenoui slovenskega naroda te razvijem zastava modra! Mir in delo! se glasi na tvojem čelu ušiti rek! ~ Mirno naj delavec vrši,kar veleva mu stan. Delo pa bodi mu v čast, ne v sramoto. — Izd)lek pa sam mojstra hvali. Tvoja barva, zastava modra, naj kaže, da tudi tebi se zboljšajo dnevi: delavec, vst varite 1 j vsega, kar izumlja tvoj um in z vrši tvoja roka! S tem činom postal si prapor Tržaškega podpor, in bral-uega društva". - Gospa kumica potegne vrvico in krasna modra zastava se razvije ob burnih živio klici in sviranjem „Naprej" ter vikranjem zastav. Nastopali so redoma pevski zbori, godba, umetnini ognji. Slednjič slovo od odhajajočih prijateljev in društev. Krasen dan, nepozabljiv praznik za tržaške Slovence. Tržaško podporno in bralno društvo pa priporočamo vsem delavcem našega roda, ki pridejo v Trst delo iskat. Domače in razne nouice. Dramatična ŠOla nPrflSieta" prične sredi septembra. Vabijo se g.čne ingospodije, ki imajo veselje do gledališkega igranja, da se javijo do konca t. m. pri g. dr. Dinku Pucu ali pri g. Josipu Moleku. Prva predstava , utegne biti začetkom oktobra. Nadejati se je, da ostanejo zvesto in zvesti dosedanje g.čne igralke in igralci, vabijo se pa tudi nove moči. Trgovcem na (leteli, ki prodajajo tudi potrebščine za šole, naznanjamo, da za prihodnje šolsko leto oddajamo pisan ko po tovarniški ceni. Naši prijatelji naj ne zamude te prilike in naj nabavijo tega blaga, dokler ga je še kaj v zalogi. Knjigarna A. Gabršček. Risarji in Slikarji so morali naročati na Dunaju in drugod svoje potrebščine, ker v Gorici ni bilo nobene sistematiški urejene prodajal-nice takega blaga. — K n j i g a r n a A. Gabršček pa ima oskrbljeno vse po navodilih dveh veščakov. Kdor kaj rabi, naj se ne obrača na Dunaj, ker dobi tu hitreje in — ceneje. Dijaki srednjih Šol, t. j. gimnazije, realke, učiteljišča v Gorici in Kopru, dobe še ta teden sezname določenih šolskih knjig za leto 1900/7. — Ker je s šolskimi knjigami vedno križ, da jih dijaki Cesto niti ne dobd pravočasno, svetujemo nujno, naj si vsak dijak izbere knjige, katere namerava kupiti pri nas, — in na priloženi dopisnici naj nam to naznani. Potem ga bodo knjige čakale ob pri-Četku šolskega leta. — Tako bo vstreženo njim in nam. Knjigarna A. Gabršček. Nadvojvoda Friderik pride v Četrtek v Gorico. Vojaške vaje v njegovi prisotnosti bodo v petek zjutraj okoli Kromberga. Nadvojvoda Friderik na Livku, — Jutri dopo- ludne ob 9. uri pride nadvojvoda Friderik na Livek. Po 1 uri počitka odide na Kavne. — Na Livku je okoli 700 vojakov, ki so napravili cesto z Livka na Eavne. Govori se, da napravijo na Kuku trdnjavo. Izid cestna dirke kolesarskega društva .Gorica- dR6 12. avgusta 1906. — Start je bil v Ajševici, cilj pri mostu v Tivoli. Na cilju slavolok s trobojnicamt. Oglasilo se je 10 dirkačev, eden je odstopil pred dirko. Odhod iz Ajševice (pri Štruklju) ob 4.20 pop. Vsi dirkači v eni skupini. I. je prišel na cilj gosp. A. Mozetič iz Solkana, prevozil progo 3750 metrov v minutah 750; H. je prišel na cilj gosp. Avgust Vižin iz Solkana, prevozil progo 8750 metrov v minutah 7-52; III. je prišel na cilj gosp. Edvard Rusjan iz Gorice, prevozil progo 3750 metrov v minutah 8-30; IV. je prišel na cilj gosp. Frane Vtiga iz Solkana, prevozil progo 3760 metrov v minutah 9*40; V. je prišel na cilj gosp. Fianc Batjel iz Gorice, prevozil progo 3750 metrov v minutah 10/60. Pri tretjem dirkaču g. Rusjanu je omeniti, da si je bil prebil pri treniranji desno -koleno, ter prišel vkljub temu kot tretji zmagovalec z obvezanim kolenom na cilj trebaje le levi pedal dvokolesa. po' 4 so darila, in sicer: I. darilo volit svetinja; H. darilo mala zlata mv>i;J- a zlata svetinj; etmja; Tr-: •¦-ti n.- III. darilo velika srebrna svetinja • iy T',J. : minut, želeti bi bilo, da se odhod prihoaj;- i vrši točno ob določeni uri. *'¦'' Rekord 1 kra — 1-10 minute seprj dirki ni dosegel, upoštevati pa treba, ,ja j* cesta iz Ajševice do Raj te zelo slaba t<>r f. je bito dirkanje vsled mnogega na cesti k^ čega kamenja zelo težavno in deloma ne^.l' Tekmovalna telovadba v »Trgovskem D]*,-, Z veselico goriškega Sokola in kolf«ar4-. društva združena tekmovalna telovadim v":jL govskem Domu v nedeljo dopoldni* jt> ol,,;^.,^ vse vaje, ki so določene za tekmo na l.^1 sokolskem zletu v Zagrebu letos kak<>:- i.;. vse stroge določbe. Vdeležilo se je '2-i r*>ku/ valcev in dobilo odliko 7. Kot vrste \-/<->,i":. bila: 1, Tržaška 09%: 2. Goriška •;:;,>; ' 3. Solkanska f>3H3% točk. Posamezniki i |. K r a n j c, Gorica, U2° „; 2. br. I) «• !< j,. ¦,» Trst, HH%; 3. br. »rajnik, Tr.it. «*»:."/ 4. br. Mavrin, Trst, ^2-5 >; ."». br. S.-lr,lf.; Gorica, 74*50; G. br. dr. Savn i k, 72-50; 7. br. Fon, Solkan, 70.50. Vsakemu tekmovalcu je bilo i/,\. vaj: na drogu, bradlji, 2 konjih, v ,<•!, prostih vajah. Veselica v Rožni dolini, - (ionskega 1JKOh veselice se je udeležil tudi Sokol iz Tr>ia -starosto dr. Rvbafem in Sokol i/, Silka:.! Sokoli so se zbrali pred kavarno ..('.-uuu/ ter odkorakali y dolgi vrsti če/ Travnik p. Raštelu proti Rožni dolini. Ril je n;'!..\mx impozanten prizor, videti jih korakati pu n:.-^ Ko je končala bicikliška dirka, se je vs-sio w polno občiustva proti lepim \Vnnekovim !ruta:. ob umetno narejemjezercu. Sioveu>ke ,;;'jt,r so plapolale, občinstvo je posedlo pro>t-:v. r; je jako lep prizor, ter željno pričakovalo tp lovadbe. Ko so nastopili telovadil na Mr nem prostoru ter začeli izvajati licliv^ vaje, je občinstvo obstopilo v to doloiVi; ji:t štor ter z živim zanimanjem sledilo \-ijsc, katere so bile res precizne, vsestransko wi jajoče. Pohvaliti je posebno brata Novak* iz Idrije, ki je prihitel v Gorico na Sokole. veselico, ter vodil z veliko rutiuo prosti- •,*;> Pokazala jo prireditev, kako sistemati."-::o'« goji telovadba po naših sokolskih društvih i, končan: prireditvi so bile razdeljene u-h\-.l cem priznane odlike. Potem se je um'^ ii \ vahna prosta zabava sredi svežega Zf!L: v Ljubljano in pravi: „Kdorkoli zil:;; r-: disciplino, ni značaj in ne dela v prid »-i Čenje. To ogorčenje nam veleva, /<\ ¦ : ' -udeležiti se zborovanja 1 ju " ; ¦ &"¦ skih politiko v, in četudi to . -"•''-vanje nosi ime katoliškega -'¦.c•*.: Tej gospodi očitamo, da za Koroško t." *; rili, kar bi bili morali storiti, in da - - • i1, obstanek slovenske katoliške stranki* i; s Krškem ne smatrajo za tako važen, d:; -i ' zaradi nje smela preprečiti volilna r» :.*::.' * — Še odločneje pa svari pred udeh-/: ' '•*-poslanec in podpredsednik kat. pol. i- :--'\ društva na Koroškem, g. Kran Grafiki ;r. i piše: »Čujem, da se v nekaterih ki...::; «..' venske Koroške navzlic sklepu zaut;i.ih • ¦ agitira za udeležbo ua katoliškem -: u-iu * Ljubljani od strani Slovencev. Sklepi .---^i¦-V shoda v Celovcu so znani in se pi>: v''.»'-':i vjemajo z našim katoliško-narodni«, i*::.* mom. Zahtevamo torej disciplino! Kdor S« udeleži shoda, je uskok. Pri vojaštvu «• ^ nuje tak pregrešek z obsodbo na smrt. \x'} pravim: Naj se nihče ne predrzne ni>-:: '*-scipline, in kdor gre na shod, bo ki i- ^ nasledkov, ki sledijo takemu nepremi?>^ in svojeglavnemu postopanja." Zaupni shod i Mariboru. — Dne ju. ?? 190G. ob 10. uri dopoldne se bodo \f>i. . Narodnem domu v Mariboru velik zain/it *•''-"; štajerskih in koroških Slovencev. Na ^'il';'^ vabljeni vsi slovenski dež. in dr/. l:',?;a~; Štajerski in koroški, posebej še gg. l'1'-^;' dr. Šusteršič, Plantau in Gabršček. (,0.V:'r|' se bode le o krivicah, katere nam hočejo^*' dati pri preosnovi volilne pravice na ^taJr* skem in Koroškem. Vprašanji na nadškota dr, Sedeja, ali si« znane razmere, kj vladajo v devinski dekanlji? -- nedeljo 12. r. m., je naš kaplan Mezinec »i sto propovedi, bral 180. št. .Slovenskega *» roda«. Bral je dopis iz Devina. (V tem °J pisu se čita med drugim: „Naš kaplft" » Mezinec, ki je cela 3 leta v Rimu n\ „ toliko pamnteu, da pojde kam drugam ?*&•"> , . I-o cerkvi je vladalo skrajno ogorčenje. | v fcnčal brati, je hotel še dalje govoriti, r' .• K]i.'i: J* r a v j e, še p r e m a 1 o, ...^"si!" so mu to preprečili. To je trtr iajno, kar se lahko pripeti v cerkvi. v^j. kakor jut naša dekanija Se ni videla. "so. da htojimo na sejmišču, i\e pa v ¦rt.i par dnevi je bila pri nadškofu ob-tLs Mutacija s prošnjo, d;,i bi preprečil .rro|wv«li, katere je hotel uvesti naš m^ Nadškof jim je to sicer obljubil, a m» je ravnal nasprotno, kajti kaplan je Ek da ma je ordinarijat dovolil laške plrržieu, pri veselici rLege" in drugič L Liki tomboli, se je kaplan Mezinec tako t&uzuo obnašal, da mu je moral uimošnji : dati ukor. ifrto bi usojamo vprašati: 1. Ali je res j,;i nadškof in knez, da se bode v Devinu M: poizvedovalo r f t Aii mu je /.nafto, da kaplan Mezinec. Lih vt>ori dom: I. (»ovor. "i. Volani:: „Po- Ii»v\ a^ian zbor. :j. »Nazaj v planinski »;". \v$ društvo BNas prapor" i/. Povrne. .aVi^in čevljar", šaljivi dvospev s sprem* i trospev s spremir .j. m ira. 7. Križkovskv: „ Pastir a poutnici", i; /i-or s spremljanjem orkestra, s. V. j: rXnpoj mi ptičica glasno", ženski zbor ^renujr.njein klavirja. U. „Y Ljubljano jo «p\ igra v 3 dejanjih. )0. Dr. (jojmir <: „Vabilo", mešan zbor. \L Ples, iN) dolgem trudu in naporu smo prišli trn ilo veselice. Koliko n«prilik smo imeli oriru, ve samo oni cenili, kateri se nsakimi prireditvami. Ker smu hoteli, ;-i tihi naša veselica res veselica v *'~; pomenu, napravili smo si obilo troš- ral: tejia apeliramo na vse zavedne • :i 'iruiio hI. občinstvo, da nas po svoji • c-/-.r;i;iio iti gmotno podpira. Na veselo r;V Odbor. . foniK: h?ia odštel? - Ji ropoio- je *•¦«' v-t, da namerava župan v (Joricidr. "¦•« i v lupiti, ("aka le za to primernega '•*a. ; >-rok je znano slabo gospodarstvo ".& '.t na magistratu in tega bridke po-¦'""'• (i-!govi; poleg tega velikanska zane-.":-'-'ji ra vse strani, česar pa g. župan & «:' re odstraniti kljubu njegovi dobri 4>r r.ima poleg sebe delavnih, sposobni], f tegue mu slediti - - c. kr. vladni I . .TttsiisU" sM » sesenišču i gorici. - v P***->! ?.<» je vršil v tukajšnjem semenišču !_-. u>r, ga so sklicali gnani klerikalni ko- E'*?*^ :irn,° slov- kat- delavskega društva. "./'j** Jodu je govoril dr. Pavleti?,, in sicer *: ;^"t:;0 BAli je res, da je naša duša L""' ^a kot od osla" tako je začel in L*; >* -4io naprej. Zgodilo pa se je nekaj r:; ^»-Mlr^a in imenitnega. Dr. Pavletič je &!! ,VJ '^ševal v svojem govoru, če je res - «to?a „g',ihu taka kot od osla. Ko je .;Jps\r^ efekta zopet zaklical dr. Pav- ';¦¦ AH je res naša duša glin' J?k o t o d o s 1 a, je vzkliknil neki o š tij a r ^JUiia: ZiljfeogJ — Sedaj vsaj vemo, kateri Ki: PtTJžni ojo oslovske duše. — Govoril je tudi ai minister Luka Premr«, ki je stre-E .J,0*0'*'«© svoje jezice nad BSočxr. -- Po-t^G, jf: kakih 150 ljudij: drvarji, in tisti :r;;Ju tntIs.li» katcre se %idi P0Vb0(,i oV' ta,ii h'is\' • - ''* ne ^'° preveč prazno, so pri-KM?'-ynrJe h Mirna- Škandal pa je, kako [T "jaju uboge dninarje v svoje svrhe. Me-> ni«rajo kaj ukreniti proti temu. . p.o\eL?ri,je WJtalwiu mnm * Pojtojnl, -- Neiio A!1 ^e ,loživ(v]a probujena Postojna v fiihaii,', i'1,'11 80 tfltn spomenik Miroslavu Le i ¦ ,,0,,e?:bR J'e bila ogromna; iz Ljub-FJOh JVloSl0 oko,i s00, iz Trsta okoli lenima vlakoma. Slavnostni govornik je bil prof. dr. Tominšek, ki je slavil v lepih besedah pesnika in buditelja Notranjske Miroslava Vilharja. Vilhar se je rodil leta 1818. v Planini kot sin poštarja in grajščaka. Umrl je leta 1871. Ko je bil leta 1801. otvorjen kranjski deželni zbor, je bil voljen vanj. Leta 18«53. je ustanovil političen list »Naprej", v katerem se je z Levstikom boril za enakopravnost slovenskega jezika. Radi nekaterih Člankov, ki bi danes izšli brez vsake ovire, je bil obs^iMUiJ^lkjLjsŽp^ katero, je prestal naZabjeku v Ljubljani: Po govoruTl>minško-vem je sprejel postojnski župan Pikel spomenik v varstvo; govoril je še Ditrieh iu Civi-dini, predsednik hrvatske starčevičanske mladine. Pevci so zapeli kantato, katero je zložil pesnikov sin Fr. S. Vilhar. - Slavnosti se je uTeležilo 50 društev. Ljudska veselica je krasno uspela. Načrt za Viliiarjef spomenik je napravil domačin arhitekt Ivan Jager, rodom iz Hrenovk, ki je sedaj v Ameriki. Spomenik je pa izdelal Ivan Repife iz Vipave, kameniti podstavek je pa izvršil posestnik kamenoiomov v Nabrežini Ivan Caharija« Razglas. Vsled otvoritve nove železniške proge Trst-Goriea-Jeseuice se je določil s 1. avgustom 1906 za poštne vožnjo Sv. Lucija-Bovec, Bovec-Rabelj-Trbiž, Sv. Lucija-Volče, Sv. Lucija-Cerkno, Bled poštni urad-Bled kolodvor in Bled-Lesce-BIed kolodvor naslednji vozni red in sicer: 1. P o S t n a vožnja Sv. L u e i j a -B o v e c. Odhod Sv. Lucija L vožnja ob 4.— uri zj. „ Tolmin „ „ „ 4.50 „ „ „ Volfie „ „ „ 5. - „ B „ ldersko „ n „ (».'20 „ dop. n Kobarid „ „ „ (>.4f> „ B B Trnovo „ „ „ 7.35 „ „ „ Srpenica „ „ „ 8.30 „ „ „ Žaga n „ „ 8.55 B „ prihod Bovec „ „ „ 9.35 ,, n Odhod Sv. Lucija II. vožnja ob 12.30 uri pop. „ Tolmin „ „ „ 1.20 „ „ „ Volfte „ „ „ 1.30 „ „ „ ldersko n „ „ 2.50 „ „ „ Kobarid „ „ „ 3.15 n „ n Trnovo „ „ „ 4.05 n „ „ Srpenica „ n „ f>.~- „ „ „ Žaga „ „ „ 5.25 „ „ prihod Bovec „ „ „ (5.05 B zv. Odhod Rove*; I. vožnja ob 4.45 uri zj. „ Žaga „ „ „ 5.30 „ „ „ Srpenica „ „ , 5.55 „ n n Trnovo „ M „ (5.40 K dop. „ Kobarid „ n „ 7.25 „ , „ ldersko „ n „ .8.40 » „ B VolCe „ „ „ 9.— , „ Tolmin „ „ . ».20 „ „ prihod Sv. Lucija „ 10. a\]\oA Bovec II. vožnja ob 3.30 uri pop. „ Žaga n „ „ 4.15 „ „ „ Srpenica n „ „ 4.40 „ „ „ Trnovo r, „ „ 5.25 „ n B Kobarid n „ n 6.10 B zv. „ ldersko „ „ u (5.25 „ r „ Volfie „ „ „ 7.45 „ „ » Tolmin n „ „ 8.05 „ „ prihod Sv. Lucija „ „ „ 8.45 „ „ 2. Trbiž. Poštna vožnja Bovec-Uabelj-(Od IG. aprila do 15. oktobra.) Odhod Bovec I. vožnja ob 7.30 uri zj. , liOg m „ „ 9.05" \ dop. „ Strmec B „ „ 10.05 „ B n Predel n , „ 10.55 „ „ Ilabelj r „ „ 11.30 „ „ Trbiž „ „ « 12.45 „ pop. prihod Odhod Bovec II.-vožnja ob 12.30 uri pop. „ Log » b » L55 „ „ „ Strmec B „ » 2.55 B B „ Predel B „ „ 3.40 „ ,, n Rabelj „ B „ 4.40 „ „ prihod Trbiž n „ „ 5.50 „ B Odhod Ttbiž I. vožnja ob 5.— uri zj. a Ilabelj , , • „ 0.20 n dop. „ Predel , „ B 7.10 „ „ , Strmec , „ , 7.30 B n n Log „ B B 8.35 „ „ prihod Bovec „ n B 1>.40 B B (Od 16. aprila do 15. oktobra.) Odhod Trbiž II. vožnja ob 1.15 uri pop. n Rabelj , „ B 2.55 „ , „ Predel B B n 3.40 „ „ „ Strmec „ ^ B 4.20 „ B , Log , „ „ 5.10 , , prihod Bovec „ » » 6.20 „ „ (Konec prihodnjič.) O t6 Marijine adaril ~ Pod roLinjsko faro obstoji društvo Marijinih hčera, pravih pobožnih deklet. Vsaj kadar kje nastopijo, mora človek soditi, da so to čista nebeška bitja. Pa se dobijo zlobni jeziki, ki migajo, da ni vse zlato, kar se sveti, in da je tudi za čistostjo Marijinih devic skrito kaj takega, kar je v nasprotju z njo. Seveda govorijo tako le zlobni jeziki 1 — Dejstvo pa je in ostane neizpodbitno, da se razuzdani fantje kaj veselijo v vsakem kraju, in ž njimi tudi kak nezvest zakonski mol,, kjer se ustanovi kako Marijino drufitvo. Marijina hči — hm, to je vabljivo in navadno uspešno. Dve iz ročinjske fare pojdeta v kratkem v Rim. Kdo jima je preskrbel vožnjo, ne bomo preiskovali, zadostuje dejstvo; preiskujeta lahko že sami/ — Lani je v tej fari predstavljala mater božjo neka Marijina hči na neki katoliški veselici, čez 6 mesecev je bila mati! Marijina društva so društva nečistosti in pribežališče pohotnežev. Deželna norišnica ob Šempeterskl cesti. — Zgradbe so že nekaj časa gotove. Druga dela napredujejo tako, da bo mogoče menda drugo leto izročiti zavod svojemu namenu. Ali vedno bolj se kaže, ykako nesrečen kraj za norišnico so zbrali ob Sempeterski cesti. Res je,' da je kraj sam na sebi lep, ali je tik mesta, tik prašne prometne ceste, in sedaj Sr tik nove železnice; vendmer se bo čul železniški žvižg prav v bližini zavoda. In to naj bo humanitaren zavod, postavljen po modernih izkustvih! Tožba radi goljufije pri gradnji planinske železnice? —- Poroča se nam z Dunaja: „Pri tukajšnjem c. kr. državnem pravdništvu se je tožilo radi goljufije pri gradnji planinskih železnic (Bohinjska železuica), in sicer c. kr. sekcijskega načelnika Karla Vfurmba, c. kr. višjega stavbenega svetnika Jos. Hannaka, gradbenega podjetnika Karola Redlicha in pl. Ciconija; ob jednem se je uložila v tem pogledu tudi prošnja na Njegovo Veličanstvo. Tamkajšnjega voditelja železniške zgradbe O. pl. Bartele tudi morda pritegnijo v to reč." — To priobčujemo, pripominjevaje, da od ovadbe do obtožbe je lahko dolga pot. Poierjeništvo »Matice Hnatske" za Bilje in sosedne vasi je prevzel g. Josip Šuštič v Biljah. Bralno-pevsko dručtvo »Slavec v Kožbani priredi v nedeljo dne 15). avgusta 1906. veselico s petjem, deklamacijo, dramatično igro, prizorom. Med posameznimi točkami svira godba razne operne komade. Po veselici ples. Začetek točno ob 4. uri popoludne. Vstopnina: sedeži 1 K, stojišča 60 vin. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. (Op. Posamezna vabila se ne bodo razpošiljala.) Pevsko In bralno društvo v Rinembergu priredi v nedeljo dne 19. t. m. o priliki izleta vo-jaško-veteranskega društva iz Trsta v Rihemberg veselico. Vspored prihodnjič. Novo ustanovljeno prostovoljno gasilno društvo na Iderskem priredi na 19. t. m. veselico s plesom na dvorišču g. Miha Volariča. Svirala bo godba iz Kobarida. Začetek ob 4. uri popoldne. Vstopnina za ude 1 krono, za neude 1 K 40 v. Ker je čisti dobiček namenjen na korist gasilnega orodja, vabi k obilni udeležbi uljudno odbor. ~ Posebnih vabil se ne bode pošiljalo. Ustnica, -- Nekaterim gg. dopisnikom: Prihodnjič. Razgled po suetu. Avstrijski proračun za leto 190?. — Kakor poročajo z Dunaja, bodo sredi tega meseca dovršene konference za ustanovljenje proračuna. Že sedaj je možno videti glavne obrise proračuna za leto 1907. V proračunu je zopet povišana plača raznim državnim uradnikom. Za same uradnike državnih železnic bi moral proračun narasti približno 4 mil. kron. 36 milijonov za Oalmacljo! — Ministerski predsednik baron Beck je baje izjavil nekemu dalmatinskemu poslancu, da hoče vlada tekom let potrositi 36 milijonov za zboljšanje gospodarskih razmer v Dalmaeiji. Iu sicer hoče trositi vsako leto 3 milijone več nego bo določeno proračunu. Samomor aH neprostovoljno zastrupijenje? V Trstu je umrla delavka Ivana Stok ne ve se, ali vsled samomora ali po neprostovoljnem zastrupljenju. Prišla je k uslužbencu G. Gau-denziju pri t.vrdki Saul D. Modiano, ki je imel za delavce razna zdravila za slučaj, če je bilo komu kaj. Dal jej je iz neke steklenice in pila je. Nato je bledela, in kmalu na to umrla. Ke, sta steklenici zdravilne pijače in strupa, kateil je imel Gaudenci med drugimi, jednaki, je mogoče, da je pila strup; pravijo pa, da se je najbrže poprej zastrupila, pa šele potem prišla h Gaudenziju; nekoč se je Že hotela zastrupiti. Kmečki nemiri v Rusiji se čudovito širijo. Oborožene kmečke čete ropajo in požigajo. Posebno v okraju Poltava so taki ropi na dnevnem redu. — V Titlisu so roparji oropali banko za 30.000 rubljev. IzpOSOjevanJe dežnikov. — Te dni je začela zopet funkcijonirati v Parizu jako praktična uredba, katera je bila uvedena že v prvi polovici 18. stoletja, pa je bila pozneje ne ve se iz katerega uzroka opuščena, to je izposo-jevanje dežnikov. V onem času so imele vse pariške afike v zalogi nekoliko dežnikov, katere so izposojevali, ko je deževalo, proti primerni jamčevini. Onemu, ki si je izposodil dežnik, ni bilo treba vrniti ga prav v isti trafiki, ampak v katerikoli, in tam je dobil povrnjeno jamčevino. Parižani so se sedaj vrnili k tej praktični instituciji. Port Artur. — Komisija, ki je imela nalog, da preišče stvar o kapitulaciji Port Ar-turja, je izvršila svoja dela. Nabrala je obilnega gradiva za obtožbo proti braniteljem. Iz-lasti se je dokazalo, da je bilo v Port Ar-turju živil in streliva še za mesec in pol Pred vojno sodišče pridejo razun Steselja še generali Smirnov, Fock in Reuss; podadmirali Vi-ren, Lošinski, Šišenjovič in Grigorevič. Kazenska razprava se bo vršila meseca novembra. Tragikomičen slučaj. — v noči na 13. t. m. je bilo v vlaku iz Karlovca na Reko nekemu 17 letnemu potniku Dragotinu Pučiču prevroče ; . zato je želel malo razhladiti vagon. Dotaknil se je signala za nujne potrebe in vlak se je ustavil. Vse je gledalo, kaj je, in prvi strah se je spremenil v roganje, ko se je izvedelo, da si jo hotel oni mladič pohla- diti vroče delo % signalom. Ker ni im?^j revež denarja, da bi plačal globo, so ga pridržali še začasno na kolodvoru.- V Perziji je razglasil šah ustavo. Proglas je vzbudil veliko radost; pripravljajo se velike slavnosti. . Razstava V Bruslju.-V mesecih septembru m oktobru t. 1. bo odprta v Bruslju razstava »umetnostij v hiši", predsedovala bo grofica Fiandra. V Londonu je 7,113.580 prebivalcev, ušteta Novi tiskovni zakon na Hrvatskem. - Te dni pošlje predsednik za pravosodje, dr. Badaj zakonski načrt novega tiskovnega zakona vsem llsJ°m> da bo na ta način možno pričeti javno debato. Sodijo, da bo sklicana enketa novinarjev, da se od strani novinstva podajo konkretni predlogi. firkl in Bolgari. ~ Ob protigrškem shodu v Varni so bili krvavi izgredi. Grki so streljali na zborovalce, nastal je boj. Grki so zažgali mesto. V Ruščuku in Razgradit so bili vehki nemiri. V okraju Vodenca so zažgali Grki neko bolgarsko vas ter pomorili več Bolgarov. Šopek šolskih pesmi. — S posebnim ozirom na narodne in v narodnem duhu zložene na-peve. Izdaja v štirih delih. Izšla sta prvi in drugi del. Priredil in na svetlo dal Anton Kosi v Središču na Štajerskem. Prvi del stane s poštnino 90 v, drugi s pošte-nino 1 K. — Opombe k pesemski zbirki BSopek šolskih pesmi". Priredil isti,pisatelj. Stane 8 v. v- Zbirko so že v rokopisu odobrili priznani slovenski glasbeniki; ne obsega samo pesmic za šolo, ampak tudi take, ki so primerne za petje pri raznih prilikah izven šole. Priporočamo. Razglas. Podpisani naznanjam slavnemu občinstvu da bodem vozil z žardinero dvakrat na dan iz Kobarida redno do postaje Sv. Lucija. Določil sem čas in ceno: Iz Kobarida do Tolmina . . 1 K 20 v Iz Tolmina do postaje Sv. Lucija 60 * Odhod: Iz Kobarida .... ob 4. uri zjutraj Iz Tolmina . ...» 6. » , » Prihod na postajo » 67, * * Odhod iz Tolmina » 97, > * Prihod v Kobarid » 11*/« » » Odhod iz Kobarida ob ,1. uri pop. Prihod na postajo » 33/4 » » Odhod iz Tolmina » 6y4 » » Prihod v Kobarid » 8 » zvečer. 5*e toplo priporočam odličnim spoštovanjem France Obleščak. Dve vili na prodaj na Bledu. 1 tik jezera z lastnim vodovodom, 1 oddaljena 5 minut od glavne pošte. Prodajni pogoji so jako ugodni. 0eč se izuč u uprauniStoo „5 o če". Solnčniki o najuečji izbčri po usaki ceni so ravnokar dospeli. J. ZOBNIK - GORICA Gosposka ulica 10. Največja izbera midercev vedno zadnje novosti idealnih krojev, samo pri J. ZORNIK - GORICA Gosposka ulica 10. Krasni okraski spomladrie in letne ol so vže začeli dohajati. J. ZOllNIK - GORICA Gosposka ulica 10. Adolf Fey urar in pptlker na voglu TekaliŠča Frana Josipa in Via Leoni v GORICI Vspitjema peprave yr in optičnih predmetov vseh vrst. Zaloga žepnih, nazidnih ur budilk vseh vrst —— in optičnih predmetov. ------ Za Vsako uro se jamči 1 leto. Novo plesišče priporoča društvom po deželi in fantovskim družbam za prireditev veselic in plesov Fran Pavšič, mizarski mojster na Šempeterski cesti. Priporoča tudi odre za veselice, kole za obešanje zastav in tudi vse priprave za razvet-ljavo ACETILEN, sploh vse potrebščine za take prilike. Gorica ^~ Gorica Klimatično zdravišče. Hotel Sudbahn na Telovadnem trgu, poleg ljudskega vrta. — Hotel prvega reda. — V hotelu in dependanci nad 70 sob in salonov. — Lastna električna razavefiava. — Električni avtomobil-omnibus k vsem brzovlakom in po potrebi. — Velik park pretežno z eksotiškim rastlinstvom. — Mirna, krasna lega, nič prahu, kakor nalašč za one, ki hočejo prijetno in mirno preživeti nekaj časa v Gorici. — Izborna kuhinja in klet. — V hotelu je obsežna knjižnica. Odlikovana pekarija in sladčičarna K&ROL DBAŠČF7 v Corici na Kurnu v (lastni hiši) izvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfinejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočne pince itd. Prodaja različna fina vina in likerje na drobno ali v originalnih butelkah. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo ¦H*~ po jako zmernih cenah, ~*m | Tr^oVjko-obrtna zadruga v" Gorici i B reglstrovana zadruga z neomejenim Jamstvom. jgf B Načelstvo in nadzorstvo »Trgovsko-obrtne zadruge v Gorici« je z *• iirom na M premenjena in dne 29. decembra 1905. v zadružni register vpisana pravila, pri skupni 5 seji dne 30. decembra 1905. sklenilo za leto 1906. ta-le način poslovanja: S Daje svojim članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po g 2 kron! na mesec za vsakih 100 kron; na menice pa proti 6% obrestovanju. ¦i Doba za odplačilo pri posojilih na obroke se po želji izposojevalca določi tudi na 10 ali več let Vsak izpoBojevalec plača pri zajemu posojila enkrat za vselej, mesto uradnine Vt% prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube. Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, jih obrestuje po 4lit%t večje, stalno naložene pa po dogovoru. Deleži so dvojni: opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron. Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v časopisih »Soča« in »Primorec«. Nova pravila so se razposlala vsem članom; če jih pa po pomoti ni kdo dobil, naj se oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem domu*. Načelstvo in nadzorstvo. Rimske toplice u Tržiču (fllonfalcone) na Primorskem Stalno podnebje 38-40°. D času od 1. junija do konec septembra. Kopelji se priporočajo posebno proti protinu in reumatizmu, bolečinam u kolku in ženskim boleznim itd. itd. Lastnina Kr. D. kneza Ihurn-taxis. yf Restavracija Zlaiorof)" — na Bledu ===== v bližini kolodvora. Izvrstna jed in pijača. Sobe za prenočišča. Krasen razgled na jezero.------ Cene zmerne. Za obilen obisk se uljudno priporoča Ivan Rus Trgovski pomočnik J == špecerijske stroke! Oglas. vojaščine prost, vešč slovenski^ nemškega jezika, želi vstopili s j; septembrom v služI Prevzamem tudi kako vpeljano tipisj Ponudbe naj se pošiljajo na: :^;iik.|lVAN. PODKRAJŠEK, Ljubljai Cesta na loko 2 P. n. gg. izletnikom in turistom uljudno priporoča podpisani svojo obnovljeno restavracijo ob kolodvoru V Podbrdll. Gg. gostom so na razpolago sobe za prenočišče, novi salon in kegljišče. O vsakem dnevnem času gorka in mrzla jedila, toči se najbolja domača vina pivo vse po Za gosp. turiste najprimernejše izhodišče na Črnoprst, Porezcn ild. ••••••••»•••d Andrej Fajt pekovski mojster v Gorici Corso Franc. Gius. št. 2. J Sprejema naročila vsakovrstnega arzta jedila, loči se najbolja domača 5 peciva, tudi najfinejega, za nonl ina in vedno sveže puntigamsko ' 8 ma§e in godove, kolače za bir-| ... i • mance, poroke itd. Vsa naročila 1 »ivo vse po zmernih cenah. . t JTw5n/w.nrt ,™ ««.*«»»««.»« w«i Za obilni obisk se priporoča spoštovanjem luan Straus. izvršuje to5no in natančno po l 3 naročnikov. ] S Ima tudi na prodaj različne moke, S fino pecivo, fina vina in likerje po zmernih cenah. | • Za veliko no« priporoča gortike | • pince, potice itd. žaataaaaaas ••••—!—i—mtti i Najcenejh in najhitrejša ?ožnja v Ameriko je s paraiki „Severonemškega Lloydi". t cesarskimi brzoparnfld „KA5SER WILHELM H.", „KRONPWNZ WILHELM' Jo „KAISER VV1LHELM der GROSSE". Prakatnorsks vožnja traja samo 5-6 tfnI. ^ Katanften, aanealjir poduk In veljavne vozne listke ia parnike gori navedenega ^ parobrodnega droitva kakor tudi listke za vso proge ameriških letaznio dobite »> v LJubljani edino le pri L EDTARDD TATGARJO, Ubito Ulice B. 352 t nasproti občeznanl gostilni „pri Starem Tišlerju". oc Odhod ii Jilabljane je vsak torek, četrtek in soboto. — Vsa pojasnila, ki se ^ tičejo pol ' inja, točao ia brezplačno. — Postrežba poštena, reelna in solidna. L Potalkom, aenienlm t aapadna drlave kakor: Colorado, Mexiko, Californijo, ,- Alt _ .. Vtah. Wiomlng, Nevada, Oregon in Waahington nudi naše druStro „ poMfea« mgodm trn lar*dn» e*no orei SaivtftM, Odbod aa taj progi ^ ti Bremna enkrat tueaeSn* — Tu le dobivajo pa tudi listki preko B al ti mor a in na vae ostale dele aveta, kako** A 9 Brazilijo, Kubo, BucnoB-Airea,'Jolombo, Singapore v Avatrali J o itd. m Se dobiva v vseh lekarnah. Najboljše zdravilo proti Se dobiva v vseh lekarnah. REVMATIZMU in PROTINU je liker Eodina fA^IftIiIiVek^.nai^•,w0<,d,¦•'imkmrnm »*"• ¦«¦•¦¦• «¦• »aim«" en »v. j.kobu; j0»ip somn«, * m*" ™aaa p v is aai ramoto 4t» i itskloialM K 1-40 Is Trita ta nt raiooillj« manj nego « hteklenioe proti povzetju ali naprej poiltnlm zneikom 11~ prosto poitnlne. .___m Iz Bremna v Mew 3 York: