Venceslav Winkler            "*     ¦   ¦'•'
O skopuhu Matjažku
V vasi pod hribom je živel kmet Matjažek, skopuh, kakor ga ni poznal svet. Hlapcem in deklam je dajal neslan močnik, sam se je pa preživljal s krušnimi drob-tinarai. Goclrajali so in se ga izogibali, vendar je bil Matjažek spreten mož: nabral si je bt>-gastva polno klet, bilo je zlata in srebra, da se je vse blešealo, najlepsa stvar je pa bil biser, ki je gorel ko zvezda v nofci. Bi-seru so pravili Sotza in Matjažck ga je dobil le za velike denarje. Sicer ni kaj vedel poceti z njim, toda zavest, da ima v hiši nekaj posebnega, ga je delala Še bolj ponosiu'ga, kakor je bil že po naravi. Nikoinur ni zaupal, zaklepal je klet z velikimi ključi, varovali sfa jo dve stari mački, ki sta presunljivo zapihali in za-cvittlt, Če sta culi najmanjši šum. Kadar se je približal starinski hiši berač, je skopuh takoj pograbil rožni venec, zaČel pobožno prebirati jagode, dulal se je gluhega in ni odgovoril niti besedice pravilno. Ko so prišli nabiralci za poplavljence in zimsko pomoč, je zaklcnil hišo in kričal, da ga ni doma. V cerkvi je metal v pušico stare gumbe. Tudi davkov ni plaeeval, ker je upal, da mu jih bodo čez lcta ifak odpisali- Za obleko je imel staro plahto, v katero se je ogrinjal, trdeČ, da postajajo ljudje čedalje bolj zapravljivi in nezadovoljni. Zlasti 111 mogel videti revežev. Trdil je, da so prišii Čisto po svoji krivdi v tak položaj. Otroke pa ,je odganjal od svojega vrta s šibo, boječ se za drobne sadove treh lesnik. ki so rastle za hišo.
Prišli so hudi Časi. Prvo leto je napravila veliko škode zmrzal, drugo Ieto so vse uničile velike vode, tretje leto je požgala pridelek velika suša. Ljudje so molili in kleli, največje kaŠČe go se izpraznile, lačna in raztrgana mnnžica se je vlaČila po cestah od vasi do vasi, kričala in jokala, živine ni bilo nikjer več, na kruh so pozabili. Stari skopuh je pa imel vsega na pretck. Dolga leta je nabiral žito. Tcda se ni izdal. Zabil je oknice, zaklenil vrata in ždel v kotu, čakajoč, da bodo ti neprijetni časi na kak način prešli. Vse hudine je pa bil kriv šepasti vrag, ki ga je poslal Lucifer na zemljo, oaj pobere ljudem solze, zakaj dokler iniajo Ijudje solzc, se v žalosti in skrbfh razjočejo in pol tože jih zapusti, ko pa ne bo veČ solz, se bodo vdajali drugačni tolažbi. Šepasti vrag je bil bolj vihrave sorte. Niti do kraja ni poslušal Lnciferjevega ukaza, stekcl je na svet in začel poizvedo-vati o solzah. Navadnih solz je imel kmalu polno vedro. Ljudje so bili radodarni, dajali so mu jth kar zastonj. Pa se je kraalu domislil, da bi se mogle dobiti Še kake drugačne solze. Oprezoval je od Človeka do človeka, dokler ni čul o Matjažkovem biseru. »To je prava solza.« se je razvestlil. iZanjo me bo gospodar posebno odlikoval. Bisera, ki bi bil kot solza, Še nima pcklenska zakladnica.« Vohal je okoli Matjaikove hiše, a ni mogel vanjo. Napravil se je v berača. Prestrašil se je rožnega venca in zbežal. Ko mu je vse spodletelo, je pričaral slabo letino, zmrzal in sušo, nato pa nahujskal Ijudi, da je vsega kriv skopuh Matjažek. On skriva velik biser/ z njim bi se lahko pomagalo sveiu. Toda bisera noče izročiti ljadem. Mno
žica spočetka ni verjela, potem se je dala prepričati. Vsekakor mora biti na tem nekaj resnice. In če drugega nc, bodo dobili vsaj nekaj kruha, zakaj Matjažek mora biti bogat, ueznansko bogat, kakor sam kralj.
Pa ko so prišli pred skopuha, skoraj niso mogli verjeti. Prestar in preveč zanemarjen se jim je zdel. Šepasti vrag je pa stegnil roko po raali vrecici. »Tu-kaj ga ima !< je zacvilil. Matjažek je pobledel in kriknll: »BeŽi, hudobalc Šepasti vrag je zapihal, vendar je pograbil vrečico z denarjem in biserom-»HudobaU so Ijudje zatis-nili nosove. »Po žveplu di-ši!« Niso dolgo izbirali po-ta, pa tudi Matjažka niso posluiali, ko je kričal, da mu je nekdo odnesel ves denar, stisnili so pesti in lop! po vragu. Vrag se je nekaj časa motal pod nogami iu rokami, nato je stregel po tleh vrecico z denarjcm. Ljurlje so ga izpustili in začeli loviti denar ter se pretepati zanj. Ta čas je vrag ušcl in odnesel biser.
Kamen je kamen, so skomignili ljudje. Brigajo nas take prismodarijef Čemu pa ne uporabi denarja za kaj bolj koristnega? Skopuh je pa tožil in lomil z rokami. Množica rau je izropala kleti ia žitnice in šla svojo pot Izkazalo se je pa, da je šepasti vrag z biserom vred odnesel tudi vse človeške solze. Ljudje niso več jokali. Ko jili je obšla žalost, so se jim zarezale v obraz neprijetne gube, nekaj jim je leglo na srca in niso se mogli otresti grenkobe. Dan za dnem so bolj povešali glave. Prihajali so godci in šaljivci iz tujih dežeJ, taki, k't so Živeli od smeha in ki so ga nosili s seboj kot drugi popotno torbo, Ijudi pa niso mogli razvedriti. Počasi 6O le %ačeli ugibati, da mora biti za tem nekaj vražjega. Seveda, nihče drug ko šepasti vrag. Pekel je sicer neprijetna zadeva, vendar so začeli premišljevafi, ali ne bi kazalo, iti iskat čudežni biser. Nekaj pogumnejsih se je odpravilo na pot, kot da gredo v sosedujo vas. Tudi skopuh Matjažek ni okleval. Biser je bila njegova last, ni ga hotel prepustiti šepastemu vragu ali komu drugemu. Bil je že star in težko je hodil, odpravil se je pa vseeno na pot. Urezal si je palico, kar se pa tiče hrane, se je itak mislil preprositi od hiše do hiše.
Prtde Matjažek pred  peklo,  trka po vratih, pa ga ne sprejmejo nič kaj prijazno, kakor bi ga že od daleČ poznali, kako je skopuski. Tudi so vragi ravno karte raetali in igralci imajo pri kartah radi mir. »Kaj bi rad?c zarenČi nadenj kosmat vratar. »Če je šepasti vrag doma,< je bil radoveden skopuh. »Ni ga,« pravi vraiar in škriplje z zobmi. »Ukradel je nekje na avetu biser in pobegnil z njim, mesto da bi ga prinesel gospodarju. Sedem ur hoda od tod služi v bogatem gradu. Jutri navsezgodaj pojdemo ponj in ga z biserom vred privlecemo domov.«
Skopuh se je prestrašil, ni zamrmral ne bev ne mev, le mravljinci so rau šli po telesu. Previdno se je obrnil in se napotil proti gradu. Dolga je bila pot, za starega človeka dvakrat sedem ur hoda. Pa za biser bi Šel tudi skozi šibe in puščavo. Prašen in utrujen je prišel pred grajska vrata. ¦Odprli so mu, bili so prijazni ljudje, stopil je pred graščaka in povedal,
kaj bi rad. Graščak je nezaupno ogledoval raztrganega starca, oči so se mu zasvetile. Da, nekega hlapca imajo, če je pa ravno šepasti vrag, tega ne ve. Dal ga je poklicati. Šepasti vrag je res prišel. Ko je ugledal Matjaž-ka, se je široko nasmejal in odkimal. Povedal je, da nima vec bisera. Dolga je bila pot, bil je lačen in žejen, ni dosti premišljeval, zastavil ga je v krdmi pri Starem volku pod gozdom.
»Moj biser!« je zadrhtel skopuh.
Prijel se je za glavo in odhitel iz gradu. Daleč na večerni strani je stala pod gozdoin krčma pri Starem volku. Matjažek se je izmučil, ko je prišel do krčme. Tam je padel za mizo in obležal ko snop. Krčmar Stari volk je bil dobrovoljen Človek, čokate postave, mežikal je s sivimi očmi. kakor bi dobro poznal Matjažka, vzdignil ga je izza mize, napojil ga je z vinom in nasitil z jedačo. Ko je skopuh začel šepetajoče praviti o biseru. je krčmar prikimaval, da je res imel biser, bridko lep biser, zastavil mu ga je bil šepasti vrag, a je prisel mimo krčine cesar iz devete dežele, videl je biser in gospoda ima že take navade, ukazal je biričem, naj mu ga vzamejo, češ kaj bi krčmar v samoti s tako bleščečo stvarjo. Biriči so pobrali biser in odšli s cesarjem. Ko je Matjažek to slišal, se je razjokal, golcal je o nasilju in podobno, Stari volk se je pa smehljal, bil je marsi-Česa vajen in naposled taka blesčeča stvar tudi res ni za siroinaka.
Ko se je Matjažek nekoliko opomogel, se je napotil v deveto deželo. Zdaj se je nekoliko potolažil, začel je premišljevati, Če ne potrebujejo bisera tudi drugi ljudje. V prsih se mu je nekaj zganilo. Da, tudi za druge raora poiskati biser, si je začel dopovedovati. Zdelo se mu je, da ga to še bolj žene na pot. Deveta dežela je bila daleČ onstran gora. Prchodil je vrsto dolin, nešteto vasi in mest, dokler ni prišel do mejnih vrat, kjer je visel napis: Deveta dežela. SpoČetka ga straža ni pustila skozi, ker ni imel nikakih papirjcv, kajti tudi v deveti deželi je zdaj taka navada, da mora iiositi človek s seboj razliČDe legitimacije, da se lahko v potrebi pravilno izkaže. Ko je pa neprestano zatrjeval, da ima pri cesarju nekaj važnega opra^ka, si je mislil stTainik, da je to kak poseben odposlanec in ga je spustil v deželo. Matjažek je oddrsal po beli cesti in se smehljal. Bil je preprican, da bo zlahka priŠel do cesarja in povedal svoje želje. Deveta dežela je lep svet, skoraj tako kot naš, zato je Matjažek nekako oživel. Iskal je z očmi, dokler ni ugledal v daljavi cesarskega gradu. Šel je tja, pa so ga dvorjani ustavili. Kar tako se ne more priti do cesarja. Povedal jim je, kaj bi rad. Smejali so se mu. Da, slišali so nekaj o tistem biseru, slisali so pa tudi, da ga je cesar poklonil potujočemu pevcu, ki je prosil zanj.
Matjažka je presunilo do dna srca! Zavrtel se je, pokazali so nrn še, kod je krenil pevec, in odhitel jc za u.jim. Kaj bo pevcu bi-ser! Jcsti in piti mu dado povsod in streho tudi! Toda on! Srce se tnu je širilo in stiskalo. Hitel je skozi go-zdove, iskal z očmi po za-puščenih stezah, dokler ni ugledal pevca- Bil je mlad človek, pomlad v očeh, zdravjt; v licu. Matjažek ga je došel jn osorno po-vedal, kaj bi rad. Pevec se
je samo naamehnil in mu ni hotel izrociti bisera., Daroval mu ga je cesar za lepo pesem, se je izgovarjal. Matjažku je zagorela kri. Vrgel se je na pevca, potlačil ga v travo in ga zadavil. Nato mu je preiskal žepe in našel biser. Zagledal sc je vanj, nekaj toplega ga je spreletelo, oči so mu zagoreli;. Potegnil jt; mrtveca v grmovje in odhitel čez hribe proti domu.
Odslej je šcle Čutil Čudežno raoč. Imel je nepopisno srečo. Ljudje niso vedeli, da je spet našel biser, vidoli so pa, da je zlahka popravil higo, videli, kako mu je bogastvo kar vrelo v naročje. Hrbet se mu je zravual, obraz postal poln, zdravje je sevalo iz njega. Ocl bisera je sijala Čudežna toplota, ogrevala je zeraljo, lezla v ljudi, ki so naposled dejali:
¦j-Vsekakor je Matjažek našel stečo. Čudovito se je izpremenil. Mi pa Se zineraj iščeino biser. Nič ne de, Če ga ne najdemo, saj se je življenje samo po sebi spremenilo.«
Tedaj se je nekega dnc Matjažek nenacloma prestraŠil. Od nekod je priletela ptica, lepa bela ptica, zakrožila dvakrat okoli hiše, sedla nato na okno in  zapela s človeskiin presunljivim glasom:
>Biser, kakor sončni svit, s solzami, s krvjo oblit, daj ga svetu spet nazaj, da ti dodeljen bo rajU
Matjažek je pobledel. Spomnil se je mrtvega pevca in njegovega pro-sečega glasu ter si pomel oci. Da, prav tak glas je imel. Foiskal je palico in zapodil ptico. Otiletela je, zbežala po vrtu in se skrila v vrli visokega drevesa ter  znova  zapela  s  trepctajočim  glasom.
>Sitnost,< si jc mislil Matjažek, »treba bo ukazati lovcu, uaj jo ujame.*
Toda lovcc ni imel srece. Ustrclil je enkrat, dvakrat, ptica je odskako-
vala, zakrožila nad vrtom in se znova vrnila. Ko je pa lovec čul, kako
je zapela, se je pokrižal in vrgel puško na ramo, češ to je posebna ptica
in proti čarom je svinec brez nioči.
Matjažek je postajal zmeraj bolj nerairen. Zatiskal si je ušesu, zaprl je okna in vrata in se skril v najsamotnejšo izbico. Ptica je prhutala okoli hiše, butala je s perutjo ob okno in pela, neprenehoma pela in vcdno isto pesem:
»Biser, kakor soucni svit. s solzami, s krvjo oblit, daj ga svetu spet nazaj, da ti dodeljen bo raj!t
Njen glas je posiajal zmeraj močnejši, pritiskal je skozi zidove in begal Matjažka. VČasih je izginila. Dva, tri dni je ni bilo videti. Oddahnil se je, misleč, da se je izgubila. Komaj se mu je lice nekoliko zvedrilo, se je znova prikazala ter prepevala okoli hise. Sprevidel je, da sc je ne bo mogel iznebifi. Začel je pešati in bolehati. Obraz mu je upadel, hrbet sc mu je ukrivil, ko da nosi težko breme. Obiskoval je zdravnike. Majali so z glavami. niso poznali bolezni, on jim pa tudi ni hotel praviti o ptici. ki mu poje noč in dan in ga povsod spremlja. Mlajši so ga pošiljali k siarejšim. starejši spot drugam. Naposled je prisel do sivolasega modrijaua, ki mu je pogledal globoko v oči. spoznal, kaj se godi z njim, ter dejal: »Ta bolezen je huda, zdravila pa skoraj ni. Zdi se, da potrebuješ dobrih del. Ali si kdaj v življenju storil kaj dobrega?« Matjažek je še bolj povesil glavo, premislil je vse, kar je preživel, in ni odgovoril. Iskal je v pre-teklosti, brskal in počasi odkimal.
202
»Treba je pomagati Ijudera,« je pokimal stari modrijaii še enkrat ob slovesu.
Matjažek si je sicer zapomnil na-svet, a ga je nekaj bolelo. S trudom in skrbjo si je uabral nckaj prcmo-ženja in zdaj naj bi ga kar tako raz-dal beračem in potepuKom. To mu ni Šlo v gla-vo in zdelo se mu je krivično. Premišljcvul je, kako naj bi napravil kako dobro delo, da ne bi imcl prc-vee stroškov. Tedaj se je znova prika-zala bela ptica. Tresel se je pred nje-nim glasom in ko je prvi berač ponc-vedoraa zašcl na njegov prag, ga je bogato obdaril. Takoj se je to razneslo po okolici. Ujezilo ga je, češ zdaj ne bom imel u-ikoli miru. Marsikoga je raislil zavrniti, a zmeraj se je prav tisti trcnutek oglasila bela ptica, oso-reii glas mu je ostal v grlu in je dajal in dajal. Dajal je tudi takim, ki je vedel zanje, da bodo denar o prvi priliki zapili. Dajal je dan za dnern in še zvečer so prihajali ljudje, potrebni in nepotrebni. Nit več »i čutil tiste težc, ki mu je včasih upogibala hrbet, stiskala srce z vsakim kosom blaga. Z vsakim novceni je odšel košček hudega, zmeraj bolj vesel in svetlejši je bil njegov obraz. Naposled je prišel dan, ko ni bilo ničesar reč v hiši. Vzdihiiil je in se mislil odpočtti, Toda ptica na vrtu je še zmeraj pela. Poklical je ljudi in jim razdal zemljo, pnstil je, da so mu oplenili hišo. Ko že ni bilo ničcsar več njegovega, je tzcI palico in stopil na vrt. Ozrl se je po piici. Plahutala je okoli ujega. Segel je v žep in vzdigiiil roko. Ljudje so se začudili. Torej je imel biser, ki so ga toliko časa iskali! Pritajeno mrmranje jo Šlo od človeka do človeka. Bcla ptica je udarila s perutjo po biseru v Matjažkoivi roki, vzdigiiila se je visoko v zrak in izginila. Maijažek je smehljaje sc gledal za njo. Nato je sedel na prag in pustil, da so ljudje pobrali biser.
>To je čisto navaden kamen,< so se vznevoljili. >Spet bomo morali delati kot doslej, nič se ne bo spremenilo.«