THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA. PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Za. vero In narod — za pravico in resnico —- od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOLL DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU, IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO. s. e družbe SV. mohorja V chicagi NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN. SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH [AMERIŠKIH, STEV. (No.) 113. chicago, ill., petek, 11. junija — friday, june 11, 1926. letnik xxxv, Evropa noče razorožitve. - Lloyd George zmagovalec. konferenca v ženevi pokazuje, da je liga narodov nesposobna rešiti velika svetovna vprašanja, ki so nastala zadnje čase; pa tudi pokazuje, da evropa noče miru. Ženeva, Švica. — Konferen-J Ca. ki se vrši v Ženevi, na ka-j teri se pripravljajo delegati za j flekak program, po katerem bi Narodi razorožili, kar je bilo velikokrat priporočano — Je še vedno na enem mestu. Naprej ne more ,najbrže bo le ^snica, kakor je bilo že poroko, da Evropa noče miru, z.a-Pa tudi ni dovzetna za nikak Pr°gram, po katerem bi mogla Razorožiti. Konferenca tudi po-kazuje, da je liga narodov nesposobna za reševanje velikih vPrašanj — to p.a zato, ker Vsak zastopnik gleda za intere-Se svoje države — z drugimi besedami, vsak vleče na svojo stran, kar delo zadržuje,, zato napredka. Silo je že rečeno, da je obstoj ligo v nevarnosti, a vendar ^ bilo podlage z,a take trditve, 'Zvzemši odstop Brazilije in sPanije. Iz Rio de Janeiro je Prišlo poročilo, da namerava brazilska" vlada odstopiti. Ker Pa se njen zastopnik še vedno pahaja na konferenci, se sma-ra> da si je premislila. Isto VelJa za Španijo. &ar se tiče vprašanja za ^Zorožitev, so si delegati na e3 konferenci tako daleč nara-da ni nobenega upanja, bi prišli do kakšnega za-,'Jučka .Evropa noče miru, to te Uvidel ameriški zastopnik 1,3 konferenci, ki si je veliko ^'zadeval, da bi pogladil pot 0 zbližanja narodov. Ni in ni Mogoče. Države se zanašajo « na svoje vojaštvo in orož-jG> kakor pa na besede in ob-JUbe, četudi bi iste bile na pa-^•lu v obliki pogodb. Gorniki masakirali stražo. Tangier, Maroko. — Mesto ^"echaouen, last Rifijancev, j, Padlo v roke upornim četam Sj v ^jebella, ki so napadli ^ražo pri mestnih vratih, na-so se borili mož proti mo-J1a ulicah mesta, kjer so se Jtavili Rifij.anci v bran. Počilo pravi, da so napadalci Snv^ poveza'i vratove in ma-' hirali vojake cele posadke v ^estu. .Napadalce je vodil eden iz-Pristašev zloglasnega ban-Sol!l Haisulija. Temu voditelju jjj dflli ime Ouldfar, kar pome-sin podgane. Djeballi so zveze odstopili, sedaj se pa jfujejo proti Rifijancem. Jio . so se "eke ta'i"e listi" v ' v katerih je razvidno, da He?erava Ouldfar ustanoviti v zvezo Djeballa rodov '^^Padnem ozemlju Rifa, in k,6 Proglasiti poveljnikom: *0r je bil preje Abd-el Krim. d listinah je tudi razvidno, ^ nabira orožje, municijo in lju] ar med nevtralnimi, z ob-am». da bo nadaljeval s L'm°vo uporno akcijo proti ^rii in Franciji. ,uldfar je na glasu kot ballsy jln se preživlja že dolgo ča-let r°Pom. Sedaj je star 50 kfatKo bil še mlad, je več-žev s^upaJ Četo tovari- Sflkaterimi ie izvršil drzne tioj-'ll "h domovja premož- COOLIDGE IN PRIMARNE VOLITVE. amerikanke na kon ferenci v parizu. Povsod zmagujejo le tisti kandidati, ki niso prijazni Coo-lidge-ovi administraciji. — Poraženi senator Cummins je glasoval za pristop Amerike svet. sodišču. Washington, D .C. — Senzacijo ,kakršne že dolgo niso doživeli naši politiki, je povzročil rezultat primarnih volitev v j državi Iowa. Nominacija Brookhart-a po republikancih države, je udarec Coolidge-ovi administraciji, kakor tudi vodstvu republikanske stranke. * Tudi pri volitvah v Iowa, je prišlo v veliki meri v poštev farmarsko vprašanje, katero ne rešuje administracija t.ako, da bi bilo upanje na rešitev. Da je zmagal Brookhart je veliko pripomoglo njegovo izklju-čenje iz senata, ki se smatra kot nezakonito po volivnih pravilih države Iowa. Znano je tudi, da je. bil poraženi senator Cummings, eden izmed onih, ki so glasovali za pristop Amerike k svetovnemu sodišču. Da je to glasovanje veliko pripomoglo k porazu senatorja, je samoobsebi u-mevno. Demokrati so z izidom primarnih volitev prav zadovoljni. Pravijo, da so znaki tukaj, po katerih lahko sodijo, da si bodo oni v jeseni zopet pridobili kontrolo nad kongresom; prerokujejo tudi, da bodo izšli kot zmagovalci leta 1928, ko se bo volilo predsednika. SMRT V PLAMENIH. Herrin, 111. — James T. Stumm in dve njegovi hčerki v starosti 9 in 11 let so postali žrtve plamena, ko je ogenj uničil njih dom. Mrs. Stumm in dojenček, katerega je pestova-la, sta zadobila težke opekline. Kako je ogenj nastal ni pojasnjeno. -o- ZOPET PORAZ "SUHAČEV." Washington, D. C. — "Goff bill," to je predlog, katerega so prohibicijonisti nameravali predložiti v senatu v odobre-nje, v katerem se predlaga, da bi se prohibicijskim agentom dala pravica, tudi po privatnih hišah stikati in iskati prepovedane pijače, je pogorel. Odbor senatorjev republikanske stranke ga ni hotel uvrstiti na program. To je zopet zaušnica z.a one, ki so za forsiranje prohi-bicijske postave. -o- 18LETNI VODJA BANDITOV Chicago, 111. — Tukaj so aretirali Jo«. Woodruff-a, ki je šele 18 let star, in ima na vesti 81 roparskih napadov, bil je poglavar banditov. Ko so ga zasliševali je priznal, da je s svojimi tovariši izvršil 81 roparskih napadov in nad 100 tatvin avtomobilov in to vse v teku šestih mesecev. Poleg Woodruff a sb policisti aretirali tudi pet njegovih tovarišev. Slika nam predstavlja tri članice "National Woman's Party," ki se nahajajo v Parizu na konferenci "International Woman's Suffrage Alliance," kjer se bojujejo za enakopravnost. Pravijo, da hočejo imeti v vsemu iste pravice, katerih so deležni moški. ZA ZDRUŽENJE LIBERAL; CEV V ANGLIJI. Lloyd George je zmagovalec nad Asquith-om, njegovi pristaši so mu dali zaupnico, rezultat — 20 proti 12. London, Anglija. — Vršil se je boj med voditelji liberalcev v Angliji. Na seji liberalne parlamentarne stranke, je dobil zaupnico David Lloyd George, z rezultatom 20 proti 12. S tem je ostal še nadalje Lloyd veteran v stranki angleških liberalcev, voditelj v poslanski zbornici. Za prvenstvo v stranki sta se bojevali dve stranki. Prva "Georgians" in druga, ki je bila poražena "Oxfordians." Tej skupini sta na čelu Lord Oxford in Asquith . Ko je bil objavljen rezultat glasovanja, pri katerem se je dala zaupnica Lloydu, je bila sprejeta resolucija, v kateri se naglaša, da bodo voditelji stranke z vso močjo delovali nato, da se preneha s sovražnostmi in združi stranko, da bo delovala vzajemno v skupno korist. Liberalna stranka v Angliji je bila nekoč jako močna, u-sfcanovljena je bila^že pred več leti. Zadnje čase se lahko reče, deluje le še ostanek tiste mogočne stranke, in še temu ostanku je bila zadnje dni poslednja ura, nekateri so že prerokovali, da bo padla, a vendar se je še oživela in z Lloydom na čelu upajo, da bo prišla zopet do moči. Do sile, kakršno je imela liberalna stranka še pred vojno, ne bo nikoli več prišla, kajti v stranki laboritov ima velikega tekmeca; angleško delavstvo je zavedno in dobro organizirano, skrbelo bo z.ato, da si pribori večino, katera bo v korist delavskemu stanu. -o- To reach the best customers advertise in "Amerikanski Slovenec!" DIJAKI V PIJANOSTI ROPALI. KRIŽEM SVETA. Iz Jugoslavije Šest visokošolcev se je vpijani-lo in izvršilo več vlomov v hiše bogatešev, bili so aretirani in zločin priznali. Chicago, III. — Vedno se či-ta kako v veliki meri pijejo! opojno pijačo dijaki; celo dijakinje so bile že vsled pijano-j sti izključene iz šole. Da pa je človek podivjan, ko pije čez j mero, je znano, zlasti mladi i ljudje, ne vedo kaj delajo v pi-( janosti. Tako so dijaki, šest po številu, vlomili v hiše premož-j nejših in kradli kar jim je pri-j šlo pod roke. Ko so bili prijetij so priznali zločin, izgovarjali so se s pijanostjo. Ker so vsi sinovi premožnih starišev, gotovo niso kradli iz potrebe; krivo je žganje in podivjanost. ARETACIJA DAVČNIH URADNIKOV. New York, N. Y. — Tukaj sta bila aretirana dva davčna uradnika, ker sta sprejemala denar kot podkupnino. Obtožba se glasi, da sta dobila od milijonarja Clifford-a W. Smith-a iz Rockdale, Me. svo-to $17,500, ker sta mu obljubila, da mu bosta nakazala $100,000 manj dohodninskega davka. ŽENA LUDENDORFA ZA LOČITEV ZAKONA. Monakovo, Bavarsko. — Domače ognjišče gen. Ericha pl. Ludendorfa je uničeno, radi tega, ker je žena generala kadila cigarete. Sprva je bilo rečeno, da je prišlo do spora med zakonskima, radi politične aktivnosti Ludendorfa, pozneje je pa le prišlo na'dan, da je bil vzrok prepira neprestano ka-denje cigaret soproge. Zakonska živita sedaj narazen, sodišču je bila predložena prošnja za ločitev zakona. Širite "amer. slovenca." — Pariz, Francija. — Težka je finančna kriza v Franciji, a vendar so poslanci zahtevali višjo plačo, katero pa ne bodo dobili, kajti glasovali so z rezultatom 150 proti 128, da o-stane pri starem. — Riga, Latvia. — Dr. Ka-mir Grinius, litvinski premier, ki je zastopal to mesto od leta 1920 do 1922, je bil zopet izvoljen ministrskim predsednikom. — Ithaca, N. Y. — Leonard M .Spear, katerega je pičila kača klopotača, kakor je že bilo poročano, da ni več pomoči za njega, je popolnoma o-kreval. Življenje mu je rešil serum, ki deluje proti strupu. — Waršava, Poljsko. — Bivši premier Skrzynski in gen. Szepyncki se bosta dvobojeva-la s sabljami. Do tega koraka1 je prišlo ,ker je Skrzynski sma-| tral za razžalenje časti, ko je ponudil roko v pozdrav generalu ,k«teri se je pa obrnil proč, ne zmeneč se za pozdrav. — Chicago, 111. — Mrtvo so n'ašli v kopalni bani na domu 5514 South Wells cesti, 73 letno Johano Ahrens. Najbrže ji je postalo slabo med kopanjem, ker ni bilo nikogar blizu, je utonila. I — Cedar Rapids, la. — Ker je bil senator A. B. Cummins pri primarnih volitvah v državi Iowa poražen, je 76 letnega veterana John-a Stine-a tako užalostilo, da se je obesil. Ko so ga našli, je bil že mrtev. | — Los Angeles, Cal. — Mrs. Winifred Westover Hart, soproga znamenitega kine igralca Harta, se nahaja v kritičnem stanju, ker je bila povožena od nekega avtomobilista. — Chicago, 111. — C. Tar-ver, star 43 let, uslužbenec Edgewater Trust & Savings banke, 5545 Broadway, je ne-j znano kam izginil; pogrešajo, pa tudi $6600, katere je vzel za popotnico. — Pariz, Francija. — Svoje življenje je dal znanosti neki francoski duhovnik, profesor semenišča v Joigny, ki je umrl za opeklinami, katere je dobil pri nekih poizkusih z X žarki. — Madrid, Španija. — Od tukaj poročajo, da je v Afriki neka vas, katero so že večkrat napadle gorile, prebivalci so vznemirjeni. Španska vlada je poslala tjakaj ekspedicijo. — Mexico City, Mehika. — Od tukaj poročajo, da člani rdeče' organizacije terorizirajoj one, ki pripadajo k mehiški de-j lavski federaciji.'Sovraštvo je^ nastalo, ker slednji nočejo pristopiti v njihovo organizacijo. Tukaj pridejo največ v poštev delavci, ki so zaposleni pri Tampico Oil kompaniji. — Chicago, 111. — James Beninato, lastnik trgovine z mehko pijačo na 2734 S. Union cesti je ustrelil policista Mi-j chael Madigan-a, slednji je v bolnišnici, zdravniki nimajo u-panja, da bi okreval. Beninato je prodajal tudi žganje. — Missoula, Mont. — Ker je bilo že veliko gozdnih požarov, za katere so odgovorni kadilci, ki ne pazijo kam vržejo ostanke cigaret, je oblast izdala ukaz, da se ne sme v Kootenai državnemu gozdu kaditi. __________M* PREDSEDNIK JUGOSL. KLUBA DR. KOROŠEC IMENUJE POSLEDNJO VLADNO KRIZO —VELIKO KOMEDIJO. — DRUGE ZANIMIVE VESTI. Izjava dr. Korošca. "Nam, ki nismo aktivno sodelovali v poslednji krizi, se zdi, kot da se je pred nami odigrala velika komedija, pri kateri je posebno publika prišla na svoj račun, ker je bilo dovolj prilike, da se osmeši glavni junak v komediji, g. Stipica Radič. Od vseh strani je dobival udarce in odšel je s pozori-šča med splošnim smehom. Radič ni dorastel svojim partnerjem v vladi. Izgubljal je bitko za bitko. Po tej krizi je ostalo vse pri starem. Samo Radič je odšel iz bitke z novimi ranami. Toda igra, ki so jo hoteli vprizoriti z demokratsko stranko, se ni zaključila za radikalni del vlade tako srečno kot z Radičem. Demokratska stranka je čvrsto ostala na svojem protikorupcionističnem stališču in ga krepko naglasila. Vladni posredovalci pa so vzbudili u-pravičeno sumnjo, da jim do preganjanja korupcije vsaj v lastnih vrstah ni mnogo. To je zelo nevarna zmaga vlade. — Ljudske mase so namreč radi korupcije v naši državi tako ogorčene, da se mora danes, ko v celi Evropi vre, s tem resno računati. Edini pozitivni uspeh, ki ga je prinesla' ta kriza, je ta, da se je z Jovanovičevim nastopom odstranila nevarnost, da bi se zopet vrnil režim Pašič-Pribičevič. Mislim, da je to zgodovinski dogodek in da ga javnost ni dovolj zapazila in naglasila. S tem se je odstranila glavna zapreka za evolucijo narodnega sporazuma. Samo je za to evolucijo potreben sposobnejši taktik in politik kakor je Stjepan Radič, ki leto dni ni znal in ni vedel tega vprašanja razviti, marveč se je igral s temi frazami, kakor mačka z mišjo." -o- Požar na belgrajskem kolodvoru. Iskra iz lokomotive je na belgrajskem kolodvoru povzročila požar. Zgorelo je 10,000 kilogramov žganja. -o- Smrt radi zastrupi jen ja. Te dni se je 12 let stari šolski učenec Mario Oblak iz Je žice pri Ljubljani na cesti obesil nekemu vozniku'za voz. — Voznik ga je radi tega ošvrk-nil z bičem po bosih nogah, kar je povzročilo toliko poškodbo, da je na zastrupljenju rane umrl. Deček je bil v šoli eden najmarljivejših učencev. -o- Zaprli so v Skoplju podporočnika V. Strakarja in narednika Vujak-lija. Hotela sta pobegniti v Albanijo, pa ju Albanci niso prijazno sprejeli. Po dolgem be-ganju sem ip tja ju je dobila naša straža in aretirala. 1. 1871. ter ostal od tedaj do danes neprestano v vojaški službi. Udeležil se je vseh zadnjih vojen. Sedaj je v službi na dvoru. -o- Umrla je v Šoštanju splošno priljubljena vdova in hišna posestnica Ana Topolnik, ki je imela tobačno trafiko poleg lekarne. Bila je do svoje starosti vedno zdrava, blagega prikupljivega značaja in je v 86. letu mirno v Gospodu zaspala. Naj v miru počiva! -o- CERKLJE OB KRKI. Pokopali smo v nedeljo, 16. m. m. najstarejšega človeka v naši župniji, 941etno Nežo Ku-želj. Nekaj nenavadnega je to, da je znala brati ter je imela tako dobro ohranjene oči prav do zadnjega, da je brala in šivala brez očal. Dokler je bila ona živa, je ta trdna rodbina v naši župniji imela živih pet rodov. Sedaj bo najstarejša v tem rodu 801etna rajničina nečakinja, ki še prav junaško dvigne in nese škaf vode. Toplice v Bušeči vasi so letos deloma urejene. Lastnik bo imel tudi brezalkoholno gostilno ter bo nudil mrzla jedila. Obletnico pošte smo obhajali 15. m. m., kajti lani 15. maja se je preselil poštni urad iz Krške vasi tu sem. A še vedno dobivama pošto naslovljeno na Krško vas. Tam bo sicer nova pošta, a zaenkrat je še ni. -o- Zločin ali nesreča. V noči je izginil te dni Ivan Vinko, najemnik v Jurovcih, župnija Št- Vid pri Ptuju. Doslej se še ni dognalo, ali je u-tonil radi pijanosti v Dravinji, ali ga je kdo ubil. Bolj verjetno je, da gre v tem slučaju za nesrečo, ker se je vračal Vinko okoli devete ure zvečer proti domu vinjen iz vfnotoča. -o—— IT ALWAYS PAYS TO AD-VERTISE IN "AMERIKAN-SKI SLOVENEC". 55 let narednik. Kralj je odlikoval z zlato dvorno svetinjo s krono najstarejšega narednika v naši državi, Velimira Višiča. Višič je vstopil v bivšo srbsko armado DENARNA NAKAZILA ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO itd. Vaša denarna pošiljatev bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se poslužite naše banke. Dinarje, ozir. lire smo včeraj pošiljali po teh-le cenah: 500 Din ___9 9.45 < 1,000 "__9 18.60 ' 2,500 " -9 46.25 5,000 * -9 92.00 I 10.000 " -9183.00 V\ t \ 100 lir--,--9 4.40 200 " _9 8.45 * 500 " 920-25 " 1,000 "__939.25 * Pri večjih svotah poseben popasi Poštnina j« v teh cenah že vraču« nana. * "4 Zaradi nestalnosti cen je nemogoč« vnaprej cene določevati. Merodajn« so cene dneva, ko denar sprejmemo. Nakazila se izvršujejo po pošti al) pa brzojavno. i • IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE POŠILJATVE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO Pisma in pošiljke naslovite na: ^ zakrajSek & CeSark 1 1455 W. 42nd ST., NEW YORK, N. Y, Amerikanski Slovenec Amerikanski Slovenec Krr| uaj.Ur-.jil .lorwujri list t, * Ameriki. Uatsn*Tljea lata Ufl Izhaja vaak dan nuns a«d*lj, pon-Vtljfan ftt iMTov M 3HSsaad& Izdaja in tiibn EDINOST PUBLISHING CO Naslov uredništva, In .pr.Te] U49 W. 22nd St., Chicago, IJU, T.tlefon: Canal 0091, Naročnina j lila telo leto . |s on Ea pol leta __ 230 Za Chicago, JUnadsi I* fcjrfiMl £a celo let« L. JL 6.00 Ea pol leta _8.00 Th« first Ud th« «ld«*ft Si«-▼c ni an newspaper In America Eatabliihed 189JL laansd daily, .xc.pt Soa&y, Ma* dar, kad tka day Mtar IwUiufc Published byl EDINOST PUBLISHING CO Address «f publication j»fflc:* Jaz sem se v tem oziru gnal za resnico kot mož. Vis _ me obdolžili, da sem nekaj; ^ nisem in zraven ste zlobno migavali na poštenost. Vi ste namenoma delali. Jaz seni va razpisal nagrado $1000, i'1 kaj ne pridete po njo?! 2a . ne, ker ste laž zapisali v Narobe Bas. Vi ste si s zaslužili v slovenski jav»° ^ ime javnega lažnjivca in ^ stane! Kakšna čast je pa to, _ ima dnevnik Narobe Bas t) i* njivca za urednika, o tel*1 r naj odločuje slovenska javn° Capito!—Martin Kremesec. * * 'I" •H P' V duševnem sorodstvu s>l< Zgaga in pa znani večni P°'\ nik Matic. Kdor tega ne verJ me, naj pogleda v pondeljkf številko liberalnega dnevnjK ^ pa bo videl, da je v dop^1'.j pota zapisano, da se bo * ^ evharistični kongres v "-1 ^ delein, Ohio." Ker je bil° ^ priobčeno na pondeljek, ^ morda najbrž nosil nost za storjeno napako ;l holni vpliv, tako pri dopis«1 kot korektorju P. Zgagi- Rev. John Miklavčič: SPOMINI Kadar so videli g. Vodu-ška prihajati, so nam ti dijaki zaklicali: očka gredo. Vodušek je za to izvedel in nas je pozneje še raje imel in nas zagovarjal, kžtdar je bilo treba. Naj omenim še druge profesorje. Za krščanski nauk smo dobili g. doktorja Svetina, ki je bil obenem tudi prefekt v Alojzijevijču. Kar nas je bilo dobrih dijakov je g. Svetina prašal samo enkrat v mesecu. Lenuhi so bili vprašani skoro vsako uro in s temi je bil jako strog. Kadar kak dijak ni znal, se je g. Svetinu znalo na obrazu, da je zelo nevo-Ijen. In po pravici je bil lahko nevoljen, ker znanje verskih resnic in krščanske morale je neobhodno potrebno za poznejše krščansko življenje. V nekaterih razredih je profesor Sveti- na učil matematiko (računstvo). V tem predmetu je bil on pa tako doma in je znal lepo počasi stopnjevaje razlagati računske probleme, da so se z veseljem zavzeli za matematiko učenci, ki so bili za matematiko zelo malo nadarjeni. Vi ne veste, kako je mnogim trda predla v računstvu. Drugih predmetov se že še dijak s pridnostjo in vstrajnostjo priuči, a za računstvo pa mora imeti talent. Se že s pridnostjo mnogo znanja pridobi v računstvu, a če pride pa na vrsto težak račun, ne zmore nič, kdor nima talenta. Če bi matematiko odpravili z gimnazije, bi polovica dijakov dovršila gimnazijo. Tudi jaz nisem bil talentiran za matematiko, kar sem si s pridnostjo pridobil, dočim je pa J. S., tudi iz Škofje Loke doma, že v šesti šoli delal račune, katere rešujejo na vseučilišču. Za nemščino smo dobili v Vb. Alexandra Pucsko. Ta je bil pa pedant prve vrste. Prvič ni znal učiti, ampak trdo se je držal nemške slovnice in naloge nam je tako slabo klasificiral, da ga prav nobeden dijak ni rad imel. Norčeval se je rad iz onih, ki so slabo znali. Zemljepisje in zgodovino nas je učil mladi profesor dr. Koprivnik; naučil nas ni mnogo, rede v spričevala nam je slabe pisal. Računstvo je nas učil profesor Wester. O računstvu sem vam že prej povedal. V V.b. nas je bilo dijakov okrog 50 in od teh več kot polovica je imelo v matematiki red "zadostno." Naravoslovje in botaniko je učil Alfonz Paulin. Znal je dobro razlagati, a kaj mu je to pomagalo, ker je pa bil brezverec. Dočim so vsi drugi profesorji z nami molili, on ni nikdar. Kašljal je med tem časom in oblačil se je. Škoda, da se toliko dobrih dijakov na vseučiliščih izgubi in ve- re otrese. Paulin nas je zelo navdušil za botaniko in zbirali smo za vsako njegovo uro cvetice. On nam je posamezne dele cvetic zelo lepo razlagal. Rekel nam je tudi, da tak človek ni blag, ki ne mara za cvetice. Priporočal je nam, da zbiramo cvetice in naredimo herbarij. Iierbarij pride iz latinske besede herba, kar pomeni rastlino. Herbarij je veliko debela knjiga, v katero se polože rože. in se sčasoma stisnejo in posuše. Ako kdo nabere več sto cvetic in rastlin in jih lepo stisne ter po vrstah vloži v herbarij, je le ta velike vrednosti. V V.b. je bilo prijetno, ker smo imeli dobre profesorje, a učenci iz V.a so se mnogokrat pritoževali, kako jih sučejo profesorji. V 5. šoli sem že padel nazaj v redih in nisem bil več odličnj.ak. Drugo bi že še bilo, ako bi ne bilo matematike. Dokler smo računali s številkami, je še šlo, a ko smo jeli v računstvu rabiti grške črke in x pa y, je pa talent za matematiko takoJ ^ povedal. V peti šoli jih je največ Pa( . ^ tem predmetu. Jaz sem jo rinil naj?lC ^ samo enkrat sem bil toliko srečen, (1til jjj, imel v računstvu 'dobro na višji gimii'1' drugače pa le zadostno. -ja ti- Pa čeravno je mnogim vpeti šoli da, je večina dobila koncem leta dok*) j, bra spričevala. Veseli smo bili, ko se Jj-bližal čas, da gremo na počitnice, ^ pa tudi, ker smo dovršili najtežji 1-11 Peta šola je od nekdaj veljala za 111 težki razred. Jhije^ Ob teh počitnic;",h se ni nic P°b iirio< zgodilo. Ministranti smo pomagali V/J^li-stanu in na vrtu, kamor so nas P", ^u-Ko so kosili seno na nunskih travnj< ^jti naj mesta, smo pomagali obračati seno. Jaz sem hodil tudi drugim l'0" pri spravljanju sena. XXVIII. Evharistični kongres. IMENIK DRUŠTVENIH DE-LEGATOV. Cleveland, O. — Za dr. sv. Jožefa: A. J. Žužek, Mary Cuk; za dr. sv. Vida: Leopold Kushlan; za žensko podp. dr. sv. Ane: Mary Miklavčič, Katie Kuhelj. Hibbing, Minn. — Za dr. sv. Barbare: Peter Majerle. Waukegan, 111. — Za dr. sv. Jožefa: Frank Opeka, Martin Svete, Avgust Cepon; za dr. Marije Pomagaj: Jože Zalar; za dr. sv. Ane: Frances Drob-nič. Elkhart, Ind. — Za dr. sv. Vincenca: Mary Oblak, Anton in'Mrs. Štrukelj, Mary Miklič. Forest City, Pa. — Za dr. sv. Jožefa; John Dečman. Sheboygan, Wis. — Za dr. sv. Cirila in Metoda: Michael Progar, Jacob Prestov. Barberton, O. — Za dr. sv. Jožefa: Anton Kranjec. Milwaukee, Wis. — Za dr. sv. Janeza Evang.: George Ri-tonja, Joe Žuntar, Frank Gregorčič, Jakob Jenko, John Košek. Bradley, 111.— Za dr. sv. Cecilije: Mary Stefanič, Rose Smole. Joliet, 111. — Za dr. sv. Ge-novefe: John Težak, Antonija Struna, Mary Golobič; za dr. sv. Frančiška Sal.: John Gre-gorič, Simon Šetina, Joe Sitar. Chicago, 111. — Za dr. sv. Ivana Krstitelja: Andrej Jelen-čič, Andrej Glavač, Štefan Foys, Štefan Kolenko, John Hrovat, Janos Hren; za dr. sv. Alojzija: Joe. Fajfar, Jos. Ko-bal, Jos. Štefane, John Vukši-nič, Anton Malešič, Frank Koz-jek; za slov. podp. dr. sv. Mohorja: Max Omerzel, John Gottlieb, Frank Banič, George Sagadin, Ludvik Košnik, Math Tomše, Peter Prah, Jos. Kobal. za dvor sv. Jurija 960 Reda k. borštnarjev: Jože Zupančič, John Kosmač, Leon Mladič, A. Šinkovec, Joe Yenskovec, Fr. Avguštin, Andrej Tomažič, Jos. Knafeljc, Štefan Majcen, Frank Kržišnik. Westfalske Slovence zastopa : Rev. Božidar Tensundern. VSPORED EVHARISTIČNE-GA KONGRESA. 20. junija, nedelja: a) O polnoči sv. maša po vseh cerkvah in skupno sv. obhajilo. Vsi katoličani so vabljeni k sv. obhajilu. b) Ob 10. uri slovesna otvoritev kongresa v katedrali Naj-sv. Imena na State St. in Chicago Ave. — V katedralo bodo mogli samo povabljeni gostje z vstopnicami. Zato bo ob pol enajstih v cerkvi sv. Štefana slovesna služba božja in slavnostni govor kot otvoritev shoda za Slovence. c) Ob 3. popoldne velik ljudski shod v dvorani K. of C. na Madison Ave. in Cicero Ave. Vstopnina prosta. Vendar mo-ra vsak udeleženec imeti uradni društveni znak, ki se bo lahko dobil pri vstopu v dvorano. Po tem shodu slavnostni banket v čast gostom iz Evrope. Vstopnina $2.00. 21. junija, pondeljek: Ob 10. uri dopoldne slov. pontifikalna maša v Štadijonu, ki se je bo udeležilo 60,000 o-trok. Štadijan je za postajo Illinois Central železnice na 12. cesti in Michigan Blvd. Popoldne ob 2. uri v Municipal Pier: zborovanje škofov in duhovnikov "Adoratores." Zvečer ob pol osmih velika manifestacija katoliških Slovencev iz Chicage v cerkvi sv. Štefana. Slovesni sprejem novih udov v društvo Najsv. Imena in društvo krščanskih mater in žena. 22. junija, torek: Ob 10. uri dopoldne v Štadijonu pontifikalna sv. maša za sestre redovnice in ženstvo. Popoldne ob 2. uri v dvorani sv. Štefana, 22nd in Lincoln Sts., zborovanje slovenskih škofov in duhovnikov. Popoldne ob 4. uri v isti dvorani zborovanje katoliških Slovencev. Zvečer ob pol osmih v Štadijonu velikanska demonstracija katoliškega moštva. Nad 200 tisoč mož in fantov bo nastopilo. Vsak mora imeti svojo svečo. 23. junija, sreda: Ob 10. uri služba božja v staroslovenskem obredu v cerkvi sv. Nikolaja na Iowa St. & Oakley Blvd. Popoldne ob 2. uri zborovanje duhovnikov in učenjakov za združenje Pravoslavne cerkev z Rimsko v Armory na 16. cesti in So. Wabash Ave. Zvečer ob 7. uri ravnotam zborovanje rimsko- in grškoka* toliških Slovanov. Govore tudi slovenski govorniki in poje slovenski zbor. 24. junija, četrtek: Ob 10. slovesna pontifikalna sv. maša v Mundeleinu in po maši procesija. K procesiji smejo samo moški in sicer je za slovensko sekcijo določenih samo 100 oseb. Ženstvo in ostali bodo dobili poseben prostor ob cesti, da bodo gledali sprevod. Ženstvo zlasti naj pride v narodnih nošah! Pevski zbori bodo prepevali slovenske cerkvene pesmi. Vsak udeleženec, ki hoče iti v Mundelein s karo ali železnico, si mora preskrbeti tiket pred 15. junijem v uradu slov. sekcije na 22. cesti, ali pa v župnišČu sv. Štefana. Pozneje bo prepozno. Tiket stane SI.25 ali $1.50. Za župnijo sv. Štefana je določenih 450 tiketov. Tajništvo Slov. Sekcije za Evharistični Kongres. Slovenec v francoski legiji ubit v boju z Druži pred Damaskom. Blagajnik nekega parobrod-nega društva v Novem Sadu Franjo Slavik je poneveril 400 tisoč dinarjev in nato pobegnil v Švico. Novosadsko sodišče je izdalo za njim tiralico in Slavik je bil aretiran v Ziirichu. Pri njem so dobili še 250,000 Din. Izročen je sodišču. GOLOBI P ISMONOŠE. Na sliki vidimo golobe pismonoše ameriške mornarice, katere učijo za to službo mornarji. — Slika nam predstavlja "kupino mladih golobov, ki so prvič zapustili kletko, in to le kratek čas. Z vsakim dnem pa stopnjema povečajo razdaljo poleta, tako dolgo, da so sposobni za službo pismonoše. Ko sem dne 12. aprila t. 1. potoval skozi Zagorje ob Savi, sem ob sedmih zjutraj stopil tudi v župno cerkev. Bila je vprav maša zadušnica. Na vprašanje, za koga je, sem dobil odgovor, da za Ivana Koželja, ki je bil 8. oktobra 1925 smrtno ranjen v boju z divjimi Druži, tam južno od Damaska, in je najbrž tudi še tisti dan umrl. Silno me je zanimala ta novica. Rad bi bil izvedel še kaj več. To se mi je posrečilo po maši, ko je prišel iz cerkve prijatelj ubitega Koželja, Ciril Sovič, ki je rajniku zavezal rano, ne da bi ga pozneje še videl. Prosil sem torej g. Soviča, naj mi kaj več pove o rajnem prijatelju in pa o sebi. Rade volje mi je ustregel in povedal nekako to-le: $ Delali smo v rudniku v Pas de Calais na Francoskem, trije smo bili nerazdružni prijatelji: rajni Ivan, Fr. Zelič iz Rimskih toplic ter jaz. Maja meseca 1. 1925 nas je nek Hrvat, Ilija smo mu rekli (priimek sem pozabil), prišel nagovarjat, naj gremo rajši doli v Maroko, kjer dobimo lažjo službo in sicer kot policisti ali pa finančni stražniki. Nismo mu verjeli.— Šele ko se je tudi on poslovil od rudnika (prepozno smo spoznali, da le na videz!) in rekel, da gre z nami, smo se odločili za odhod. Pripeljali smo se v Pariz. Imeli smo v nekem hotelu vsak svoj kovčeg z vsemi prihranki. Skupno z onim Ilijo smo se šli javit za v Maroko. Dobili smo vozne listke do Marzelja. Mi trije smo si nekoliko ogledovali Pariz. Ko gremo po kovčege, kovčegov nikjer! Vratar nam je povedal, da je vse odnesel tak in tak mož (spoznali smo po popisu Ilijo), češ, da jih nese nam na kolodvor. Tako smo bili okra-deni. Kaj zdaj? Odločili smo se vseeno za Maroko. Odpeljali smo se torej na jug v Marzelj in odondot čez morje v francoski Alžir. Tu nas niso nič vprašali, kaj hočemo; vtaknili so nas v vojaške suknje; postali smo francoski legijonarji. Dobra dva meseca so nas vež-bali, potem so nas pa odpeljali z ladjo mimo Aleksandrije itd. gori v Beirut, odkoder je najbližja zveza v Damask. V Bei-rutu smo se izkrcali. Nato smo nastopili marš proti vzhodu, čez Libanon, proti Damasku. Dne 15. avgusta smo dospeli v Ghasale. Prvič smo se udarili z Druži dne 17. septembra 1925. Napadali smo sovražno postojanko. Nas je bilo okoli 500 mož (vseh mogočih narodnosti: Rusov, Poljakov, Cehov, Bolgarov, Portugalcev, Italijanov, Nemcev, samo -— Francoza nobenega!), sovražnikov, Druzov, pa okoli 5000. Kaj čuda, če se nam je slaba godila! Vkljub temu smo skušali prodirati. V jutru dne 8. oktobra smo spet zadeli ob sovražnika. Tedaj pa nenadoma zakliče tovariš Ceh poleg mene: "Joj, tvoj prijatelj Ivan je ranjen!" Skočim k njemu: dobil je bil strel v čelo; krogla mu je šla skozi lobanjo. Vprašal me je še: "Ali bom umrl?" Potem se ni več zavedel. Zavezali smo mu rano, kakor smo vedeli in znali, ter ga položili na mulo, da bi ga odnesla v bolnišnico, v mestece Esra. Videl sem še, kako so sovražniki streljali na mulo, ki mi je pa kmalu izginila izpred oči. Zvečer sem v bolnišnici vpraševal po Koželju; toda med bolniki ga ni bilo. Zgodilo se je torej ali, da je po poti umrl in so ga "sanitejci" vrgli z mule, ali pa so transport zajeli Druži, ki pa ranjencem ne prizaneso, temveč vsakemu brez odloga glavo odrežejo . . . Izgrešil sem bil tudi Zeliča; ostal sem sam. Mesec oktober in še ves november sem vztra- jal, dasi z nejevoljo. V začetku decembra pa sem sklenil, da' pobegnem. Šotorili smo tam nekje za-padno od Esre. Čez dan smo se prosto gibali, ob osmih zvečer pa smo morali biti vsi v taborišču, obkroženim s štirikotno žično ograjo. Kdor bi ponoči hotel ven, bi bil vsak ustreljen. Dne 5. decembra sem si ogledoval okolico. Pa sem tam v ravni nekje zapazil vodnjak (ki so na Jutrovem tako velikega pomena; kdo n. pr. se ne bi spomnil Jakobovega vodnjaka) — nisem dosti pomiš-ljaj: zavihtel sem se in skril vanj. Ura je bila dve popoldne. Čakal sem. Ob osmih sem slišal v taborišču trobiti "apel." Ko je vse utihnilo, sem se splazil iz vodnjaka. Kam p'a zdaj? Iz ljudske šole sem vedel, da se treba ravnati po severnici. — Kmalu sem jo našel in vedel, kje je zapad, kamor sem hotel bežati. Pričel sem teči. Nikjer ni bilo čuti žive duše, nobenega človeškega bivališča. Čez kako uro ali kaj sem naenkrat zaslišal prav blizu divje streljanje. Že sem mislil, da so Druži mene zapazili. Sklonil sem se ter bežal dalje po vseh štirih. Kmalu sem se prepričal, da velja streljanje drugim u-bežnikom . . . Tako sem tekel do štirih zjutraj. Tedaj pa mi udari v uho naenkrat mogočen šum . . . Pred sabo zagledam reko. Bila je reka — Jordan. Malo niže se je razprostiralo jezero — Genezareško jezero. Lahko si mislite, kakšna čustva so me obšla ob tem pogledu! Pa za premišljevanje ni bilo časa: svojo žepno uro sem vtaknil v usta, pa takoj pričel plavati čez reko. V sredi sem začel pešati. Poskusil sem Stopiti na noge. In res! Začutil sem dno. Prebredel sem jo. Tako sem prišel na drugi breg, v Palestino, v oblast Angležev. Ne daleč proč od mesta, kjer sem prebredel Jordan, proti severu, je most čez to reko: na vzhodni strani stoji francoska, na zapadni angleška straža. Ta me je prijazno sprejela. Odvedli so me v mesto Kajfo (pod Karmelsko goro). Tam sem ostal še čez božične praznike. Našel sem še več pribežnikov. Mene so porabili pri zidanju neke utrdbe. Za božič so nam vsakemu dali tri pomaranče, cigaret in vina. Nekega dne , januarju so nas naložili v velik avto in hajdi! odpeljali smo se skozi Samarijo gori v Jeruzalem. Videl sem Oljsko goro. Še tisti dan zvečer smo bili že zopet v Kajfi. Dne 15. januarja 1926 so nas prijazni Angleži vkrcali na italijanski parnik "Kelio," ki nas je preko Aleksandrije, Malte, Krfa, Patra-sa, Brindisi pripeljal v Trst. — Dne 31. januarja t. 1. sem v Trstu stopil na suho ter se javil pri jugoslovanskem konzular, . Naslednji dan sem se z želez nico pripeljal do Rakeka; odtod pa peš v Ljubljano in potem domov . . • Tu je nehal. Ko sem mu čestital, da je toliko doživel ter srečno pobegnil in se mu zahvalil za pripoved, je resno pristavil: "Vesel sem bil, ko sem spet zagledal domače gore ; še bolj bi bil, da se je z menoj vrnil tudi moj nepozabni prijatelj Ivan." --o- Otroška pamet. Oče: "Marjančica, teci hitro v prvo nadstropje in mi prinesi copate. Marjančica: Ali ne bi rajši šla mamica? Oče: Tvoje noge so vendar mlajše, otrok. Marjančica: Pa bi bilo vendar bolj praktično, če se poprej izrabijo stare noge. Širite in agiiirajte vsepovsod za Amer. Slovenca! PISMO IZ VARŠAVE. Varšava, od 11. do 15. maja. Varšava se je oddahnila. U-tihnili so streli, zasipujejo jarke in podirajo barikade na ulicah. Varšavski prebivalci hite trumoma na ulice, da si ogledajo mesto, kjer se je še pred nekolikim urami prelivala bratska kri. Na tisoče ljudi se pomika k belvederski palači, sedežu prezidenta poljske republike — Vojčehovskega, kjer se je bil poslednji, najbolj strašen boj. Prezident -z vlado je pobegnil v Vilanovo. Tudi mene pogoltne ogromna reka in me nese k belvederski strani. Ulici v bližini Belvedera so pokrite z odkrušeno opeko in steklom, žice električnih železnic so potrgane. Na Belve-deru vihra mesto rdeče zastave z orlom bela bandera. Pred vratmi leži mrtev konj v mlaki krvi. Okoli Belvedera stojijo zmagoslavni polki maršala Pil-sudskega. Množica navdušeno pozdravlja vojake in vzklika neprestano: "Živio Pilsudski, živela njegova zmagoslavna vojska!" Padec Belvedera smatra narod za simbol demokracije. Utrujeno od navdušenja, toda pomirjeni, se vračajo Varšavljani domov, da se mirno prespijo po strašnih nočeh. Pet dni nas deli od izvolitve nove vlade in že je morala nova vlada odstopiti. Dogodki so se vrstili z mrzlično hitrostjo. Izvolitev desničarske stranke z Vitosom na čelu je povzročila v levičarskem taboru velikansko ogorčenje. Temu ogorčenju se je pridružilo tudi poljsko vojaštvo, ker so desničarji svoj čas močno razžalili vrhovnega poveljnika poljske armade in prvega maršalka Pilsud-skega, ne da bi mu dali zadoščenje. Skonfiscirali so članek Pilsudskega, v katerem izraža svoje mnenje glede vladne krize. Začele so se tudi širiti vesti, da hočejo Pilsudskega vsled tega članka pozvati pred kazensko sodišče. Tako obnašanje desničarjev je vedno bolj razburjalo Pilsudskijeve privržence. Končni povod pa je bil dosedaj še nepojasnjen napad na Pilsudskijevo vilo v Sulejevki v noči od 10. na 11. maja. 11. maja so že Pilsudskijeve čete korakale na varšavske mostove. Od ure na uro so se zmagoslavno pomikale naprej, od ure do ure so zavzemale državna in mestna poslopja, od ure na uro so prihajali z vseh strani Poljske telegrami vojaških polkov, da vstopajo pod zastavo Pilsudskega. Takoj prvega dne. se srečata Pilsudski in Vojčehovski na mostu Kierbedzia. Pilsudski poziva Vojčehovskega, da naj odstopi Votoseva vlada. Ker Vojčehovski noče ugoditi Pil-sudskijevi zahtevi, traja dalje bratomorna vojna. Tretjega dne šele pade poslednja vladna postojanka v Varšavi, t. j. Bel-veder. Še isti večer odstopijo vlada in Vojčehovski. Število vseh žrtev še ni znano. Prvega dne je padlo okrog 50 ljudi, ranjenih je bilo okrog 300. V četrtek je bilo okrog 80 mrtvih in 550 ranjenih. Petkove žrtve še niso objavljene. V petek je izbruhnil tudi generalni štrajk kot izraz manifestacije za Pilsudskega in njegovo delavsko-kmetsko državo. Danes, t. j. 15. maja, se vrača Varšava k staremu redu. Ulice so že očiščene, trgovine odprte, vlaki vozijo. Zaenkrat ni še mogoče premeriti vseh posledic Pilsudski-jevega preobrata, presveža so še preživetja, preveč je še javnost osupnjena! Triumf Pilsudskega je popolen. Tudi njegovi nasprotniki pričakujejo, da bo država v silnih rokah bolje procvitala. Da bi se le to upanje izpolnilo!—Dr. Kokalj. Kanada. ~ Piše: Rev. A. Mlinar, Steelman, Sask., Canada. ZGODOVINA. Ko so Indijanci v Satadaco-na in okolici zvedeli, ys je zgodilo, da je bil njih "*/,ief"' ugrabljen od Francozo« valili so celo noč ob obrežju in šele ko se drugi dan Dannacona pokaže na ladji ter namerava na obrežje, da je popolnoma zadovoljen iti za nekaj časa na Francosko, so se Indijanci pomirili in to tem lažje, ker je Cartier pripeljal tudi ona dva Indijanca nazaj iz Francoske. V dveh mesecih bil je nazaj v St. Malo. V Parizu je Donnacona dal kralju Francu vedeti, da je Kanada bogata dežela in tako se je Franc odločil napraviti pisavo kolonijo tam. Za guvernerja je imenoval nekega plemič:: I)e Roboval po imenu, ampak Cartier, ki ni bil plemič, pač pa eden najboljših mornarjev, si ni želel koga drugega čez svojo glavo. Tako je nagloma od-plul 1. 1541 s petimi ladjami ter nagovoril De Robovala naj pride za njim. Ni se naselil v Stadaconi več, kar je zelo u-mevno, ker je njim poglavarja ukradel in pa še malo spomina je ostalo od poprej. Chief Donnacona in njegovi Indijanci, v Parizu, so bili podučeni v katoliški veri, krščeni in nenavaje-ni modernega življenja, so v kratkem vsi po pobožnem življenju pomrli, razen ene 10-letne deklice. Mimogrede omeni Cartier Stadacončanom, da so njih kralj in drugi Indijanci postali znameniti na Francoskem in da stanujejo v takem kraljestvu — nebesih seve — iz katerega se vrniti več nočejo. Šel je malo dalje ter naletel na neko rudo, o kateri je gotovo mislil, da je zlato, nabasal ž njo svoje ladje in hajd domov, da bi svojega kralja kakor hitro mogoče obogatil. Pri izlivu St. Lawrence sreča ga Do Roboval, ki zahteva, da se naj ž njim vrne nazaj. Ponoči jo Cartier popiha na Francosko ter De Robovala prepusti njegovi usodi. Ruda se je izkazala goli — pleh in s tem je bila nada Francozov na zlato pokopana in Kanada čez pol stoletja pozabljena. Francozi so Kanado odkrili in si jo osvojili in zgodovina je njim priznala pravico do nje pred celim svetom. S. tem se konča prvi del francoske zgodovine v Kanadi. Odpadlim Angležem napredek Francozov ni dal miru. Pa da se za vselej iznebimo angleških poizkusov odkriti kaj na zahodu, omenim naj edini slučaj, ki je vreden, do se omeni — čeravno ne zavoljo kakega posebnega odkritja, ampak zavoljo angleškega krika okoli tega podjetja. Žalibog moramo zavoljo tega s časom precej daleč naprej poseči. Neki Anglež, Henry Hudson, je bil podjeten mornar ter drknil doli po obali do današnjega New Yorka in gori do Albany. Od njega ima reka tam ime Hudson River. Leta 1610 pa se je namenil iti prav severno pot v Azijo in se je v sedanjem Hudson Bay vjel. Hudson Bay je ravno na severu Sasketche-wana ter je trikrat tako veliko morje ali bolje jezero, kot je Francija. Pravzaprav je velikanski zaliv, ki je odprt le od julija pa do novembra. Tako je moral tudi Hudson tam ostati s svojimi možmi in eno ladjo čez celo zimo. Velik plavajoči ledenik, ki se je prekucnil, bi ga bil skoro pokopal. Zavoljo pomanjkanja živeža prišlo je dostikrat do prepira. Poleti se je ladja spravila dalje, pa nekega dne, ko pride Hudson na krov, ga puntarji napadejo; vnel se je boj, v katerem so bili štirje usmrteni. Hudsona, njegovega sina in sedem drugih dali so puntarji na čoln ter jih prepustili svoji usodi. Hudsona nihče ni videl več. Vsi so poginili v jezeru, katero se imenuje po njem. Nekaj teh puntarjev so pozneje Eskimi pobili, drugi so srečno dospeli domov z grozno zgodovino. Nekaj jih je bilo še tam kaznovanih. Hudson je edini Anglež, ki je kaj odkril, če se to more odkritje imenovati. Angleži do danes na podlagi tega odkritja utemeljujejo svoje zahteve do celega zapada, čeravno je Hudson 118 let po Kolumbu in 70 let po Cartierju naletel na sever Kanade. (Nadaljevanje tega dela sledi prihodnjo soboto.) PODROBNEJŠI PODATKI O FARMANJU V KANADI. Od treh prerijnih provinc — Sasketchewan, Manitoba in Alberta — je Sasketchewan največji. Zemlje za farme ima 72,000,000 akrov in od teh je le 22,000,000 obdelanih, več kot dve tretjini prerije leži ta-korekoč mrtva in čaka. da bi jo kdo iz tega spanja zbudil. Sasketchewan še nima celih deset milijonov ljudi, in potemtakem bi 30,000,000 ljudi ravno tako lahko živelo tukaj kot jih sedaj devet milijonov živi. Ko je "wheat pool" — pšenič-na zadruga, ki komaj leto dni obstoji, splačala tretji obrok marca meseca, je od tistih 35 milijonov dolarjev za vse tri' province, odpadlo na Sasketchewan celih $25,000,000! — Da se naseljevanje iz vseh dežel vrši v Sasketchewan, je pač naravno. Lansko leto in letos je bilo naseljevanje naravnost velikansko. Povzročila pa je to j federalna vlada v Ottawa. Je pač tudi Angleška malo ljubosumna na drugorodce, da bi ne zasedli preveč dežele m bi se tako rekoč angleški vpliv zatrl. Da se angleški živelj bolj utrdi, je vlada ponudila Angležem najbolje pogoje in pomoč, če se hočejo naseliti iz angleških pokrajin v Kanado. Vožnja jih je stala le $15.00 iz Angleške sem; tukaj je bilo že tako rekoč vse pripravljeno za nje. Navrh jim da še posojilo od $500.00 do $1000.00.— Pa mislim, da jih vseh skupaj ni prišlo toliko kot je došlo menonitov iz Rusije. Vsak lahko vidi, da je to naseljevanje le uboga politika in se bo tudi tako obnesla. Anglež — z malo izjemo — ni za deželo. In če farmuje, jo potegne v mesto, kakor hitro mogoče. Ino-zemcem ali novopriseljencem (Dalje na 4. strani.) "AMER. SLOVENEC" JE NAJSTAREJŠI, A MORA POSTATI TUDI NAJVEČJI V KANADO Vam dobimo zanesljivo Vaše sorodnike iz starega kraja v mesecih marc, april, maj, junij in julij, pa tudi jamčimo za vposelnost. Amerikanci, ki želijo farme so dobrodošli vsaki dan. Mi smo Kanadci in imamo stalni-urad v Regini že čez 20 let. Slovenska pisma naslovite na "Rev. A. Mlinar, Steelman, Sask., Cairada." Simon & Oberhoffner — NOTARJI ETC. — 1717 — 11. Ave. Regina, Sask., Canada » S + I 4» KANADA. (Nadaljevanje s 3. strani.) iz starega kraja se angleške konkurence ni treba bati! Še več: Star Kanadačan piše o sedanjem kanadskem farmerju in pravi, da on ni več kar je bil in da pravi farmerski zarod prihaja dandanes iz tujih krajev. Z drugo besedo, kanadski farmer postal je že bolj "ka-mot," ker se je nabral vsake vrste dobrot in blaga in zategadelj ne prime več tako trdo za orodje, ker mu tega ni treba storiti. V resnici, vsak lahko opazi, da farmar, ki se je zgodaj ženil, s 50 leti gre v privaten penzijon in prepusti delo svojim otrokom in le kadar mora, prime zopet za delo malo bolj krepko. Gotovo ste radovedni, kako se tukaj farme pridobijo? Se-ve gre ta kup malo drugače kot v starem kraju. Najbolje je kupiti in plačati. Pa tega ne premore vsak. Če se farma kupi, plača se dol najmanj ena šestnajstinka. To je legalno.— Drugo se plača v različnih obrokih, kakor se dotičnika domenita. Legalno je 16 let po šestnajstinkah ali več. Deset družin mennonitov je lansko leto kupilo 3200 -akrov za 160 tisoč dolarjev. Plačati bi imeli po $16,000 na leto, pa so plačali že prvo leto $40,000. Tako plačevanje je zelo lahko in posebno še za Amerikance, ki imajo navadno kaj na strani. Ce ima eden $2000 ali $3000 suhega denarja, si lahko lepo farmo izbere od 160 akrov in višje. Seve je treba v tem slučaju plačati tako malo, kakor mogoče, da mu več ostane za nakup živine in orodja. Dandanes je živina zelo dober kup. Konj za delo se dobi od $25.00 in višje; za $50.00 se dobi dober konj. Farmer mi je ponujal za $100.00 lep par — 16 čevljev — z vozom vred. Krave so istotako poceni, samo avtomobili in mašinerija je precej visoka — za eno tretjino več kot v Ameriki. V moji farj je skoro polovica farmarjev, ki so najemniki, ne pa posestniki. Oglejmo si, kako to dela. Ce sem jaz posestnik in dam svojo farmo v najem, jaz plačam davke. Najemnik si mora vse drugo sam priskrbeti, meni pa da čist in cel četrti del od vsega, kar je pridelal. Tudi seme mora si sam preskrbeti. Ta najem se imenuje "Čista če-trtinka." Če se pobotava za polovico, potem jaz kot posestnik plačam davke (davke vedno posestnik plačuje), preskrbirh vse seme in plačam polovico za žetev in mlatenje. Za mlatenje se plača pri nas za mernik pšenice 12 centov. Kar nazadnje ostane, si deliva z najemnikom, če pa nič ne ostane, ker je mogoče toča pobila, pa trpiva obadva enako zgubo. Če pa posestnik plača vse in stavi živino in mašinerijo in kar je potreba, dobi najemnik čisto četrtinko. Seve se naše farme po večini plačujejo same in sicer na naveden način, kakor se pogodita, da kupec plača s polovico ali pa getrtinko pridelka; to je navaden način kupovanja farm v Kanadi. Zategadelj je lahko za vsakega, ki ima le malo kaj denarja, se postaviti v par letih na noge. — Farma v Kanadi se mi zdi dandanes najbolji investment. Tudi mnogi duhovniki imajo tukaj farme in jih oddajo v najem. To je potem njih penzijon v starih letih. Je še druga vrsta farmarjev, ki so lastovkam prav podobni, ker po letu pridejo sem, po zimi pa gredo v Ameriko nazaj. Človek bi ne verjel, da more biti farmar tudi v Kanadi brez konjev in mašinerije! Pa je tako. Poznam mladega Ameri-kanca, ki pride v vigredi gori k nam. Tukaj ima en "quarter" — 160 akrov — v najemu. Najame si par delavcev in mašinerijo in v mesecu dni je vsajal in zopet gre v Ameriko. Jeseni je zopet tukaj ob času za žetev in mlatenje, pobaše žito in je spravi v elevator, vtakne ček v žep ter gre v Ameriko nazaj, kjer se mu lepa prilika nudi denar zapraviti! Za oranje in setev računa se tukaj po $3.50 na aker. Seve ta fant ni edini, ki tako farma; vsako leto pride veliko število Amerikancev sem in nekateri se za stalno naselijo tukaj. Človek bi ne verjel, koliko Amerika investira v Kanadi. Skoro vse tukaj okoli je pokup-ljeno od Amerikancev. Pa se seve vsaka investacija ne obnese. Tukaj pred farovžem je cel Section — 640 akrov — katerega je svoj čas Amerikanec kupil po $18.00 za aker. Nazadnje je prodal za $5.00 in novi posestnik, moj sosed, ga je kupil za $8.00 aker. Sedaj je navadna cena za aker prerije, ki se mora čisto na novo zo-rati, po $8.00. Kjer pa je že iz-orano in so stavbe že postavljene, pride aker okrog $20. — Nanovo izorana prerija se navadno izborno obnese, ker ima več mokrote v sebi. Najbolji čas za farme ogledati za nakup je mesec julij in avgust. Po žetvi je tudi dosti razprodaj, ker marsikateri farmer gre ali v pokoj ali pa se hoče drugod preseliti. Potem pride vse na javno razprodajo. Tudi se tedaj bolje vidi, kako se je farma obnesla glede žita. Hišno orodje in živina gre malo kratko da ne za polovico. Na svojem mestu v tem listu najdete tudi oglas ene katoliške in zanesljive firme iz Regina, ki se peča z naseljevanjem že dolga leta in preskrbuje tudi novona-seljencem delo, to se pravi tistim, ki so po njenem poslovanju prišli iz Evrope v Kanado, ali iz Amerike sem. Kanada posebno čisla amerikanske naseljence in Slovenci bodo gotovo dobrodošli tukaj. Amerikan-cem bi ne svetoval kar vse razprodati in si tako mostove podreti, ko se namenijo sem. — Mogoče se kateremu ne bo posebno dopadlo in se lahko vrne na staro delo nazaj. Kanade se mora privaditi. Da je Kanada dandanes velepomenljiva in važna dežela, se vidi iz tega, da ima Angleška tukaj dva bilijona dolarjev investiranih, A-merika pa celo tri bilijone! Rev. A. Mlinar. NAJVEČJA SLOVENSKA KNJIGARNA V AMERIKI. m/mm/mm/iB, 6'Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd, STREET, CHICAGO, ILL. ZALOGA MOLITVENI-KOV, RAZNIH POVESTI IN POUČNIH KNJIG. DRUŠTVO SV. DRUŽINE (Holy Family Society) it. 1. D. D. D. Joliet, Illinois. Ustanovljeno 2. nov. 1914. Geslo: "Vse za vero, dom in narod, vsi za enega, eden za vse." Predsednik........George Stonič Podpredsed.....John Kramaric Tajnik Paul J. Laurich. Zapisnikar ........Frank Videč Blagajnik .............. Jos. Gršič Reditelj ............ Martin Bluth Nadzorniki: Frank Vranichar, Joseph An cel, Louis Martinčič. Društvo šteje 507 članov ir članic ter 282 otrok. Za 50c na mesec se plača v slučaju bolezni $1.00 bolniške podpore na vsak delavni dan. Od ustanovitve do sedaj se je izpla-plačalo $11,495.00 bolniške pore. Dne 1. julija 1925 se je nahajalo v blagajni $4906.22. Rojaki pristopite v naše ve liko društvo, kjer se lahko zavarujete za posmrtnino in bolniško podporo. Društvo plača $1.00 nagrade za vsakega novega člana, kakor tudi Družba sv. Družine plača $1.00 nagrade; torej $2.00 za vsakega novega kandidata, ki ga pridobite, v društvo. Naš Mladinski oddelek vara nudi lepo priliko, da zavarujete svoje otroke. Ta oddelelt raste od dne do. dne in bode v kratkem eden izmed najmočnejših. Za vsa nadaljna pojasnila obrnite se na odbor: Predsednik: Geo. Stonich 815 N. Chicago St.; tajnik Paul J. Laurich, 512 N. Broadway; blagajnik: Joseph Geff sich, 401 Hutchinson St. Vsi m JcfUetu, HI. POVESTI IN ROMANI. Avstrijska ekspedicija.....45 Beli rojaki ......................65 Bele noči..........................50 Barvaste črepinje ..........35 Fabijola, povest iz rimskih č&sov.......................45 Furij, De Amicis novela .. .75 Bitka pri Visu...................45 Boj. s prirodo ............-.....$ -30 Cesar Maks in Mehika.....25 Četrtek, povest .................75 Črna smrt .........................75 Deteljica Janeza Ciglar.. .75 Don Kišot iz la Manhe.....50 Dve Sliki, Ksaver Meško.. .50 Edip na Kolonu ...............30 Gladiatorji zgodovinski roman dva zvtezka .......... 1-50 Gospodarica sveta ...........60 Igralec, spisal Dostojevski ...................................75 Izlet G. Broučka...............56 Iz življenja za življenje povesti I. in III. zv..........20 Junakinja iz Štajra ........ 1.50 Jurčičevi zbrani spisi vsak zvezek .................... 1.00 3. zv. Deseti brat — Nemški valpet ....................... 4. zv. Cvet in sad — Hči mestnega sodnika — Ko-zlovska sodba v Višnji gori — Dva brata................ 5. zv. Sosedov sin — Sin kmetskega cesarja — Mej dvema stoloma ................ 6. zv. Doktor Zober — Tugomer ..............-C......... 8. zv. Ivan Erazem Ta-tenbah — Bojim se te — Črtica iz življenja političnega agitatorja — Telečja pečenka — Šest parov klobas — Po tobaku smrdiš — Ženitev iz nevošč-ljivosti — Andreja Pajka spomini starega Slovenca ...............................-- Jaromil .........................., -30 Jan Marija Plojhar ........ 1.50 Kobzar.............................. 1.00 Krištof Kolumb...............60 Krivec ...........................50 Kratka povest o Antikristu .....................-.............30 Ljudska knjižica^ 3. in 6. zvezek .......................... 1-00 Jernač zmagovač in Med Plazovi......................... 1.00 3. zv. Jernač Zmagovač .35 6. zv. Gozdarjev sin.....30 7. zv. Prihajač .............. 1.00 9. zv. Kako sem se jaz likal I., II. in III. zv. skup................................. 1.25 14. zv. Ljubljanske slike.. .75 15. zv. Juan Miseria.........50 Mimo ciljev...................... ^50 Moje življenje .................70 Na krvavih poljanah ...... 1.50 Na negotovih potih ...........80 Narod, ki izumira ...........25 Naše življenje, Ksaver Meško .............................75 Naša leta Pugelj .......... 1.00 Nihilist, povest .................40 Obiski, Cankar ................ 1.25 Odiseja .............................45 Oglenica, Fr. Zakrajšek.. .35 Ob tihih večerih, Meško vezana .......................... l.Ot Poslednji dnevi Pompejov 2.00 Perpetua ali afrikanski mučenici.........................45 Pravljice Iztoka ...............75 Pri povesti o Petru velikem .75 Paberki iz Roza.................25 Po strani klobuk...............75 Pravljice, Wilde ...............50 Patria, povest iz irske junaške dobe .......................30 Podobe iz sanj .................60 Pod Svobodnim solncem Finžgar, I. in II. zv......... 2.50 Pol litra vipavca ............ 1.00 Povesti in slike, Ksaver Meško...............................45 Različno blago, Slomšek 1.25 Rablji, vez .......................75 Skrivnost najdenke...........50 Sorodstvo. Povest.............45 Svetobor .......................60 Sisto E. Šesto ...................30 Tri povesti grof Tolstega .40 Tik za fronto .................80 I Tatic, Bevk .......................7£> Taras Buljba povest.........75 1 Trenotki oddiha ...............40 Tunel.............................. 1.25 1 V Libijski puščavi.............20 Vera ................................75 V petih letih okrog sveta. 1.00 1 V tujih službah.................95 Valerija, ali zmagoslavni ' 1 izhod iz katakomb.......... 1.00 Viljem Hauffove pravljice ...................................45 I Vzori in boji.................... 1.50 Zbrani spisi Josip Pagli- 1 aruzzi, Krilan ...................75 Zabavna knjižica: Ks. J Meško ...........................90 Znamenje štirih .............35 Zgodovinske anekdote I. in II. zv........................75 1 Zmisel smrti .....................75 Zabavna Knjižica XXIV. zvezek ...........................75 Zločin v Orsivalu .............75 Zadnji dnevi v Ogleju.....85 Zgodba o nevidnem človeku ..............................50 Zgodbe zdravnika Muz- nika ..............................55 Za milijoni .......................75 ROMANI IN POVESTI. Božični darovi. Poučne i pravljice za mladino.....25 ; Carski sel. Povest z ruskih poljan. I. in II. del. Vsak del po...................50 ; Colomba. Povest po znamenitem francos, pisatelju Prosper Merimee .65 Čujte nas. Kratke, zelo ; poučne zgodbice ...........25 Detela, Zbrani spisi. Hudi časi. Zgodovinska povest. Blage duše, veselo- i igra..............................- .70 Duh v Kentervilu. Angl. pravljica .......................35 ( Dušica. Roman v 3 delih .90 Gozdarjev sin. Povest slovenskega mladeniča.....25 Jurčičevi zbrani spisi, 10. zvezek. Slovenski sve-tec in učitelj. Roman iz slov. zgodovine. Veronika Deseniška. Tragedija v petih dejanjih.... 1.00 Kapetanova hči. Ruska povest............................ 1.00 Mali klatež. Povest povzeta iz resničnega življenja ............................ <30 Kazan, volčji pes. Kanadski roman .................... 1.00 Kralj gora. Francoska povest ............:...................i-oo Križev pot. Roman češkega duhovnika .............. 1-20 Lisjakova hči. Povest iz 1 j ubij. življenja ...........50 Mati božja dobrega sveta. Povest izza turških bojev .................................45 Mladi gozdar. Izviren roman ...............................45 Narodna biblioteka: 7. snopič: Krvna osveta. Povest čerkesk. častnika.. .30 8. in 9. snopič: Nesrečni- ca. Povest iz rusk, življ. .45 12. snopič: Črtice iz življenja na kmetih. Kratke, vesele povestice.................30 20. snopič: Amerika, ali povsod dobro, doma najboljše. Povest ...................30 25. in 26. snopič: Beatin dnevnik. V srce segajoč roman ...............................45 35. snopič: Kratke povestice iz pristnega slov. življenja ...........................30 36., 37. in 38. snopič: Žalost in veselje. Velezani-miva povest.......................75 39. snopič: Solnce in senca. Gorenjska povest.......30 40. snopič: S v i t o s 1 av. Burna povest Slovenca.....30 57. snopič: Nekoliko iz ruske zgodovine ...............30 58. snopič : Zaroka o polnoči. Povest slov. visoko-šolca...................................30 59. snopič: Več kratkih, zanimivih povesti .............30 60. snopič: Emanek, lovcev sin. Doživljaji malega dečka. Berač. Povest iz vaščanskega življenja .30 1 Naseljenci. Amer. povest .35 Na valovih južnega mor- ff ja. Pripovedka .............35 | v Perpetua, ali afrikanski s mučenci. Povest iz 3. P stoletja po Kr..............45 F Pravljice. Po slovenskih F narodnih pesmih .........90 F Poljub. Povest iz gorske- p ga življenja češkega P ljudstva .........................50 F Pri stricu. Povest iz kmet- R skega življenja .............45 S Prst božji. Resnične do- s godbe .............................35 g Stezosledec. Povest iz r ameriškega življenja.....35 g Tujski promet. Dolenjska povest .......................... 1.00 g Veira slovanskih povesti. g Prevodi iz raznih slo- s vanskih jezikov. f 5. knjiga: Lux in tene- s bris lucet. — Moč lju- g bežni. — Že zopet. — g Glasovi iz groba.— Noč v gozdu. — Izdajalec. ^ — Gozd šumi. — Dva ^ husarja .........................60 ^ 6. knjiga: Črtice z og- f ljem. — Ta tretja. — n Poroka po pomoti.........60 g Vstajenje. Povest .............25 ^ Zadnja na grmadi. Zgo- j dovinska povest iz rib- 'r( niške doline.................. 1.00 ^ Z ognjem in mečem. Po- g vest iz davnih dni. S sli-ZNANSTVENE IN POUČNE KNJIGE. j ; Zbirka domačih zdravil. Pri- t pomočki, kako se lahko mno-' I gokrat sami zdravite, brez I stroškov za zdravnika.....85 I Vzor—človek, ali osebnost ^ kot ideal. Znanstvena razprava .......................50 1 O človeškem razumu. Poučna znanstvena razpr. 1.25 J Analiza duševnega obzorja otroškega in duše- ® slovni proces učenja. Znanstvena razlaga o- j ( troške duše ...............-50 ( Ročni slov.-angl. in angl.- | f slovenski slovar .............95 ( Slovensko-francoski slovar 2.00 I POUČNE KNJIGE. \ Abecednik .........................45 ] Abditus-Idejni predhod- I niki današnjega socija- ^ S lizma in komunizma.—$ .75 rJ Besednjak angleški — Webster mali 30c. vel. 1.00 1 Breskev in marelica.........40 1 Domači zdravnik, župni- 5 ka Kneippa ...................... 1-50 / Domači vrt ...................... 1-50 i Državljanski katekizem, pouk za dobavo držav- 1 ljanskega papirja ...........10 t Gradjanski katekizem......10 £ Grško - Slovenski slovar j A. Dokler trd. vez......... 5.00, { Gospodarska geografija .. 1.25 ] I-Iigijena na kmetih .........75 ^ Hitri računar v Din vel... .75 j V dolarski .....................75 j Hrvatska čitanka ............ 1.50 j Italijanščina za Slovence 1.00 , Kako si ohranimo ljubo ] zdravje I. II. III. zv..........50 ] Kateheze za prvence.......35 i Katekizem slov. - angl. .. .45 ] Knjiga o lepem vedenju.. 1.25 j Knjiga uradnih vlog.........45 ] Knjigovodstvo................. 1.00 ] Kratka Katelretika .........20 ] Kratka zgodovina slovenskega slovstva.............. 1.00 ; Kubična računica ...........75 ] Ljubavna in snubil, pisma .35 , Mlekarstvo ..................... 1.00 Nasveti za hišo in dom, trdo vez........................ 1-00 ] Naše gobe. . .................- 1-50 Nemščina brez učitelja I. zvezek ...........................45 i II. zvezek .........................45 Naša zdravila ...................('0 Nauk o čebelarstvu .........50 ( Občinski red ....................45 Osnutek Slov. Narodnega < Gospodarstva ..............•75 Osnovni pojmi iz glasbene teorije...................... 1-25 Perutninar .........................90 Pregledna karta S. II. S. - .25 Podkovstvo ......................75| (Podrobni načrt za prou-j vanje veronauka na ljudskih šolah ........................25 Praktični sadjar vez....... 2.00 Poštno izrazoslovje .........25 Pravila za oliko.................75 Poljedelstvo I. in II. zv. po ...................................60 Pravoslavje ...................45 Rabojemno pravo .............45 Reja domačih zajcev.........45 Slovenska slovnica .......... 1.00 Slovenski pravopis ...........50 Slovarček- k Ovidijevim pesmim, Doki................. »75 Slov. stenografična čitan- . ka..........................:......95 Slov. stenografija I. del... .60 Slov. stenografija II. del .60 Samoznaki slov. stenografije ..................................15 Srbska začetnica .............50 Slovenska čitanka .............75 Slov. kuharica, — S. M. Felicita ....................... 5.00 Travništvo .........................45 Učitelj v boju proti alkoholizmu I. in II. Del.........50 Uvod v filozofijo A. Uše- ničnik............................... 1.25 j Šopek samotarke ............ .50 Varčna^ kuharica.............. 1.50 I Zaznamek okrajšave ko- 1 respondenčnih pisem.........50 Zdravilna želišča .............35 Ženinom in nevestam.......25 KNJIGE ZA MLADINO. i Angeljček, otrokom prija- telj, vodnik in učitelj ......$ .35 : Bob za mladino zob.........30 ! Dedek je pravil, trd. vez. .45 Da ste mi zdravi .............10 , Dane, Rape ....................45 Kralj zlate reke ..............$ .40 Kokošji rod .....................20 | Lesniki, Josip Stritar.....45 , Mali Ave Maria, letnik 1917. 1918....................... 1.00 Martin Krpan ...................95 Mladim srcem ................25 i Obisk na pristavi...............25 i Orlič, št. 1. do 7., posa- | mezna št. po .....................05 I Obnovljen vrtec ...............75 I Poredni smeh ...................50 Pomladančki ....................20 Povestice .......................35 > Prigode čebelice Maje.....75 Robinson, slike .................25 Slepi Slavčki .....................50 > Tolovaj Matej ..................85 Vrtec trd. vez ................. .j35 > Volk spokornik, ve..........85 i Vitomilova železnica.......45 Zabavni listi .....................35 ) Zgledi bogoljubnih otrok .45 i Zgodbe kraljeviča Marka .75 RAZNE KNJIGE. Ajdovski Gradec, J. To- minšek..............................20 ' Brez vere Dr. M. Opeka..$ .35 Etika Dr. France Weber.. 3.00 ?! Franc Pire, življenjepis .35 ' Friderik Baraga, meh. ' vez..................................45 ' 111. Slov. Kat. shod v ' Ljubljani .......................35 ' Katoliški shod v Ljubi ja- > ni .................................. 1.00 Kitajci in Japonci ...........45 * Koledar dr. sv. Mohorja > 1921...............:.................20 > Krištof Kolumb,. Odkritje 1 Amerike .........................45 5 Krščansko nravoslovje.....75 J Kratka zgodovina Slov. J Hrv. in Srbov..................25 Kratka zgodovina Slov. > slovstva ........................ 1.00 > Milosrčnost do živali, za > mlade in stare..................25 ) Mlada leta I. knj/Dr. J. E. Kreka ....................... 1.00 ) Narodno gospodarski ese- 3 ji..................................(.. .35 Naša pota, I. in II. vz. oba .40 J Ob 50-letnici Dr. Janeza 5 Kreka............................. .25 0 Občinsko posredništvo.....75 ) O dveh grehih Dr. M. 5 Opeka ..........................60 Oris zgodovine umetnosti 5 pri Slovencih ................ 1.50 Osmero Blagrov, nauk za J srečno življenje, vezan.... 1.00 0 O sv. Cirilu in Metodu .. .50 5 Peter Barbari^. .................95 5 | Podobe iz misijonskih de- žel ...................................30 Pogled v novi svet .........05 Prilike P. Bonaventura.....35 Problemi sodobne filozofije Dr. Fr. Weber.......75 Proti Avstriji Dr. L. Pivko .30 Slovenski župani .............25 Slovenci, Erjavec ............ 1-25 Spoved, Tolstoj ................ .35 Sveta Rusija ..................45 Več luči, dva zvezka.......20 Zgodovina Brežiške župnije................................ Zgodovina Cerkljanske fare ...............................50 Zgodovina fare Domžale. 1.00 Zgodovina fara ljubljanske škofije.......................45 Zgodovina novejšega slovenskega slovstva II. knj. 1.25 Zgodbe fare Škocjan ...... .50 Zgodovina srednjega veka................................... -75 Zgodovina umetnosti pri Slovencih, Hrvatih' in Srbih ........................... 1.50 Zgodovina 17. pešpolka .. 1.00 Zapiski iz Dunaja ,..........10 MOLITVENIKI. Angelj varih. Platno, rdeča obreza ............................$0.65 Angelček. Molitvenik za stare in mlade. Lična, mala oblika. Vatir. usnjate platnice, zlata obreza ............................$0.75 Bele koščene platnice, zlavta obreza ............................$0.90 Bog med nami. Premišljevanja o presv. Zakramentu z molit-venikom. Platno, z rdečo obrezo ..............................$1-00 Družbenik Marijin. Molitvenih za Marijine družbe. Platno, z zlato obrezo................$1.00 Duhovni boj. Praktična premišljevanja. Platno, z zlato obrezo ................................$i.oo Filoteja. Premišljevanja o vem krščanskem življenju 2 molitvenikom. Platno, rd?oa obreza ..............................1-0® Getzemani in Golgata. Premišljevanje trpljenja in smrti na' šega Gospoda Jezusa Kristusa. Zlasti pripravna za postm čas. Platno, rdeča obr...$l-00 Hoja za Kristusom. Usnje, zlata obreza ........................$1.00 Iz duhovne zakladnice Tomaž* Kempčana. Kratka premišlje* vanja. Platno, rdeča ob.-$0.45 Kratko navodilo za pravo P°" božnost do Matere božj0; Platno, rdeča obreza......$0.7J Kvišku srca. Zelo mala in kusna oblika. Usnje, zlata ob* reza ................................$0-75 Kam greš? Bele koščene plat' nice, zlata obreza..........$1.00 Vatirane usnjate platnice, z1- obreza ........ ....................$l-2& Marija, moja ljubezen. Šmal" nice z molitvenikom. Platno, rdeča obreza ..................$0.7*> Marija, Kraljica src. Zelo P0' učna knjižica za Marijine častilce. Plat., rdeča obr...$0-6? Marija, Varhinja nedolžnosti- Molitvenik za mladino. Vat-platnice z zlato obrezo..$1-0 Usnjate platnice, zlata obreza ................................$1-50 Molitvenik za ameriške Slovence. Vatirane platnice, zl^a obreza ............................$1- Bole koščene platnice, s slikaj zlata obreza ..................^'95 Usnjate plat., zlata obr.. Platnene platnice, zlata obreza ................................ Na Sveto Goro. Poučna premi« ljevanja z molitvenikom. "'' rdeča obreza ................... Nebesa naš dom. Mala, r/jC okusna oblika. Usnje, obreza ............................^rt- Priprava za smrt. Poleg moU* Nebeška hrana. Poleg molit^ nika, premišljevanja za PoS.'* mezne dni v mesecu. zlata obreza, 2 knjigi......^ Naročilu je treba Pri.loŽ^ potrebno svoto v čeku ah ney ordru ter jo pošljite n* KNJIGARNO AM. SLOVEN^ 1849 W. 22nd Street, Chicago, IU. n < Družba sv. Družine (THE HOLY FAMILY SOCIETY) VSTANOVLJENA 29. NOVEMBRA 1914. Zedinjenih Državah QUni77 ■ TAT TUT TT T Inkor- v IU-Severne Amerike OmJuA dULllil ILL. Inkor. v drž. Pa. Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse." GLAVNI ODBOR: Predsednik..................;.....GEORGE STONICH, 815 N. Chicago St., Joliet, 111. I- podpredsednik........JOHN N. PASDERTZ, 1425 N. Center St., Joliet, 111. H. podpredsednik...JOS. PAVLAKOVICH, 39 WincheU St., Sharpburg, Pa. Glavni tajnik..............................JOS. SLAPNIČAR. 311 Summit St., Joliet, 111. Zapisnikar............................PAUL J. LAURICH, 512 N. Broadway, Joliet, 111. blagajnik..............................SIMON SHETINA, 1013 N. Chicago St., Joliet, 111. Duhovni vodja................REV. JOSEPH SKUR, 123—57th St., Pittsburgh, Pa. NADZORNI ODBOR: ANDREW GLAVACH, 1844 West 22nd Place, Chicago 111. JOSEPH HORVAT, 745 Summit St., Joliet, 111. JOSEPH MEDIC, 823 Walnut St., Ottawa, 111. POROTNI ODBOR: FRANK PAVLAKOVICH, 28 School St., Universal, Pa. ANTON ŠTRUKEL. 1240 Third St., La Salle, 111. JOSEPH KLEMENČICH, 1212 N. Broadway St., Joliet, 111. -o- Do dne 31. decembra 1925 je D.S.D. izplačala svojim članom in članicam *er njihovim dedičem raznih podpor, poškodnin in posmrtnin v znesku »41,161.41. . -o- ... Prosimo Slovence in Hrvate, v državi Illinois in Pennsylvania, da v svo-naselbinah ustanovijo moško ali žensko društvo ter ga pridružijo Družbi Sv- Družine. Za ustanovitev društva zadostuje 8 članov(ic). Sprejemajo se ®°ški in ženske od 16. do 55. leta, otroci od 1. do 16. leta. ^ Zavaruje se lahko za $250.00 ali $500.00. Ko dosežemo število 2000, se zviša zavarovalnina na $1,000.00. Od 45. do 55. leta se zavaruje le za $250.00. smrtnine se zavaruje tudi za razne poškodbe in operacije. ROJAKI, PRISTOPAJTE K DRUŽBI SV. DRUŽINE! URADA GL. TAJNIKA DRUŽBE SV. DRUŽINE. Cenjenim krajevnim društvom s tem naznanjam, da se vključi prost pristop v Družbo sv. Družine dne 30. junija. vprašanje od par strani, ako bo prost pristop tudi za Prihodnjo polovico leta, vam tu skupno odgovarjam. — Po sklepu glavnega odbora se Pfost pristop zaključi dne 30. Junija za oba oddelka. Vse Prošnje, katere bodo prišle v m°.j urad do zadnjega tega meseca, bodo novi člani še pristopnine prosti. Za drugo polo-Vleo leta pa je odvisno od gl. °dbora. Ako bo glavni odbor Prihodnji polletni seji,določi, da ostane prosta pristopnica tudi za prihodnjega pol leta, vam bom precej naznanil. ®edanja kampanja pa se zaključi dne 30. junija. Ta mesec Je toraj še prav lepa prilika za Pridobivanje novih članov (ic) v oba oddelka. Evharistični kongres je pred durmi. Kakor vam je znano, so kile razposlane prošnje in nabiralne pole za prostovoljne Prispevke v pokritje stroškov Ua vsa društva. Nekatera društva so že poslala svoje darove. Društva, katera še do sedaj poslala darov, se prosi, da to store vsaj do 13. junija, ker to Je zadnji čas. Do sedaj poslani darovi v ta ^arnen so od sledečih društev ^Po vrsti, kakor sem jih prejel. Društvo sv. Cecilije št. 12, ^iet, 111.: nakolektalo $15.50. 0l'Uštvo sv. Terezije št. 16, Chi-J^So, IU.; nakolektalo $16.25. Društvo sv. Ivana Krstitelja št. °> Chicago, 111.: darovalo iz blagajne $10.00. Društvo sv. Družine št. 6, Waukegan, 111.: darovalo iz blagajne $25.00, nakolektalo $32.00, skupaj $57.00. Društvo sv. Družine št. 2, La Salle, 111.: darovalo iz blagajne $10.00, Anton Kasti-gar nakolektal $15.00, skupaj $25.00. Skupna svota do sedaj sprejeta znaša $123.75. Ker so' me tajniki nekaterih društev prosili, naj objavim imena darovalcev v Amer. SI., vam tu naznanjam, da sem oddal darovano svoto in nabiralne pole, vse-skupaj blagajniku slovenske sekcije, Mr. Anton Golobitchu. Upam, da bodo objavljena imena vseh darovalcev in darovalk ob priliki. Odbor slovenske sekcije kakor tudi tiskarna, ima sedaj ogromno dela. Ako ne bodo imena objavljena precej, naj se ni-kdo ne jezi, vse bo prišlo na vrsto. Vsem društvom, kakor tudi vsem darovalcem (kam) izrekam v imenu Družbe sv. Družine naj prisrčne jšo zahvalo ter ostajam z bratskim pozdravom Vaš udani sobrat Josip Slapničar, glavni tajnik. KONEC ROMANTIČNEGA ROPARJA. Na Korziki, tem gnezdu in zatočišču raznih roparskih tolp ter romantičnih roparskih glavarjev a la Caruga, je storil pretekle dni neslaven konec Nonce Romanetti, legendarni ropar in-gentleman-bandit. Nonce Romanetti je bil po poklicu mesar. Nekega dne mu je bilo ukradeno neko živinče. Romanetti je enostavno svojemu sosedu ugrabil drugega vola. Lastnik ga je naznanil policiji, Romanetti pa je pobegnil v goste korzijanske šume., Skušal je s pomočjo nekega prijatelja zadevo urediti, naletel pa je na odpor. Nekaj dni kasneje so našli trdovratnega soseda umorjenega. Romanetti ga je ustrelil iz zasede. Od tega dne dalje se je Romanetti potikal samo po šumah in gorovju in od tega trenutka dalje je tudi pričela njegova zločinska karijera. V Lavi si je zgradil trdno postojanko, kateri se nihče ni mogel nenajavljen bližati. Če so bili orožniki v oddaljenosti 5 km od njegove kule, mu je bilo to že javljeno. Romanetti je bil skrajno previden in ni zaupal nikomur. Puške ni nosil nikdar na rami, marveč vedno v roki, tako da je bil vsak hip pripravljen za boj. Spal je komaj 3 do 4 ure na dan. Vse te njegove varnostne naprave pa mu niso mogle dovolj pomagati. Pre- tekle dni so našli Romanettija ustreljenega. Glasom neke vesti so ga ustrelili orožniki, katerim se ni hotel udati, po drugi verziji pa ga je ustrelil nezvest član njegove tolpe. Romanetti, kralj korzijan-skih gozdov, je bil običajen in tipičen roparski pojav. Mož je bil bolj majhne postave ter je nosil navadno brke. Nekateri zatrjujejo, da je bil celo simpatične fiziognomije. Star je , bil okoli 44 let. Tekom svojega I življenja je bil ponovno obso-'jen na smrt, znal pa se je veša-lom vedno izogniti. Blazno je tudi ljubil svojo hčerko, katera je lahko razmetavala z denarjem kakor je hotela. MEH ZA SMEH. Pogodil je. Gozdarjev sin Jakec je bil pri izkušnji. Ko ga je profesor vprašal, kaj pomeni latinska beseda "silva" (gozd), ni vedel odgovora. Profesor mu je pomagal in rekel :"Ti bi moral to vedeti, kajti tvoj oče je največ tam." Jakec (veselo) : "Že vem — gostilna." * =!= H: Duhovitost. Ožbovt je hotel biti nekoč v družbi duhovit, pa je rekel: "Poglejte tam onega človeka, ki nikakor ne more čuti grmenja." ^Gašper: "Zakaj ? Ali je siro- o I^SC^l. J^ « Na vogalu Tavčarjeve ul. in Kralja Petra trga v Ljubljani je povozil šofer A. Kimenoven-ger z avtomobilom 711etno star" ko Ano Kocjanovo z Dunajske ceste. Žena je vsled sunka padla s tako silo, da se ji je zlo-' mila kost leve noge. Prihranite nekaj svojega zaslužka vsak plačilni dan in u-ložitc ga v našo varno in zanesljivo banko. Začudeni bodete kako hitro vaši prihranki rastejo in vrhu tega vam plačamo mi po 3% obresti dvakrat v letu ter iste prištejemo h glavnici. Ulagatc lahko v našo banko prav tako zanesljivo kjerkoli živite širom držav, kakor če bi vi živeli v našem mestu. Pišite nam za pojasnilo in dobite od- . _______govor v svojem jeziku. Ako držite denar doma, izpostavljen je raznim nevarnostim, kot tatovom in ognju in dostikrat ga še potrošite brez potrebe. <-c ga imate pa na naši močni in zanesljivi banki, pa je denar vedno na varnem mestu; vendar se ga lahko dvigne ali deloma ali čeloma kot ga kdo potrebuje. Na£a banka ima nad $7*40,000 kapitala in rezervnega sklada, je znak varnosti za vaš denar. JOLIET NATIONAL BANK CHICAGO & CLINTON STS., JOLIET, ILL. ^m. Redmond, predsednik Chas. G. Pierce, kasir Joseph Dunda, pomožni kasir SLOVENSKI KAŽIPOT za slovenske romarje, ki pridejo na Evharistični kongres. Knjižica ima prilično obliko 6x3 ^ palcev in je ravno prava za v žep. Vsebuje navodila, kako se pride iz vseh postaj v slovensko naselbino. Vsebuje natančni vozni red viakov iz raznih postaj na vse dele iz Chicage. Obenem vsebuje tudi natančni splošni in tudi lokalni slovenski program evharističnega kongresa. Pišite takoj po njo predno greste na pot. Stane samo 10c.; po pošti 2c. več radi poštnine. Noben romar naj ne bo brez te knjižice. Ker smo jo izdali le majhno število si jo preskrbite takoj, predno poide. Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. Metropolitan State Bank je najvarnejša in najbolj zanesljiva banka v naši soseščini. Je blizu in vsled tega zelo prikladna za vaše bančne posle. Sprejema vloge in plačuje od istih po 3% na leto. Ima na razpolago za oddati v najem varnostne predale (Safety Boxes). Pošilja denar na vse dela sveta po zmernem dnevnem kurzu. Prodaja zemljišča, izvršuje kupne in prodajne pogodbe. Posojuje denar na hiše in zemljišča, prodaja razne bonde. Zavaruje proti ognju ,nesrečam, tornado, automobile, vse kar se zavarovati da. Metropolitan State Batik CORNER LE A V ITT AND 22nd STREET CHICAGO, ILL. mak mogoče gluh ?" Ožbovt: "Ni gluh, toda grmenja zaradi tega ne more čuti, ker sploh ne grmi." Izgovor. Špela: "Ali moraš vedno šele po polnoči priti domov? Ali moraš vse gostilne oblesti?" Matija :"Veš, ženka, samo zaradi tebe delam tako. Vedno se bojim, da bi na potu domov prišel pod tramvaj. Zato čakam, da tranvaj več ne vozi in tako sem gotov, da ti bom ohranjen še mnogo let." jH -i* Izpolnjevanje povelja. Avstrijski stotnik je imel konja, katerega je skrbno negoval. Tudi svojemu slugi je naročil, naj se v prostem času zabava s konjem. Nekega dne je našiel stotnik slugo v hlevu s časopisom v roki, sedečega v jaslih. "Kaj pa delaš?" ga je na-hrulil. "Ali nimaš drugega o-pravila ?" "Izpolnjujem vaše povelje in kratkočasim konja," mu je odgovoril sluga, "s čit.anjem časopisa." ifc ^ Nemogoč dogodek. Ona: "Jaz ne potrebujem nove obleke. Tisto, ki si mi jo kupil, je letos še prav dobra." KATOLIČAN BREZ KATOLIŠKEGA LISTA JE NIC! Internationalna od ministr. za trg. in obrt konces. Krojna Akademija Ljubljana išče v svrho ustanovitve filiale v A-meriki družabnika ki je krojaškega poklica lahko tudi pomočnik ali mojster in poseduje mali kapital, ter zna slovensko in amerikansko. Krojna A-kademija nudi družabniku vse ugodnosti se izvežbati v tej stroki kot učitelj in bi omenjeni zastopal mesto ravnatelja v Ameriki. Ponudbe z navedbo kapitala na Direkcijo Ljubljana. KVALITETA — TOČNOST — POŠTENJE A. F IARHAM zanesljivi lekarnar — zaloga fotografičnih potrebščin. 2158 W. 22nd Str., vogal Leavitt ceste CHICAGO, ILL. FRANK KRŽICNIK 1942 W. 22d PL., CHICAGO, ILL. Prevažanje premoga in drva. Ko se boste selili, pokličite mene in gotovo boste zadovoljni. p Phone: Canal 1404. The Will County National Bank OF JOLIET, ILLINOIS Prejema raznovrstne denarne vloge, ter pošilja denar na vse dele sveta. Kapital in preostanek $300,000.00. C. E. WILSON, predsed. IMS STRITAR se priporoča rojakom za naro-čila premoga, katerega pripeljani na dom. Prevažam poht-itve ob času selitev in vse kar spada v to stroko. Pokličite me po telefonu! 2018 W. 21st Place CHICAGO, ILL. Phone: Roosevelt 8221. ZA ŠEST SOB POHIŠTVA se proda radi odhoda v staro domovino. Pohištvo je v dobrem stanju in raznovrstno; tudi preproge in pralni stroj znamke "Thor." Za podrgbno-sti vprašajte pri Charles Bre-gantič, zvečer ali po dnevi, — 1903 West 22nd St., 2. nadstr., Chicago, 111., Ph. Canal 2037. sr,č,p,s MALI OGLASI. Za prenovljenje duha.. V tem velepomembnem času, ko se celi svet zbira ekrog svojega Evharističnega Kralja, ko se nam misli nehote zresnijo, ko začasno pozabljamo po-svetnost in se d,uh dviga kvišku za višjimi cilji, sedaj čutimo potrebo spodbudnega berila, dobrih knjig, ki nas povedejo globoko v duhovno življenje ter nam prenove duha ga utrdijo za vse, kar je dobro in plemenito. Knjigarna "Amer. Slovenec" nudi za to priliko sledeče knjige: »Na noge v sveti boj................$0.35 PrilikŠa .............................35 Spolnuj zapovedi, 2 knjigi.. 1.00 Več luči 2. zvezka.............20 |g Koledar Moh. dr..................20 Skupaj ........................- $2.10 VSE TE KNJIGE NAROČENE SKUPAJ, DOBITE ZA............ .................................. M z Molitvenikom za amer. Slovence (cena $1)....$1.50 Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. 22nd STREET CHICAGO, ILL. ČITATELJI! Br. M. Rosenblith iz Przemysla, Avstrija; špccijalist že 25 ,let za SRCE IN PLJUČA nerednosti in bolečine, je odprl svoj urad na 2149 W. DIVISION STREET Dr: Roscnblithova znanost za srčne in pljučne bolezni Vam zasigura okrevanje. DR. H. ROSENBLITH, zdravnik in ranocelnik. Office in' Home Uradne ure: 21.49 W. Division Street 8—11 A. M.; 2—5 P. M. Phone Humboldt 2429 7—9 zvečer. _ HIŠE IN LOTE. SOUTH SIDE 3 NADSTR. hiša po 5 sob, nizka cena. Lastnik 5918 So. Laflin St., 2. nadstr. 642-p do p HIŠA Z 12 STANOVANJI in garaža za 4 kare; 2 in pol akra sveta, pol bloka do Desplaincs River, blizu zverinjaka, 1 blok do kare, pripravno za obcestno gostilno. W. F. Za-lavich, 30th in Desplaincs Ave., Riverside ,111. 645-p do p RENT 7 SOB, parna toplota, blizu Garfield Park, 356 S. Homan Ave., preje $85.00 ,sedaj $70.00. 647-p do p TRGOVINA na vogaluln pet stanovanj na 1700 W. 22nd Street; rent nese letno $2250. Napravite ponudbo. Chas. T. Houha, Exclusive Broker, 818 Harrison St., Ph. Euclid 21. Oak Park, 111. 651-t do t N. E. VOGAL Menard & 64th Street. 60x125, blizu kare, $1200. Motz L. M„ Smith & Bros. Ph. Drexel 4710. 652-t,sr,č BUNGALOW ,ZIDAN, 6 SČB^ ~33 čev. lota moderno. $8200, takoj $1000. 7215 So. Oakley Ave. 653-t,sr,č $1500 TAKOJ zid. hiša po 6 sob, furnace ht., garaža za 2 kari. Hamlin Ave., blizu Ogden, $12,300. S. H. Poch, 4010 Ogden Ave. DVONADSTR. LES. po 5 in 6 sob, cementna podi., elektrika. 4137 W. Wilcox, 2. ndstr. 655-t,sr,č. DVONADSTR. HIŠA ,po 5 sob, fur-nace ht. $12,750.-4811 Argyle. Ph. Graccland 1735._658-t,sr,č 2 LES. HIŠI na vogalu 43rd Pl. in Parncll Ave., v dobrem stanju, plin, elektrika, 6 sob, 4 stanovanja nesejo $108.00 mesečno. Cena $7000. Mr. B. O. Conner. Ph. Blvd. 7120. _____ 667-t,sr,č PRAZNE LOTE V INGLESIDE, 111., nekaj lot ob kanalu, kjer pristajajo čolni, ki vozijo v Fox Lake, Long'Lake; tudi na obroke. Charles Harbough' Lumber Co., Highland Park, 111. 659-tdot. LOTE, na katerih je drevje v Fox River ob Five Islands ,5 milj južno od Elgin ,lahka odplačila. A. R. Jo-seph, 472 N1 .Liberty St., Elgin, III. 660-t do t FARME NA PRODAJ FARME v East Kansas in West Missouri, na prodaj ali zameno. Sewcll Land Co., Garnett, Kansas. 671-pdop 103^2 AKRE južno-vzhodno v Cass okraju, Missouri. Tudi vzame kaj v zameno. Grant McCulloh, Gragen City, Mo., Cass County. 672-p FARME NA PRODAJ pripravno za mlekarno. Tudi sadje. Podrobnosti P. O. Box 742, Hart, Mich. 673-pst UGODNA PRILIKA. ZNAMENITI BURLINGTON DISTRICT. Obdelana in neobdelana zemlja, raste pšenica, velikokrat ena žetev plača, kar stane zemlja. Vročega vetra, ali škodljivih žuželk ni. A.W. Winegar, Burlington, Colo. __646-p do p TRGOVINA Z MEŠANIM BLA- ■ GOM in hišnimi potr. na dobrem glasu in prostoru, primoran prodati. 1454 W ,18th St. Roosevelt 8930. 656-t,sr,č DELICATESSEN in trgovina z ribami, dobra kupčija, rent v hiši. 7014 S. Halstcd St. 661-t,sr,č GROCERY TEA & COFFEE Store, dobroidoča. Prodati mora radi druge kupčije. 2522 W ,51st St. Vprašajte na 1903 W. 51st St. 663-t,sr,č MERCHANDISE STORE, prvovrst-ni, zunaj na deželi ,nobene konkurence, 7 sob stanovanje, porč za spati, kopel .elektrika .pošta in trgovina v hiši .Tukaj se nudi prilika, da si napravite denar. Cena $14,000. 38 milj do Chicago ,ob Grand Trunk R. R. Henry J .Paulus, Ainsworth, Ind. 664-t dot TAILOR SHOP proda v hotelu, kjer je 135 sob, lepi dohodki. 1648 Luni Ave., pol bloku Clark St. 650-p,t PRODA ZA NIZKO CENO POOL ROOM s tremi mizami in vsem pohištvom ja-ko pripravno za dva zakonska, ker jc zadaj lepo stanovanje. Lepa prilika za Slovenca, ker jc v slovenski naselbini. Vprašajte zvečer na: 1750 West 22nd St.. Chicago. 111. n.s.t.sr NE PREZRITE TEGA! Po neverjetno nizki ceni dobite v slovenski naselbini v bližini cerkve sv. Štefana kakor iudi na drugih lepih krajih hiše, tudi ako nimate premoženja. Lahko dobite svoj dom s 7. in 4. sobami, leseni, pa tudi krasno hišo, ki ima 3 stanovanja po 4 sobe, lastnik da sam vknjižbo, plačate mesečno manj kakor pa nese rent, potreba je le 51000 takoj. Tudi potrebujemo moške in ženske, ki bi hoteli svoj prosti čas vporabiti v dobičkonosne namene. Priliko imate v kratkem času zaslužiti veliko denarja. Za podrobnosti se obrnite na: A. J. DULLER, 1856 West 23rd St., Chicago, 111. Phone: Roosevelt 1633 p,č,s K 4? 4" *J? 4* 4» 414» 4» 4» 4* 4» 4» 4» 4» 4» 4» 4» 4» 4» K I ROJAKOM V | t WABKEGAR-NORTH CHICAGO i PISANO POLJE -- J. M. Trunk.-- SPISAL F. V. SLEMENIK IZDAJ AVEC Zgodovinska povest iz turških časov. Priporočam svojo trgovino z mešanim blagom in obuvali. V zalogi imam vsakovrstne obleke .vsakovrstno spodnjo obleko "Cooper's Underwear," srajce za praznike in za na delo, klobuke in sploh vso opravo za celo družino. Pridite in prepričajte se, da je pri nas dobro blago, zmerne cene in ista postrežba kakor kjerkoli drugje. Se priporočam v naklonjenost vrne več v domače kraje. Pa reči moram, da odtegnem vsako pomoč, ako mi ne zagotoviš, da ju res ne bo več nazaj na dom, če padeta živ^ v tvoje roke. Da ti padeta v roke, za to lahko poskrbim." "Vse dovolim, vse; kaj torej zahtevaš," sili Ferat. "Zgoditi se more, da ne padeta v boju, da morebiti ranjena prideta v tvojo oblast, ti ju pa potem za lepo odkupnino pustiš v domačijo nazaj .Tega se bojim," se obotavlja vitez. "Nikogar ne pustim iz svoje oblasti, ako tako zahtevaš, in če mi svet ponujajo za nju." "Pomorem ti torej, pa samo s to pogodbo: Zaroti se pri Mohamedovi bradi, da, ako ne storita smrt v boju oba, Turjaški in Vit, ako kateri teh dveh pride živ v tvoje roke, da ga ne izpustiš iz svoje oblasti, da ne pride nikdar k svojim nazaj. Prisezi pri Alli!" "Zarotim se," krepko govori Ferat-beg, "da nobenega ne bode več nazaj, in prisegam, kakor gotovo je Allah velik in Mohamed njegov prerok!" "Dobro! Zdaj ti razložim, kako ti bo edino mogoče, ju ali uničiti ali vsaj ,ujeti. Ako se ravnaš po mojih besedah, je Herbart tvoj, in Vit in vsa slovenska vojska, skoro samo plemstvo ; ne more ti uiti nihče. Torej: Dober dan hoda odtod stoji krščanska vojska; ni še vsa skupaj, peštvo je še na poti. Herbartova vojska ni velika, in ako jo primeš prej, kakor pride peštvo, se zgodi, kar sem rekel. Jutri zvečer more biti zbrana že vsa vojska, torej je treba jutri zjutraj začeti boj s Herbartom. Kako bi to bilo mogoče ? To je moja naloga. Jaz in moj pomočnik sva dobro pregledala vso okolico okrog Budačkov; dobro nama je znana. Midva bodeva kazala najkrajšo pot, ki vodi do krščanskega taborišča. Tvoja vojska se še danes pomakne za pol pota naprej, in ko se stori trda noč, se zopet vzdigne, tako da imaš jutri zjutraj kristjane pred seboj. Pa da se ne odmaknejo ? To je tudi moja naloga. Da ujameš Iler bar ta in njegovo vojsko, moraš razdeliti svojo vojsko v tri dele. Prvi del stopa naravnost proti Herbartu, to je proti zahodu, in ta del so pešci. Drugi del, ki mora kakor tretji obstajati iz konjikov, zavije na desno; tega vodim jaz. Tretji del jo mahne na levo; njemu bode kazal pot 'vitez' Luka, moj prijatelj. Ko začenjajo ugasovati zvezde, mora že vsak oddelek biti na svojem mestu; ti, Ferat-beg s pešci, kristjanom nedaleč nasproti v lice, jaz z drugim oddelkom se ustavim kristjanom v levo, in 'vitez' Luka na desno stran. Vsi oddelki si ostanejo v mali dotiki med seboj .Zraven se mora drugo in tretje krdelo združiti za Herbartovo vojsko in tako so kristjani obkoljeni. Da se to dobro izpelje, bodeva skrbela jaz in moj tovariš. Ne more izpodleteti!" •'To Ferata neizrekljivo razveseli. Herbar-ta dobiti! Herbarta, ki je Turkom že toliko škodoval, jih tolikokrat namlatil do živega! Herbarta, pred katerim se je prestrašilo vsako turško srce; njega, strah Turkov, bo on, Ferat-beg, ugonobil, in slava mu bo zaradi tega donela po vsem turškem carstvu. In zraven fierbarta še enakega mu Vita! Vitez Vovk se s svojimi sladkimi besedami in spretnim obnašanjem prikupi navzočim častnikom. Hladilne, lepo dišeče pijače, ki jo imenujejo Turki šorbet, jima podajo in po šorbetu še kave, katere še ni bilo takrat po Evropi. A Luka se je le malo zmenil za tako pijačo. Prične se daniti in Ferat-beg je bil pokon-cu. Nebo se je zjasnilo o jutranji sapi; naznani se lep, a grozno vroč dan. Poročijo vojskovodju, da sta došla gjavra, ki zahtevata k njemu, za kar imata pismo njegove roke. Ferat-beg je danes vstal posebno dobre volje; ko čuje o gjavrih s pismom, z rokama veselja ploskne ter ju brez odloga veli vpeljati. Turki se čudom čudijo, čemu je njih vojskovodja tako milostljiv proti kristjanoma, da ju celo pusti z orožjem k sebi. To se še nikdar ni pripetilo. "Dobro mi došel, moj vitez Vovk iz gjavr-skih pokrajin," pozdravlja Ferat vstopivšega izdajavca ter mu poda roko. "Dobro došel k moji vojski! Ta je tvoj spremljevavec, tvoj pomočnik ali prijatelj," pogleda Vohača ter mu poda desnico. "Moj prijatelj in pomočnik v težavnem poslu, o katerem sva se pogovorila v Sarajevem. Ime mu je vitez Luka," tolmači urno Vovk in Vohača hudo pogleda, ker se je ta ravno hotel debelo nasmejati, čuvši, da je vitez.' "Tudi dobro došel, dobri vitez Luka," ponavlja Ferat-beg ."Kako se imajo naše skupne zadeve?" "Povsem dobro," odgovarja vitez. "Te je torej še volja, slavni Ferat, za to, kar ti jaz dam in k čemur ti jaz pomorem, tudi meni zagotoviti, kar jaz zahtevam?" "O tem ne moreš dvomiti," smeje se Ferat-beg; "o tem ne smeš dvomiti, moj ljubi vitez Vovk! Kakor si se prepričal, ravnal sem se doslej natanko, kakor si mi naročil. Moj sel je bil v Ljubljani?" "Bil! Ravno o pravem času je prišel prosit v imenu Hrvatov konjištva, in to je že na Hrvaškem!" "Praviš? A kdo mu je vodja?" "Herbart Turjaški," težko izgovori vitez Vovk. Ferat-bega prešine pri tem imenu groza; ko bi tega dobil v roke! Vsaj mrtvega, kako bi mu poskakovalo srce, nič več bi si ne želel na svetu! "Vit iz Visokega je tudi pri konjištvu," naznanja dalje vitez. "Tudi? Nevaren sovražnik nam je ta Vit, in ne vem, kaj bi dal, da teh dveh, Turjaškega in Vita, ni več na svetu!" "Bi torej rad ukrotil ta dva junaka?" "Čemu to vprašuješ, vitez Vovk? Česar si poželiš ,gjavr, ti dovolim, samo da mi pomagaš ugonobiti Herbarta in Vita, kakor si obljubil v Sarajevem, ako ju že ne morem živa dobiti v roke .Omenil si, da ti je tudi na tem, da izgineta. Ali je to še tvoja volja?" "Želim še," odvrača Vovk počasno, "želim še, da vzameta konec oba, da se nihč6 ne po- FRANK OPEKA TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM 502—10th ST., WAUKEGAN, ILL. Domača trgovina za Domače potrebščine J. L. Telser FURNITURE AND HOUSE FURNISHINGS FONOGRAFE IN RADIO 2107-11 West 22nd Street, Chicago, 111. Phones: Canal 6138; Roosevelt 2107 Ustanovljeno 1912. ALASKA OMARE ZA LED ne morete dobiti boljše ,pa tudi ne cenejše. Od $15.00 naprej. Naše omare za led so znotraj prevlečene s korkovino, kar zadržuje toploto — to pomeni, da veliko prihranite na ledu in jedila ostanejo dalje časa sveža. POSEBNA CENA $69.50 za emajlirano peč, nikjer ceneje. Druge vrste od $35.00 naprej. Za vsakovrstno pohištvo se obrnite na nas. Mi smo založeni z vsem. Naša postrežba je prvovrstna. Pridite in prepričajte se! Phone«: 2575 in 274J. Anton Nemanielt & Son PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V JOLIETU IN AMERIKI. USTANOVLJEN L. 1895. Na razpolago noč in dan. — Najboljši avtomobili za be, krste in ženitovanja. — Cene zmerne, i ^M I JO LIST, HflU 1002 — N. CHICAGO. ST. A. Grdina & Sons TRGOVINA S POHIŠTVOM IN POGREBNI ZAVOD 6017-19 Sa. Clair avenue in 1053 — E. 62nd St., ... Cleveland, Ohio. TELEFONSKA SLUŽBA DAN IN NOČ! Randolph 1881 ali Randolph 4550 PODRUŽNICA: 15303 — Waterloo Road — Phone Eddy 5849 "Najboljše delo za manj denarja" Nobenega izgovora za slabe zobe. Časi o bolečinah pri zdravljenju in popravljanj.u zob bo minuli, pa tudi stroški za dentistovo delo so tako malenkostni, da bi ne smeli delati zapreke. Tudi ako imate le en zob, ali več, ki so pokaženi, ne odlašajte, da bodo še slabši. Pridite takoj jutri in zavarujte si svoje splošno zadravje z zdravimi zobmi. Mathilda Ludwig VSAKOVRSTNE ŽENSKE POTREBŠČINE Naša specialiteta: Obleke za močne ženske in -- MODERCE PO MERI - V vašo korist jc, da pridete v našo trgovino in se prepričate, da smo najcenejši, z najboljšimi oblekami, nogovicami in drugimi potrebščinami. Z našo postrežbo boste zadovoljni. — Govorimo slovenski. P- 2202 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. Phone: Canal 1277. Preiskava in ocena BREZPLAČNO C. V. McKinley, D. D. S. naslednik Burrows zobozdravnika CHICAGO IN VAN BUREN STREETS JOLIET, ILL. D' Arcy poslopje, 2. nadstropje -s- št v. sobe 204 Phone: 4854 ženska postrežnica Odprto: od 9, zjutraj de 8. zvečer. V nedeljo od 10. zjutraj do 12. opoludne. DR. J. F. KONOPA ZDSAV^bSSlsa ,n X ŽARKI. Zdravi vse bolezni hitro in uspešno. Specialist za zdravljenje vse moških, ženskih in otroških bolezni. 1520 W. Division St., vogal Milwaukee ave. 1 Dickson St., Chicago, 111. Pho. Armitage 6145. — Od 10-12 dopoldne, 2-4 in 6-8 zvečer, v nedeljo od 10-12. 326 Še nekaj o fati morgani. i Ko se je člankar v Delavski i Sloveniji v prvem delu članka i nesmrtno blamiral, preide na 1 to, za kar je šlo, in daje nauke ] 0 prepričanju, oziroma pobija mene in duhovnike, ker nima- i mo prepričanja, se bojimo : špehkamer in smo hlapci sedanje kapitalistične družbe in se hočemo le prikupiti, da dobimo priložnost boljše trgovine itd. Baje gospoda okoli Del. Slo- ' venije menjava svoje prepričanje z vsakim vetrom, a o prepričanju ima pač vsak pravico govoriti. Glede vojne sem že večkrat poudaril, da ni stvar posameznika preiskovati in odločevati, ali je vojna pravična ali krivična, ali potrebna obramba, ali pa "golo klanje narodov." Posameznik ima dolžnosti tudi do države, toraj tudi duhovnik, in se tem ne sme odtegniti, posebno ne, ako je država v nevarnosti, in nima prav posebno tehtnih in neovrgljivo opravičljivih razlogov, da ravna drugače, n. pr. če bi postavna oblast zahtevala nekaj, kar pride navskriž z jasnim božjim zakonom, ali naravno pravico. Kar člankar čveka o prepričanju in špehkamri in proda-nju vere za svoje osebne namene, je čvekanje človeka, ki razume pač le čvekati in hoče samole smešiti. Ako se pri tem sklicuje celo na Krista, znači to pač vrhunec hinavstva in gole čvekarije, in če čveka o cerkvi, kjer bi bil govor opravičen le glede posameznikov, je to zopet le dokaz, da hoče smešiti. Socialisti so zelo poudarjali svoj antimi-litaristični program. Vsaj nemški in avstrijski so se dvignili kot . en mož, ko je izbruhnila vojna,' in so vsaj v Avstriji morda le preveč "goreli" za vojno. Nihče jim iz moralične-ga stališča ne more ničesar očitati, dasi bo člankar o njih zjv-držanju čvekal, kar mu je že v krvi; perfidno je pa od istih socialistov, kakor je bilo že večkrat čitati v Prosveti, da zamerijo isto "Stališče, ki so ga sami zavzemali, drugim, pred vsem duhovnikom, ali ce^o cerkvi kot taki. Ko je prišel polom, so se hinavsko spomnili zopet svojega .antimilitaristič-nega programa, in zdaj jim je cerkev vsa militaristična in imperialistična, dasi ni zavzemala drugega stališča, kakršnega so vsaj pri izbruhu oni sami. 1 Čvekač je radoveden, kakršno stališče bom jaz zavzel gle- I de postopanja "bratov v faši^ stični Italiji" povodom atentata na Mussolinija. j Ako je res, kakor čvekač trdi, "da je duhovščina dala zvoniti vse cerkvene zvonove in obdržavala zahvalne maše, na katerih se je pelo zahvalne pesmi, ker je Mussolini rešen nevarnosti," potem najdem jaz postopanje duhovščine v splošnem opravičeno. Čvekač bo seve iz tega izvajal, da se s tem zagovarja fašizem ali imperializem. Kakor glede vojne, tudi pri posvetni oblasti ni zadeva posameznika preiskovati, kako je prišla ta oblast do moči. Za zdaj je Mussolini v Italiji državna oblast, kakršna so bolj-ševiki v Rusiji. Dokler taka oblast ne zahteva nekaj, kar ni v skladu z višjimi zakoni, se ji katoličan pokori. Ako se člankar morda spominja na potek obravnave proti nadškofu Cieplaku, je podal nadškof e-nako izjavo boljševikom. — Oblast je od Boga, to je nazi-ranje katoličana; kakšna je ta oblast, in kako izvršuje ta oblast svojo moč, in kako je prišla do oblasti, je pa zadeva oblasti same. Le ljudje, ki nimajo nobenih moraličnih podlag, bodo iskali svoje osebne interese, če jim to kaže, in revoltirali, krščansko načelo pa je, da se oblast rešpektira, in se rabijo zoper krivično izrabljanje oblasti le moralično opravičena sredstva. Težko da bi člankar zamogel tem načelom slediti, ker on m^ ra čvekati in kričati. * * * Jeza ne govori pravice. Ker je Amer. Slovenec zapisal, da je bil Burbank dober vrtnar, a se ni dosti razumel na filozofijo, je žarkometar precej hud. "Kutarski mazac, prejudicialno mazaštvo, kvasite o socializmu, o katerem nimate pojma, farani sv. Štefana naj bi šli k dobremu zdravniku. . ." tako opletava. "Zakaj silite v delavska vprašanja, o katerih toliko razumete kot zajci na saksofon?" Hoho! To je lepa. Pri A. S. je, lahko rečem, do 90 odstotkov pravih delavcev, in ravno ti naj bi prav nič ne razumeli o socializmu, bolje o socialnem vprašanju? Žarkometar mora misliti-da zadostuje pečat socialista za znanje delavskega vprašanja. Morda mislijo z njim tudi drugi tako, a razumevanje vprašanj bo pri tem precej kla-verno. Drugič pa obsega socialno vprašanje ves kompleks raznih ved. Kdor se s temi bavi in .p ume, bo v delavskem vprašanju bolj podkovan, kakor morda kak ročen delavec, če ta morda nima prilike se s takim1 vedami seznaniti. Ne gre za to, kdo se bavi s kakim vprašanjem, tenivec kako se bavi, oziroma, kak0 vprašanje razume. Delavec se lahko razume na filozofij0' ako jo je študiral, filozof P:l lahko ne ume kakega delfskega vprašanja, če se »i ''' njim seznanil. Prav za to je šlo pri B«1' banku. V vedi rastlinstva je b1 dobro podkovan, ko pa se Jc lotil filozofije in verskih vprašanj, mu je pa spodletelo, kakor bo spodletelo tudi vsakem11 socialistu, ako je on samole socialist, a o socializmu dosti ne razume. That's it. * * * Vprašanja na prvi maj. Neki Isko, ki je v Puebl"-Colo., in piše v Chicagu, ali Pa je v Chicagu, pa piše v Pueblo je na prvi majnikov dan ma radoveden. "Zakaj," P 1 šuje po Zarkometu, "daje B0^ več zmožnosti brezvercu ko Kristusovim služabnikom, nfl primer Burbanku?" On je S0' tovo pri tem mislil tudi nase, ' * je porinil Burbanka v ospved.le-Radovednemu Isku naj bo odgovor, da pri Bogu ni nobene komande, kakršna je n. P ' na Lawndalu. Ker pa s Isko ne bo zadovoljen, bo moral pač malo počaka^, vor pa bo dobil. "Zakaj ni Bog," izbarava dalje, "takoj v začetku ustvai^ rastlin, katere je razvil Bu1' bank?" No, g. Isko, v tem s'Ll' čaju bi utegnil kak Kristov namestnik imeti več zmožno9'1' kakor brezverni, n. pr. on sam. i n njega bi glava bolela P taki nesreči, in tako je Bog v prav naredil, tudi to, da moj on popraševati. Sicer naj ^ , pa "zmožni, brezverski" BU bank poskusil "narediti" kak travico, potem bi utegnil V Isko od veselja plesati, da y bila Burbankova volja 1n ' morda kaka nadležna Burbankov vrt in "I'isa" polje?" Bo težko stvar kakeM okusa, pač pa simpatije, > čemur pa zopet uide g- ls\ pamet. Ljubi maj, krasni m ' v Pueblu Vlada malo — nll!1,1' -o--j. "Amer. Slovenec" je naj«*®''* si slovenski list v A"*** i zato zasluži, da ga v««* širi in priporoča!