MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNK
Vrtttai&tvo In uprava* Mar0>or, Gosposka akti / Talatoa MradnUtva 3440, oprav* J*M Uhaja rasa« nadal|a In praznikov vaait dan ah 10. ari / Valja mm<m prajaaaa« « upravi al pa p »iti 10 Ota, dottavljaa m d«« tt Ota / Ogl**J pa aaMca / Ofteaa •j mm tsdi oglaanl addalab _lu«ra** v Ljubljani , Pot M tekoval raba M. 1140»
M
JTUTRA
Naše gospodarstvo in davčne obremenitve
Iz govora narodnega poslanca inž. Fr. Pahernika
Pri debati o proračunu našega finančnega ministrstva v narodni skupščini, je govoril v nedeljo mimo drugih poslancev tudi naš poslanec za prevaljski okraj, g. inž. Franjo Pahernik, ki se je dotaknil v prvi vrsti vprašanja našega propadajočega lesnega gospodarstva in davčnih bremen. Gospod poslanec je poudaril. da so zastopniki vlade izjavili med razpravo o proračunu v finančnem odboru narodne skupščine, da predstavljajo gozdovi v naši državi ogromno bogastvo, ki pa se sedaj žal ne da izrabiti. Poleg uplahnitve vsake konjunkture za vnOvčevanje lesnih izdelkov je nastopil tudi silen pritisk javnih bremen, ki so dosegla nepojmljivo višino. Govornik je podrobno razpravljal o teh javnih bremenih. zlasti v kolikor se plačujejo v Sloveniji. Podal jih je v naslednjem taegledu:
1. Z e m 1 j a r i n a se računa od katastrskega čistega dohodka. Lani je bila določena na 10 odstotkov. Ta katastrski čisti dohodek se je pa ocenil leta 1928., torej v času naše največje lesne konjunkture! Zato je velika krivica, če je osta-davčna osnova ista, čeprav preživlja-gozdarstvo in lesna industrija nepopito krizo. K tem 10 odstotkom pa je tre^a prišteti še progresivni dodatni da-' ek. ki znaša 2 do 18 odstotkov. 2. B a-11 0 Vi n s k a doki a d a na zemljarino v Višini 35 odstotkov. 3. Banovinska cestna doklada namesto kul uk a v višini 25 odstotkov. 4. Okrajna cestna doklada na zemljarino v povprečni višini 15 odstotkov. 5. Banovinska zdravstvena doklada, ki znaša
10	odstotkov. 6. Občinska doklada na zemljarino v povprečni višini 73 odstotkov. Občine prejemajo razen tega še kuluk za ceste! Priznati je treba, da so tudi druge agrarne kulture, kakor tudi gospodarske panoge, ki so podvržene igradarini in pridobnini obremenjene z dokladami od točke 1 do 7. 8. Banovinska dajatev na sečnjo lesa, če znaša sedanja vrednost tega lesa v primeru prodaje 10.000 Din, 2 odstotka. 9. Prispevki v fond za pogozdovanj e goličav, ki obstoja piri ministrstvu za gozdove in rudnike po predloženem finančnem zakonu, katere naj plačajo državnim gozdom podjetjem občine, korporacije, imo-Vinske občine, gozdne zajednice, cerkve, nadarbine in zasebniki, ki imajo ^ad 100 ha gozda, in sicer od lesa na
Panju 2 odstotka.
To je nepravično, ker morajo po za-°iiu vsi lastniki gozdov sami skrbeti za Do8ozdovanie svojih goličav tudi brez dr
žavne pomoči ter bi morala tudi državna gozdarska podjetja kriti svoje stroške za pogozdovanje z lastnimi dohodki. 10.
Davek na poslovni promet za lesne izdelke v iznosu 4 odstotkov. Davčni obvezniki so pri tem tudi kmečki posestniki, .ki predela vajo. svoj les na svojih primitivnih žagah. Zlasti to vprašanje bi moralo ministrstvo za gozdove in rudnike posebej proučiti in preurediti zadevni zakon tako. da bi za to kategorijo kmečkih posestnikov ta davek ne pri še! v poštev. 11. Gozdni posestniki, ki delajo v lastni režiji, so obremenjeni z dajatvami za ceste, čeprav leže izven njihovega območja in se jih tudi ne poslužujejo. 12. Velika gozdna posestva so obremenjena ponekod tudi s patronati in s e r v i t u t i. 13, Prispevki za verske občine. 14. Srednji in večji gozdni posestniki, ki delajo v lastni režiji, nosijo tudi vsa bremena socialnega zavarovanja. 15. V najtesnejši zvezi s tem je gozdna industrija obremenjena z visoko p r i d o b n i n o in vsemi dajatvami od točke 1 do 7, nadalje z državno in banovinsko trošarino za električni tok in s socialnimi bremeni. 16. Banovinske dajatve na vodne sile, ki jih bodo plačevali tudi naši m ali žagarji, ki jih je nad 1000.
Inž. Miklavec iz Brežic je imel o teh zadevah zanimiv referat na glavnem občnem zboru Jugoslovanske gozdarske zveze 3. septembra lani v Banjaluki. Po njegovem mnenju znašajo doklade 51 odstotkov od čistega dohodka teoretično, v praksi pa je gozdna renta enaka ničli. Nadalje je omenil govornik še, da plačuje zairadi pogrešne in prej protizakonite politike Narodne banke zlasti naša gozdna industrija v Sloveniji prekomerno obrestno mero. kar gre zopet na račun gozdov. Zavarovanje valute se vrši na podlagi previsokega cenika za les in posledica tega je, da imajo naši izvozniki stalne težkoče, zlasti manjše tvrdke. Bilanca našega izvoza lesa zaradi tega ni realna, marveč ka:'e previsoko aktivnost. Če torej pregledamo vsa ta dejstva, se ne smemo čuditi odmevu, na katerega je naletel v javnosti predlog
o	uvedbi nove trošarine na les. Upoštevajoč nastalo razburjenje, je iinančni odbor ta prredlog odklonil. Vse to velja tudi za lesne množine v gozdovih, ki se prodajajo brez denarnega efekta. Zato je nujno potrebno, da se znižajo o-bremenitve naših gozdov, ki so naše zlato. To naj uipošteva g. finančni minister pri izvajanju svoje finančne politike.
Probiem Podora v tspreii
Priče ek pogajanj v Rimu — Glasovi italijanskega tiska Pocse anja med Nemčiio in Jugosiavio
RIM, 14. marca. Danes dopoldne so se sestali Mussolini, Gombos in Doll-fuss k prvi konferenci.
RIM, 14. marca. Fašistični listi pozdravljajo prihod Gombosa in Dollfus-sa in prinašajo zanimiva poročila o programu sestanka. V poročilih na-glašajo, da ti le dopolnjujejo serijo avstrijsko-italijansko-inadžarskih sestankov, ki so bili že lani in letos. Na vseh sestankih so bila izmenjana mišljenja v vseh vprašanjih, ki Interesi-rajo vse tri države. Kot izhodna točka j<' bil in ostane italijanski načrt o eko-nc 'iski organizaciji Podonavja. Strem ljenja. ki jih je sprožila Italija in sta jih akceptirali tudi Avstrija in Madžar ska, so znana. Gre za to, da se obva= ruje neodvisnost Avstrije in Madžarske, da se zberejo in učvrste za to po trebili elementi, da se pri tem Avstrija in Madžarska naslonita na Italijo. Sporazum, ki bo zaključen v Rimu, ne bo nič drugega, kakor resume rezultatov pogajanj, ki se vodijo že leto dni. Znano je, da vsebuje načrt o ekonomski organizaciji Podonavja, ki ga je lani predložila italijanska vlada, tudi predlog, po katerem naj se zaključijo bilateralne pogodbe, ki bodo med seboj povezane. Na ta način se razblinjajo vse vesti, da bi bil na rimskem
Preprečen fašistični udar na Estonskem
VUda proglasila obsedno s tanje, razpustila fašistične
ORGANIZACIJE IN ZAPRLA VODITELJE
.Ai~UN, 14. marca. Na Estonskem Ae D°d vtisom zmage narodnih so' cianstov v Nemčiji razvilo silno močno gibanje za avtoritativni režim in odpravo demokracije, katero je bilo koncentrirano v zvezi bivših bojevnikov in v gibanju za svobodo. Nape-tn.st, ki je nastala sedaj zaradi agitacije za volitev novega predsednika
bojevniki in četami, odnosno policijo, v katerih je bilo na obeh straneh več ranjenih in celo nekaj mrtvih. Razburjenje je	v Estoniji silno veliko iit nihče
ne ve,	kako se bodo dogodki dalje
razvijali. Tudi volitve so ogrožene in se bodo morale najbrž odgoditi. Fašistični pokret je zelo močan in je na-'■na	za	volitev	novega	preaseaniKa	Perjen	zlasti proti socialni demokra
^tonske republike,	so	hoteli	estonski	ciii. ki	je imela dosedaj vetrno obla
iašlei: s—u:.:------------- .	--------sti v svojih rokah.
sestanku izdelan ali ekonomski ali politični blok, ki bi nasprotoval mali antanti. Italija, Madžarska in Avstrija de lajo skupno za očuvanje gospodarskega sporazuma.
DUNAJ, 14. marca. »Neues Wiener Tageblatt« poroča v zvezi z rimskim sestankom, da je važno spoznati v tem oziru tudi stališče Nemčije in sosedov Avstrije, ki so na avstrijskem vprašanju zainteresirani. List omenja v tej zvezi, da je odpotoval v Beograd jugoslovanski berlinski poslanik Živojin Balugdžič, da poroča o svojem razgovoru, ki ga je imel v soboto s Hitlerjem v prisotnosti zunanjega ministra Neuratha. Na tem sestanku so se razmotrivala vprašanja Podonavja. Akcija Italije na Dunaju in v Budini’ pešti sili Nemčijo stopiti v stik z vsemi državami, ki imajo v Podonavju enake interese. Glede restavracije Habsburžanov so interesi Berlina in Beograda enaki. To je bil tudi povod, da je Hitler povabil k sebi Balugdži-ča. List pravi, da spominja način Hitlerjevih pogajanj z Jugoslavijo zelo na sporazum s Poljsko. Po tem bi se mo-kem sklenila enakumlh umih umlhw glo pričakovati, da bo Nemčija v kratkem sklenila enak pakt z malo antanto. —
Paktiranie z režimom, ne z narodom
ZANIMIVO ANGLEŠKO GLEDANJE NA ITALIJANSKE MANEVRE V AVSTRIJI. ITALIJA SE VARA.
LONDON, 14. marca. Londonski tisk piše zelo obširno o rimskem sestanku. V prvi vrsti naglasa, da bo imela Italija največ neprilik z odporom Nemčije. Nemčija si ne bo pustila izigrati od Italije, čeprav sta do pred kratkim še obe skupno delovali. Italija slabo računa, če misli, da bo s koncesijami glede oborožitve dosegla, da se bo Nemčija odrekla Avstriji, ki je na kraju krajev vendar nemška. Sedanje italijansko-avstrijsko prijateljstvo je le prijateljstvo dveh režimov, a ne naroda, in na to se ne sme nikdar pozabiti. Italija slabo kalkulira, ker išče osnove za svoje načrte le v današ
njem avstrijskem režimu. To se bo v najbližji bodočnosti kruto maščevalo. Uspela bi edino tedaj, če bi zboljšala gospodarsko stanje Avstrije. Pa tudi to je nemogoče, ker ima sama premalo denarja. Današnje ekonomske razmere so v Avstriji zelo težke in ne bo mogla trajno živeti od injekcij posojil. Mimo tega pa bodo tudi zapadne sile odrekle Avstriji svoje zaupanje in bodo prenehale metati deuar v nenasitno žrelo. Take injekcije posojil so zelo drage in neuspešne. Zelo je dvomljivo, da bi mogla potem Italija prevzeti na sebe vse financijsko breme, ker Avstrija le ni Albanija.
aslsti izrabiti za prevrat, kar pa je
ii	da s Predsednikom Paetsom prepre p a z nepričakovanim protiudarcem, ^/oglasila je nad vso državo obse-iie* \tanie- zasedla z vojsko vse važ-7a„,?čke, razpustila bojevniške organi n,,. *n aretirala voditelje. Kljub te-s° nastali ponekod spopadi med
KATASTROFA RUŠILCA.
TOKIO, 14. marca, .laponski torpedni rušilec »Somakura« se je zaradi slabe konstrukcije potopil. Rešilo se je 23 mornarjev, 100 pa jih je utonilo, ker niso mogli iz zaprtega trupa, .laponska vlada jc odredila narodno žalovanje.
Kraljevo potovanie v Pariz
PARIZ, 14. marca. Po informacijah »Matina« bo zunanji minister Barthou odpotoval v Bruselj 25. tm. Nato bo obiskal Varšavo in Prago in eventuelno tudi Moskvo. Preden pa bo odpotoval v Varšavo in Prago, bo prišel v Pariz jugoslovanski kralj Aleksander v spremstvu zunanjega ministra Jevtiča, s katerima se bo sestal Barthou na važni konferenci, kjer bodo razpravljali o podonavskem problemu.
Razburjenje v Franciji
PARIZ, 14. marca. Vsa francoska javnost je silno razburjena zaradi zavlačevanja preiskav v aferi Stavisky. Zdi se, da niti parlamentarna preiskovalna komisija, ki je v rokah članov kompromitirane radikalno sociali'.Ične stranke niti sodišče ne vodi preiskave tako, kakor bi bilo treba. Na delu so močne sile, ki speljujejo vse na stranski tir in hočejo glavno prikriti. V javnosti dozoreva zahteva: ali naj se zadeva razčisti do dna, ali pa se bo francoski narod dvignil in bo sam napravil red. Francija se bliža novim težkim dnem.
TEŽEK POLOŽAJ V ŠPANIJI.
MADRID, 14. marca. Položaj v Španiji jc z vsakim dnem bolj napet. V Madridu so stalni spopadi med stav-kujočimi delavci in onimi, ki hočejo kršiti stavko. Policija komaj zmaguje svoje delo, ker se generalna stavka širi vedno bolj v notranjost.
HITLER PROTI HOHF.NZOLLERNCEM
PARIZ, 14. marca. Berlinski dopisnik »Dernier Nmivelle« poroča, da je Hitler vedno bolj nezadovoljen s cesarsko rodbino in je zato tudi zabranil bivšemu prestolonasledniku, da bi se pojavljal v javnosti zlasti takrat, če bi imela njegova pojava službeni značaj.
OBRAMBA SUNDANEZIJE.
LONDON, 14. marca. Med Veliko Britanijo ir. Nizozemsko je sklenjena tajna pogodba zaradi skupne obrambe nizo-j zemskib kolonij v Sundaneziji proti even j tuelnemu napadu s strani Japoncev. Ve-! lika Britanija se je obvezala braniti Javo, Sumatro, Gelebes itd., kakor da bi bile njena posest. V Tokiu so zaradi tega vznemirjeni.
Stran 2.
Mariborski »VeSernlk« Jutra
V	Mariboru, dne 14. III. 1934.
Dnevne vesti
Sneg se tali reke naraščajo. Ker je
nastopilo zadnje dni toplo julžno vreme, se je pričel po gorah naglo taliti sneg in so zaradi tega pričele naraščati reke in potoki. Vremenski preobrat bi bil sko-ro zopet katastrofalen za Savinjsko dolino in Celje, ker se je Savinja na nekaterih krajih že razlila preko bregov. Vendar pa se vode naglo odtekajo, tako, da se ni bati katastrofe. Ker je včeraj in preteklo noč ponekod deževalo, je narasla tudi Drava skoro za dva metra.
Inšpekcija socialnih ustanov. Te dni je prispe! v Maribor tajnik ministrstva za socialno politiko g. Požega. Inspiciral je mariborske socialne ustanove in poslovanje mariborske Borze dela. Vse je našel v najlepšem red;u in se zelo laskavo izrazil o delovanju naših socialnih ustanov.
Nesreča pri delu. Včeraj popoldne se je v Ciril-Metodovi ulici hudo ponesrečil pr; delu 231etni slikar Ivan Bučnik, stanujoč v Praprotnikov! ulici v Krčevini. Po nesrečnem naključju je padel z lestve in si zlomil desno nogo nad kolenom. Poklicani reševalci so ponesrečenega slikarja prepeljali v bolnišnico.
Žene! Podpisujte se za svoje pravice! Do sob’ote bo v Cankarjevi šoli (Cau-karjeva ulica 5) pritličje, desno, prva vra ta, stalno pripravljena pola za vaš podpis. Ne pozabite se mimogrede tam oglasiti!
Podpisane pole zoper redukcijo žensk v državnih službah so na razpolago v zavodu »Vesna«, pritličje, soba št. 5 v četrtek in petek od 14. do 18. ure. Pozivamo vse žene, da se podpišejo brez ozira na to, ali izvršujejo kak poklic ali ne.
Železniško postajališče Tezno. O stanju akcije bo poročal v nedeljo 18. tm. točno ob 9. uri dopoldne osebno narodni poslanec g. Anton Krejči v gostilni gosp. Žoherja na Tržaški cesti. K temu sestanku so vabljeni: oba občinska odseka za gradnje na Pobrežju in Studencih, sličen odsek JNS Tezno in gg. darovalci prostovoljnih prispevkov. Na tem sestanku bo poročal g. Mirko Kerme, šef postaje Maribor gl. kol. kot blagajnik odbora o stanju blagajne ter o dosedanjih prostovoljnih prispevkih. Odbor.
Ljudska univerza v Mariboru. Opozarjamo na silno interesantno predavanje, ki ga bo imel v okviru političnega cikla v petek 16. tm. predsednik akademije znanosti v Zagrebu, g. untver. prof. dr. A. Bazala. S svojo mojstrsko dikcijo bo očrtal življenjsko in kulturno filozofijo Friderika Nitzscheja in njen pomen v duhovnem življenju nemškega naroda. Gotovo ni imel noben drugi mislec tako ogromnega vpliva na moderno nemško miselnost s svojim »fiihrerskim« princi? poni kot Nietzshc in njegov nadčlovek«. Znano je, da sta bili najbolj razširjeni knjigi med nemškim vojaštvom v svetovni vojni: Biblija in pa Nietzschejev »Also sprach Zarathustra!« Kdor hoče globlje razumeti sedanji čas in njegove pojave pod nemškim narodom, mora poznati Nitzscheja!
Slovensko trgovsko društvo v Mariboru priredi s sodelovanjem Trgovskega pevskega odseka v soboto. 17. t. m. v gornji dvorani hotela »Orel« družabni večer z godbo, petjem, humorističnim programom in prosto zabavo, ter vljudno vabi vse člane in prijatelje društva, da se polnoštevilno z družinami udeležijo tc prireditve. Začetek ob pol 21. uri.
V	nedeljo, dne 18. marca ob 20. url priredi »Jadran« v beli dvorani »Uniona« družabni večer na čast Jožkom in Jožicam. Vabljeni so tudi prijatelji in prijateljice. Vstopnine ni. Da bo luštno, bodo že poskrbeli Jožki-Jadranaši. J.
Šahovski brzoturnir v kavarni »Jadran«. Sinoči so priredili najboljši mariborski šahisti brzoturnir v kavarni »Jadran«. Turnirja se je udeležilo 8 igralcev. Rezultati so bili naslednji: prvo mesto je dosegel s 7 točkami (100%) mojster Pirc, drugo mesto Lešnik s 6, tretje profesor Stupan s 5 in četrto Ostanek s 4 točkami.
Ekskurzija Ljudske univerze. Ljudska univerza priredi v četrtek. 15. NI. ob dveh popoldne ekskurzijo v Mariborsko tiskarno. Zbirališče pred tiskarno v Jur-8K5*vi ulici.,	  -	.
Pevski zbor »Ferijahie zveze« v Mariboru. K današnjemu koncertu »Ferijal-ne zveze«, ki bo v Unionu ob 20. uri pod vodstvom prof. Viktor Schv/eigerja naj še omenim, da zapoje zbor kot običajno tudi svojo »Omite pesem«, točasno s spremljanjem velikega orkestra. Ta mogočen zbor je posvetil pevskemu zboru naš Emil Adamič, instrumentacijo pa je izvršil ravn. Josip Hladek. V tej obliki bo ta pesem danes p.vič zadonela v svojih mogočnih akordih. Gg. solisti so že vsi tu in so za svoj nastop vzorno pripravljeni. Veliko zanimanje bosta pač vzbudila g. Franci iz Zagreba in gdč. Zupanova iz Ljubljane. Zelo redek primer je, da čujemo v orkestru tudi harfo, kar je običajno samo pri večjih orkestralnih in vokalnih kompozicijah. Pri današnjih izvajalnih delih, je ta instrument obvezen. Njeno lepoto nam bo pokazal g. Lu-keš z vso svojo priznano virtuoznostjo. Prejeli smo obvestilo, da se g. konz. sv. P. Hiigolin Sattner kljub svoji starosti, a še v vsej čilosti, osebno udeleži koncerta. Podobno prireditev za uboge je imela preteklo soboto tudi Ljubljana. Listi so včeraj poročali, da je bil koncert do zadnjega kotička razprodan in da se je občinstvo zavedalo svoje dolžnosti na-pram sotrpinom-ubogim. Enako naj bo tudi v Maribor,ui. in to še tem bolj, ker prireditev angažira naša mladina, katero bi razočaranje nad neobiskom močno potrlo. Zavedajmo se dvoje koristi in to ob malih stroških: moralno oporo m1ndi-ni in njenim voditeljem, materielno pod-'''ii-o našim ubogim snrreščanom!
Trboveljski slavčki na Hrvaškem. Z velikim navdušenjem se vrše v Dugiresi na Hrvaškem priprave za sprejem mladinskega zbora »Trboveljski slavček«, ki bo nastopil v nedeljo 18. t. m. dopoldne v eni največjih tamkajšnjih dvoran. Mladi pevci bodo prišli iz Karlovca, kjer bodo prejšnji večer priredili dva koncerta v Hrvaškem domu.
Dva občna zbora. Preteklo nedeljo po,-poldne je bil v Gambrinovi dvorani občni zbor društva kaznilniških paznikov Jugoslavije, ki ima svoj sedež v Mariboru. Občnega zbora, ki ga je vodil agilni predsednik g. Ivan Meško, so se udeležili delegati iz kaznilnic v Požarevcu, Nišu, Lepoglavi, Skoplju, Zenici in Stari Gradiški. Poročila društvenih funkcionar jev so bila z velikim odobravanjem sprejeta. Prav tako pa ie bila soglasno sprejeta tudi resolucija, v kateri zahtevajo kaznilniški pazniki, ki opravljajo težko in naporno službo med zidovi, zboljšanje svojega položaja. Pri volitvah je bil ponovno izvoljen za predsednika g. Ivan Meško. V ponedeljek popoldne pa so zbo rovali v lovski sobi pri »Orlu« mariborski slaščičarji in niedičarji. Predsednik Združenja slaščičarjev in tnedičarjev g. Ilich je podal stvarno in obširno poročilo o delovanju združenja v pretekli poslovni dobi. Poročilo tajnika g. Senice pa je obsegalo statistične podatke, pojasnila o noveliranem ofirtnem zakonu, vprašani« mojstrskih izpitov in navodila glede davčnih napovedi. Tudi je tajnik g. Senica v stvarnih izvajanjih načel vprašanje šušmarstva, ki ga povzročajo slaščičarjem peki, ki izdelujejo in pečejo pecivo, ki spada v slaščičarsko ali medi-Čarsko obrt. Volitev ni bilo, ker trai-i funkcijska doba 3 leta.
Velika kavarna, danes instrumentalni virtuoz !!! M. Grogg !!!
Vozne olajšave ob pri liki velesejmov. Poljedelska razstava v Budimpešti: 22-
36. marca, popust pri vizumu. Znižane vožnje: na Madžarskem za 50?«, pri nas za 25%. Vzorčni velesejem v Baslu: 7. —17. aprila, polovični vizum. Znižane vožnje: v Švici za 50%, pri nas in v Avstriji za 25%. Velesejem v Milanu: 12.—27. aprila. Znižane vožnje: v Italiji za 50%, pri nas za 25%. Velesejem na Dunaju: 11—18. marca, prost vizum, znižane vožnje: v Avstriji za 33% pri nas za 25%. Velesejem v Pragi: 11.—18. marca. Znižane vožnje: na Češkem za 50%. pri nas za 25%. Informacije, prijave, sejmske legitimacije, vozovnice po znižanih cenah in valute po najugodnejših tečajih pri »Putrnku«, Aleksandrova cesta 35, tel. 21-22.
Fotoamaterji! Za album, ki bo tiskar. ] v bakrotisku in razkošno vezan, zbira založništvo zanimanje in lepe posnetke iz mesta in okolice. Fotoamaterje in druge imejitelje takih posnetkov prosimo, naj jih izroče upravi »Večernika« in naj tam sporoče svoje zahteve.
Mladinska akademija Sokola I. V soboto. dne 17. marca se bo vršila mladinska akademija Sokolskega društva Maribor I. Na akademiji bodo nastopili vsi mladinski oddelki s točkami, ki so jih vse razen ene sestavili člani društva. Spored je naslednji:	1.	Oj ta soldaški boben,
moška deca, nižji oddelek. 2. Mazurka, nižja ženska deca. 3. Šestorica, moški naraščaj. 4. Gred, ženski naraščaj. 5. Koncertna točka. Uspavanka (poljska narodna), izvaja društveni orkester. 6. Telovadna ura, srednja ženska deca. 7. Skupine na bradlji, obrtni naraščaj. 8. Slepa miš, ženska deca. 9. Naprej, višja moška deca. 10. Dramska točka, moški naraščaj. Spored je jako pester in zanimiv. Ta aka demija bo prva mladinska prireditev So-\ola I. Vabimo vse naše člane.in pripadnike, da si ogledajo naše najmlajše in tnla dino, kaj se uči v sokolski telovadnici. Pričetek bo ob 19. uri. Vstopnina bo ma-enkostna.
Potrebno predavanje. V petek 16. t. m. ob 19. uri bo predaval v ljubljanskem radiu naš znani mariborski telovadni pedagog g. Ivan Lavrenčič o potrebnem vprašanju »Kako preprečimo pri deci te-esne napake?« Opozarjamo na to predavanje zlasti starše in učiteljstvo.
Ljudska univerza v Studencih. V četrtek 15. t. m. ob 19. uri predava gosp. prof. Jan Šedivy »O Pragi prestolnici češke države« s skioptičnimi slikami.
Dramski odsek Sokolske čete v Radvanju uprizori v nedeljo 18. t. ni. ob 4. uri. popoldne v radvanjski šoli štiridejan-■co »Zaklad«. Sokoli in prijatelji lepe igre prisrčno vabljeni.
Občni zbor Društva stanovanjskih najemnikov. Društvo stanovanjskih najemnikov za Maribor in okolico ima svoj redni občni zbor v soboto ob pol 20. uri v dvorani Ljudske univerze (kino Apolo) na Slomškovem trgu z običajnim dnevnim redom. Stanovanjski najemniki naj se občnega zboTa udeleže v čim večjem številu.
Manija samomorov. Manija samomorov je zaiela v zadnjem času razne kraje v Bosni, kjer ,ie poskušalo pobegniti iz življenja nad 2U0 oseb. Od teh jih je izvršilo samomor 80 in je bil skoraj pri vseh motiv: pomanjkanje in beda.
Po amerikansko . . . Hudo je vznemiril mirne Makolčane predrzen vlom, ki je bil izvršen preteklo noč v manufaktur-no prodajalno Konsumnega društva v Makolah. Okrog 1. ure ponoči je pribrzel v Makole osebni avto, na katerem se je pripeljalo 6 neznanih oseb, in sicer 5 moških in ena ženska. Avto se je ustavil pred že omenjeno prodajalno. S ponarejenimi ključi so neznanci oaprli vrata trgovine in pričeli nositi blago na avto. Domačini so jih zalotili pri delu in jih pobegnili z avtom, trije pa so se pognali pobegnili zavtom, trije pa so se pognali v beg čez drn in strn. Tako nekako se glasi brzojavka, ki jo je dobilo danes zjutraj predstojništvo mariborske mestne policije. Policija je zastražila vse prehode in ukrenila vse, da bi vlovila drzne vlomilce, ki so skušali priti do bogatega plena prav na ainerikanski način.
Radio Ljubljana. Spored za četrtek 15. marca. Ob 12.15: reproduciran koncert orkestra Paul Gold\vyn; 12.45: poročila; 13: čas, pevski jazz ansambli pojo v reproducirani glasbi; IS: za srečo do-raščajočega pokolenja, predava ga. Petelinova; 18.30: srbohrvaščina, poučuje dr. Rupel; 19. plošče po željah: 19.30: pogovori s poslušalci, se pogovarja prof. Prezelj; 20: prenos iz Beograda: 22: čas, poročila, radio-jazz.
Grajski kino. Samo nekaj dni »Ljubi me in svet je moj« veseloigra. M. Taal. F. Bressart in G. Aleksander.
Kino Union. Dvojni spored »Minuto pred dvanajsto uro« in »črna smrt«. — Pride filmska umetnost »S. O. S. Ledena gora«.______________________________________
Pri ljudeh, ki so potrti, preutrujeni, za delo nezmožni, povzroči naravna »Franz josefova« grenčica prosto kroženje krvi in poveča duševno in delovno sposobnost.
Narodne aiedalifte
REPFRTP ‘ ?.
Sreda, 14. marca: Zaprto.
Četrtek, 15. marca ob 20. uri: »Natalija«.
Red C. Znižane cene. Zadnjič.
Petek, 16. marca: Zaprto:
Sobota, 17. marca ob 20. uri: »Rože v snegu«. Globoko znižane cene. Zadnjič. »Natalija« zadnjič v sezoni in po znižanih cenah. V četrtek. 15. tm. uprizore slavnega ruskega klasika Turgenjeva dramo »Natalija« poslednjič v sezoni in po znižanih cenah. Predstava bo za red C.
Premiera slovenske mladinske igre na i mariborskem odru. Najlepše slovenske ! mladinske igre je napisal znani pisatelj Pavel Goli a. Njegove igre (Petrčkovc poslednje sanje, Triglavska bajka. Princeska in pastirček itd.) so si osvojile vse naše odre ter splošno ugajajo. Fno njegovih novejših pravljičnih de! »Ju r čk a« uprizori sedaj mariborsko gledališče ter bo premiera v najkrajšem času. Veljajo znižane cene že pri premieri.
Poslednja uprizoritev operete »Rože v snegu«, ki je ob začetku letošnje sezone zaradi svoje divne muzike dosegla popoln uspeli, bo v soboto, 17. tm. Veljajo globoko znižane cene, To opereto bo prenašala ljubljanska radiooddajtia postaja. To je obenem prvi radioprenos iz mariborskega gledališča.
Pri motnjah prebave, želodčnih bolečinah, zgagi, slabosti, glavobolu, migla-nju oči, razdraženih živcih, nespanju, o-slabelosti, nevolji do dela povzroči naravna »Franz Joseiova« grenčica odprto telo in olajša krvni obtok. Poizkusi na univerzitetnih klinikah so dokazali, da so alkoholiki, ki so trpeli na želodčnem katarju, v kratkem času zopet dobili veselje do jedi z uporabo staropreizkušene »Franz Joseiove« vode. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseli lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Prebojni indigo, karbon papir v la. kakovosti, traki za stroj:	Zlata Brišnik,
Slovenska ulica 11.
Čakovec dobi pravoslavno cerkev. Lani so pokremli Cakovčani akcijo za gradnjo pravoslavne cerkve. Osnoval se ic poseben odbor, ki je nabral že tolik znesek, da bo načrt za pravoslavno eerkev še letošnje leto realiziran. Občina je odstopila za cerkev brezplačno zemljišče v Ulici kraljice Marije.
Ceneno meso. Jutri v četrtek bodo od S. ure naprej prodali na stojnici za opo-rečeno meso pri mestni klavnici 170 kg govedine po 4 Din, in sicer do 2 kg.nn osebo.
Današnji trg je bil srednje založen in srednje obiskan. To pa zaradi slabega vremena. Okoliški kmetje so pripeljali 1 voze poljskih pridelkov in 3 voze sadja. Precej so padle cene perutnini, dočim so cene ostalemu blagu ostale skoro nespremenjene. Zelenjava je še vedno predraga. Vrtnarji ir. sadjarji so prinesli na trg večje število mladih drevesc in raznih drugih sadik, ki so jih prodajali po 6 do 12 Din.
Sejem za živino. Na včerajšnji'sejem so pripeljali 555 glav živine, in sicer 14 konjev, 15 bikov, 15 volov. 313 krav in 13 telet. Kupčija ic bila dobra in precej živahna ter je bilo prodanih 309 glav. Povprečne cene za kilogram žive teže so bile naslednje: debeli voif 3.50 do 3.75. poldebeli 2.50 do 3 Din, plemenski voli 3.50 do 3.75, biki za klanje 3 do 3.50 Din, klavne krave, debele 2.50 do 3.50 Din. piemenske 1.50 do 2.50 Dni, krave za kto-basarje 1.50 do 2 Din, molzne in breje krave 2 do 2-50 Din. mlada živina 2.75 do 4 Din. teleta 4 do 5 Din. Cene mesu so b’ie naslednje: volovsko meso I. vrste 8 do 10 Din. II, vrste 6 do S Din. meso bikov, krav in telic 4 do 6 Din, telečje meso I. vrste 10 do 14 Din. II. vrste S do 10 Din, svinjsko meso 10 do 16 Din.
Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 12 stopinj C nad ničlo; minimalna temperatura je znašala 11.7 stopinj C nad ničlo: barometer je kazal pri 13.4 stopinjah 729, reduciran na ničlo pa 727.4; 'relativna vlaga 58, preko noči je padlo 0.1 mm padavine; vreme je oblač-'• no in vetrovno; vremenska napoved pa J napoveduje še nadaljnje poslabšanje vre-
l	mena.
v Mariboru, dne 14. ITI. 1934.
■ n—mvivTjmTni«———a^—aan—i
Mariborski »Večernih Jutra
Stran 3.
Jugoslovanska nacionalna stranka v konjiškem okraju
Okrajni občni zbor JNS se je vršil za ,.aš okraj v nedeljo 11. marca t. 1. v dvorani Narodnega doma v Konjicah. Zbora se je od 56 delegatov udeležilo 51, kar kaže veliko disciplino pristašev JNS in njih zanimanje za organizacijo. Zbor je vodil predsednik okrajne organizacije notar Rado Jereb, ki je uvodoma pozdravil nar- posl. Karla Gajška in okrajnega načelnika dr. Mateja Suhača.
Predsednik Rado Jereb je v obširnem poročilu podal sliko o stanju JNS v državi, posebej o stanju v konjiškem okraju. Razpravljal je o komasaciji občin, občinskih volitvah, notranji in zunanji naši politiki, gospodarskem položaju v državi, posebej o položaju in razmerah v okraju, o zaščiti kmetov, stanju denarnih zavodov v okraju, stanju cest in javnih delih, ki se bodo predvidoma izvršila tekom letošnjega leta. To poročilo so zborovalci vzeli s prisrčnim odobravanjem na znanje.
Iz poročila okrajnega tajnika Cirila Žagarja je posneti, da ima okrajna organizacija 7 občinskih in 4 krajevne organizacije v vseh večjih krajih okraja in razen tega še več poverjeništev. Članstvo se je po zadnjih občinskih volitvah revidiralo in se je nedisciplinirano članstvo izključilo iz stranke. Največ članstva šteje občinska organizacija Konjice okolica. Shodov je bilo v lanskem letu 16 v raznih delih okraja. Podal je podrob no poročilo o poteku občinskih volitev in volitev v Delavsko zbornico ter o delu
v	Kmetijski podružnici. Dopisov je prišlo 407, odposlanih pa jih je bilo 712, poleg tega je bilo odposlanih na razna oblastva Meko sto prošenj, od katerih sta bili dobri dve tretjini ugodno rešeni. Iz poučila blagajnika g. Stanka Sajovica iz-Vja, da so bili prejemki, ki so v glavnem ^stojali iz članarine, precej pičli, ven-izkazuje blagajna ob zaključku Din 39*.50 prebitka.
. poroči lih funkcionarjev se je oglasil viharno pozdravljen k besedi g. nar. poslanec Karel Gajšek, ki je podal pregledno poročilo o političnem delu v narodni skupščini in o svojem delu za konjiški okraj. Bavil se je z raznimi postav kami državnega proračuna, obrazložil stališče opozicije, delo poslancev iz naše banovine pri pripravah državnega proračuna in o uspehih tega dela. Dotaknil se je raznih perečih vprašanj okraja, tako asanacije vasi, pribave cenenih življenjskih potrebščin, akcije za dvig cen kmetijskih pridelkov itd. Koncem svoje-Ka poročila je v glavnih obrisih podal s'iko o stanju naše zunanje politike in o ^slugah našega vladarja pri velikih uspe
Občni zbor okrajne organizacije v Konjicah
h ih. te naše politike, pri čemer so zborovalci spontano vstali s svojih sedežev in vzklikali navdušeno svojemu vladarju.
Pri slučajnostih so se oglasili k besedi in debati o poročilih in o delu organizacije razni delegati, med njimi gg. župan zreške občine Davorin Kračun, župan loške občine Franc Čuček, podpredsednik okrajne organizacije dr. Ervin Mejak pa se je bavil z načrtom zakona o minimalni delavski mezdi, ki ga naše delavstvo nestrpno pričakuje, s položajem brezposelnih in navedel nekatere drastične primere bede med ljudstvom v okraju. Občinske organizacije in občinske uprave naj bi nemudoma zbrale potrebne podatke o številu brezposelnih, o številu uslužbenih tujcev, višini delavskih mezd v raznih obratih in na kmetijah. da se ta material uporabi na merodajnem mestu.
Predsednik je nato javil, da bo velik strankin shod v Stranicah 6. maja ob priliki blagoslovljenja vodovoda, gospodarski dnevi, zvezani z vinsko razstavo, pa
bodo 15. in 16. aprila j.. 1. Obeh prireditev naj se pristaši JNS udeležijo v kar največjem številu. ~
Pri nato sledečih volitvah okrajnega, odbora za dobo dveh let so bili izvoljeni: Predsednik Rado Jereb, podpredsedniki: dr. Ervin Mejak. Jernej Kuzman in Anton Košir, tajnik Ciril Žagar, namestnika Srečko Vališer in Josip Ferenc, blagajnik Stanko Sajovic, odborniki Franc Ber glez. Martin Fijavž, Franc Fridl; Josip Godec, Božidar Gselman, Pavel Konec, Fran.k) Kozjek, Janko Kržič. Gabrijel Kumer, Anton Klančnik, Ignac Kotnik, Jožef Kruhar, Ivan Mlakar, Franc Merčnik, Franjo Piki. Rudolf Resner. Franjo Seru-čar, Jožef Unverdorber in Ivan Verčnik, v nadzorni odbor so bili izvoljeni Anton Berce, Davorin Blažon in Alojz Križnič. Za delegata na kongres stranke je bil določen Rado Jereb, kot njegov namestnik p.a dr. Ervin Mejak.
Predložene so bile od nekaterih delegatov resolucije, tiooče se raznih najbolj perečih lokalnih zadev, večinoma gospodarskega značaja, in se bodo oddale na pristojno mesto. Zbor, ki je trajal sko-ro do 4. ure. je potekel v vsej složnosti in ga je po končani stvarni debati zaključil predsednik s pozivom na vztrajno delo v stranki.
zahteve položaj malih, zlasti nas najemnikov, ki smo morali dati visoke odkupnine za lokale, ki smo si nakopali na vrat dolgove, investirali vse svoje prihranke in bi zato bili sedaj zadovoljni, če bi lahko vsaj skromno prosperirali? Naj grenio sedaj, ko srno vse žrtvovali, na ljubo tem gospodom na cesto in v neizogibno pogubo? Kam z družinami? Da, zares lepa solidarnost in žalos.tna konkurenca med stanovskimi tovariši!
Ptui
Kino. V mestnem gledališču se uprizori drevi in jutri v četrtek 15. tm. obakrat ob 20. uri muzikalna komedija »Gospa ne želi otrok« z Liano Haid, G. Aleksandrom in O. Wallburgom v glavnih vlogah. Kot dodatek Ufin tednik._____________
Iz vrst male gostilniške obrti
..Gostilničarji nam pišejo"
Pod tam naslovom je prinesla deveta številka tukajšnje »Borbe- članek, v katerem zahtevajo neki zainteresirana točno izvajanje obstoječih zakonskih predpisov ter odpravo nekih »beznic«, katerih higiena je baje pod vsako kritiko. - V ta namen zahtevajo pregled vseli gostiln po mestnem fizikatu in pravijo, da je v Mariboru okoli 140 gostiln. Ves članek temelji na geslu: »Bolje je, da živi 100 gostilničarjev pošteno, kakor da jih 200 samo vegetira.«
Ne vemo iz katerih gostilničarskih vrst je bil inspiriran ta članek, po tonu sodeč je pa njegov avtor eden »velikih«. Na njegova izvajanja pa moramo mi mali reagirati iz sledečih razlogov:	Resnici
na ljubo je treba ugotoviti, da variira v Mariboru število gostiln med 128 in 130 in ne 140. Med tem številom je nekaj večjih obratov, vsi ostali pa imajo zakonito določene in normalne obsege. Zato je nedvomno, da gre očitek »beznice« na račun malih gostilničarjev, ki so si s predpisanim natakarskim službovanjem in bornimi prihranki ustanovili skromno življenjsko eksistenco. Napad je torej tem bolj neosnovan, ker je pač znano, da so prav sedaj bolje situirani gostilničarji tudi izšli iz vrst najnižjih, kar pa žal tako radi pozabljajo in skušajo zato ovirati eksistenco onih. ki niso imeli toliko sreče kakor oni.
Vsakomur je znano, da so nujno potrebne tudi gostilne za tiste sloje, ki niso tako premožni, da bi si lahko oskrbeli salonske obleke za obiskovanje gostiln, namenjenih privilegiranim družbam. V ča su denarne krize in gospodarskega zastoja je prav majhna gostilna mnogo primernejša za nižje in srednje sloje, kakor velika. Na drugi strani je pa mali gostilničar prav tako dober davkoplačevalec kakor velik. Na račun onih 40 gostiln, ki naj bi se na predlog omenjenih! zainteresirancev zaprle, naj bi se torej j razširili drugi, večji obrati! Mi pa mislimo, da bi bilo dosti pravičnejše, da se rajše ne bi snovali vedno znova nepotrebni večji obrati, za katere ni prav nobene krajevne potrebe, kakor se namerava baje tudi sedaj neka nova, razširitev dosedanje male gostilne v hotel, bar in ne vemo še kaj. Vse to seveda na račun nas malih!
Rigorozno in dosledno izvajanje obrtnega zakona iz 1. 1932, kakor to žele zainteresirani gospodje, bi imelo za posledico, da bi ne bilo prizadetih samo 40, marveč gotovo več kakor 100 gostilničarjev in gostiln, toda ne glede higiene, ampak zaradi raznih drugih nedostatkov in ti gostilničarji bi bili primorani prenoviti svoje lokale po višini in širini ustrezajočih namenov. In končno, kako si zamišljajo ti gospodje »veliki« spričo svoje
Št. Ilj v Slov. gor.
Občni zbor JNS. Bil je dne 4. marca t. 1. Udeležencev je bilo okrog 60 in se je shoda 'udeležil tudi g. okrajni načelnik dr. Senekovič. Predsednik g. Mermolja je po pozdravu uvodoma naglašal, da se smejo stranke, dozdaj ukinjene, zopet snovati, ali edino, če imajo vsedržavni program. Tukaj je na prvem mestu JNS. ki je stranka celokupnega naroda, torej vseh stanov in vseh sloj.ev. Pri volit-'
vi	odbora naj bodo tedaj vsi ti zastopani. Po novih pravilih se mora vršiti od-borovo delovanje v kraju sedanjih velikih občin. Imamo pravico do zahtev, ampak samo v naši organizaciji in je vsaka opozicija brez vsake moči. Največje zanimanje je vzbudilo predsednikovo izvajanje o našem prometu, naši kupčiji. Tuji kapital, katerega je naša država toliko potrebna, beži preko naših mej. Pri nas je carina preobčutna in take vidimo, kako naš kmet nazaduje in propada. Nem čija zapira svoje meje našemu sadju m bo v tem letu vzela samo 8000 vagonov suhih sliv. a o nakupu drugega sadja ni govora. Ker že nekaj let več Kupimo kakor prodamo, se bode ministrstvu poslala spomenica, naj določi primerno množino uvoznega kakor izvoznega blaga. Kar velja za Nemčijo, velja tudi za Češkoslovaško, ki ima za naše pridelke veliko premalo zanimanja. Enako nas mora zanimati izvoz vina in sploh alkoholnih pijač v Amebko, kar velja Če za hmelj kateremu je cena za -ek a j .asa narasla, a potem zopet padla. Prav občutljivo zlo je pa posebno tudi premah obtok denarja v naši državi. Govornik .ic navedel več posameznosti iz cele države in pogovore z raznimi ministri. Po volitvah krajevnega odbora m delegatov za skrajno organizacijo ter prečkanja navedene spomenice je zagijučil predsednik mirno poteklo zborovanje, ki so ga oživile številne in stvarne debate.
Kulturne vesti
Natalifa
(Mesec dni na deželi.)
Naposled smo dobili že lani obetano ‘Natalijo« fvana S. Turgenjeva. De -’e zajeto \z prejšnjega stoletja in ima Vnanje precej tujega, specifično ruskega okolja, zato more doseči svoj popolni ^Peh morda samo. če ga zrežirajo in ^igrajo n. pr. hudožestveniki. Našim pralcem in režiserju g. Jožetu Koviču je Ostalo precej tuje. Je fina psihološka r>bia za literarne gurmane, ne za ši-|Ke množice. Ker smo o delu samem onjaviu giavne značilnosti jn oris vsebi-lle Z,e ?red premiero, o tem ne bom go-v°n še enkrat. Naglasim samo, da je icziser ostal na površini in ni mogel u-kloniti igralcev v njim zelo tuji čas in svet. Zato so po veliki večini samo igrali — in prav nič več. Čuti H so menda celo sami, da gre vse gluho mimo njih in jim le bilo mestoma samim nerodno, da ni-s° vedeli kaj in kako bi. Prevod je nabavljen očito po nemškem, sicer ne bi )’° toliko germanizmov in nemških je-xiko<vnih fraz, ki so nesrečno prevedene j?° besedah, ne po duhu slovenščine. Dvo 'n° zamenjuje včasih nemogoča množi-,a! hroatizmi, kakor »lenčina« itd., do-azujejo, da prevajalec ne čuti več, kaj slovensko in kaj ni.
Razdelitev vlog ni popolnem
ia posre-
Vsaj g. Jože Kovič ne bi smel
igrati dijaka in domačega učitelja Kol jeva. Ziv krst ni mogel verjeti, da je to 21-leten živahen mladenič, ki osvaja vsa srca. V takega Koljeva se prav gotovo ne bi zaljubili Natalija in Veročka, in menda še Katja ne. Zakaj nebi bilKoljev rajše n. pr. g. Nakrst in g. J.'Kovič Rakitin? Nemogoča je tudi gdč. Starčeva kot služkinja Katja. Zakaj jo tlačiti tja, kamor po desetletnih izkušnjah absolutno ne spada? Neupoštevanje tako trdno dognanih stvari in siljenje v univerzalizem povzroči samo to, da gledališče nima linije in sledi za sijajno zmago v »Okencu« padec v »Nataliji«. In če kritik to ugotovi, ker bi sc sicer moral skregati s svojo vestjo, je potem seveda ogenj v strehi in zasluži še pošta nekaj na znamkah. ‘Sicer pa tudi večina ostalih ni mogla prodreti globlje v bistvo vlog. Tako nas n. pr. scena med Boljšin-covim fe. Gorinšek) in zdravnikom Šplgeljskim (g. Pavle Kovič) ni mogla prepričati, da gre zares, dasi je zlasti g. P. Kovič ustvaril v tej svoji vlogi nekaj prav posrečenih momentov. Ga. S a -vinova je bila na zunaj prav dobra, sicer je pa ostala njena varovanka Veročka večinoma na plitvini. Več tudi globlje zasidranih podrobnosti so ustvaril' ga. D r a gu t i no v ič e v a kot Ista jeva mati, ga. Z a k r a j š k o v a kot dru-žabnica Bogdanova in g. C r n obori kot nemški vzgojitelj Saaf. Dosti pogu ma je pokazal mali Mohor kot sinček
Kolja, dočim je bila vloga sluge Matveja g. Blaža le postranska.
Edina, ki je daleč presegala splošni nivo, je bila gdč. Kraljeva v vlogi Natalije. Doživela je bistvo te od mladosti se poslavljajoče in tihi resignaciji se bližajoče žene po zunanji in notranji podobi. Tudi precej tuje okolje je premagala z notranjo močjo svoje prepričljive oblikovalne sposobnosti. Škoda samo, da režiser ni črtal nekaterih nepotrebnih dolgoveznosti njene vloge (kakor tudi drugih!), ker bi bil sicer efekt lahko mestoma še večji. Za gdč. Kraljevo je pa bil najbližji resničnosti g. Nakrst kot Natalijin prijatelj Rakitin. G. Furijan je pa ustvaril vsaj zunanje močno ka-rakteriziran lik Natalijinega moža Isla-jeva in se je proti koncu poglobil tudi notranje. Splošni tempo igre je bil vsaj mestoma prepočasen.	— r.
Dr. Mirko Rupel:	Slovenski	prote-
stantski pisci. Izdala Tiskovna zadruga. Opremil: Ing. arh. Janko Omahen. Naznanila Delniška tiskarna. Cena za broš. izvod Din 150, v platno vezan Din 165, v pokanje vezan Din 175. Knjiga »Slovenski protestantski pisci« je edinstvena v našem slovstvu. Tu so zbrani najznačilnejši primeri slovenske vezane in nevezane besede iz šestnajstega stoletja, odlomki iz spisov začetnikov našega slovstva, zlasti Primoža Trubarja. Skrbni urednik je prevel tudi nemško spisane uvode v posamezne knjige naših protestantskih 'piscev, tekste, ki kažejo njih narodno-kul turne in verske nazore. Za-
stopani so vsi avtorji iz te dobe, vsak sorazmerno svojemu pomenu za našo tedanjo književnost in z besedilom, ki najverneje kaže njegov jezik in slog. Urednik dr. Mirko Rupel je ■ prispeval daljši uvod s pregledom tedanjih zgodovinskih dogodkov in z življenjepisi protestantskih piscev; uvod združuje v lepo celoto izsledke vseh dosedanjih raziskavam in proučevanj. Za lažje razumevanje izvirnega besedila in prevedenih uvodov je urednik opremil knjigo z obsežnim komentarja i, ki se mu pridružuje tudi slovarček manj znanih besed. Vsi izvirni teksti so objavljeni v prvotnem jeziku, vendar pa z današnjim črkopisom. Ta antologija najstarejše slovenske književnosti ne bo rabila samo v studijske namene, marveč jo bo s pridom in užitkom jemal v roke vsak prijatelj m častilec slovenske literature. Brez nje ne bi smela biti nobena naša družinska knjižnica. Založnica je poskrbela, da je ta knjiga edinstvene in neminljive vrednosti dobila dostojno opremo, ki srečno posnema stare slovenske tiske in združuje zgodovinski slog s sodobnim smislom za lepo knjigo. Mimo lahko rečemo, da je knjiga tudi s te strani izreden pojav na slovenskem knjižnem trgu in da najlepše predstavlja našo kulturno tradicijo in obenem umetniško višino naše knjižne opreme. Tudi slike, ki krase knjigo, izpopolnjujejo nje vsebinsko vrednost in prispevajo svoj delež k njeni lepoti. Knjiga take vrednosti se priporoča sama po sebi!
Stran 4,
Mariborski »V e č e r n i k« Jutra
V	Mariboru, dne 14. III. 1934.
MARIJ S KALA N:
10
Roman iz prazgodovine človeštva.
»Čemu naju žališ, hudobnica. Škodoželjnost so tvoje besede, ne pomilovanje.«
»Ni mi potrebna.«
»Ker ljubimkuješ skrivoma z drugimi.«
»In ti si svetnica,« se je zasmejala Ta-tana. »Zvestoba se slabo plačuje. Po prihodu divjakinje bodo tudi zveste postale nezveste.«
»Kdo?«
»Ne govorim o tebi. Ti nisi taka.«
»Potem govoriš o Nefteti...«
»Ničesar nisem trdila.«
»Lažeš.«
»Ne prepiraj se ž njo!« je dejala mirno Nefteta. »Ne izplača se.«
»Seveda,« se je razburila Tatarta,
»imar misliš, da ne vem, kako ti rije po srcu ljubosumnost? Odkar je prišla ona, si vsa spremenjena. Res je, divjaški sad ne more biti trajno tečna hrana, toda prvi grižljaji so sladki. Razvnamejo kri, da po zabi na prošle sladkosti. In ko se vtru-
po nečem čisto novem, ne več po starem, izpitem.«
»Nesramna si!« je dejala Sika. »Ne govorim več s teboj. Pojdi, Nefteta, oko-pajve se!«
»Voda pomiri,« je zlobno dejala Tata-na.
»Molči!« je zakričala Sika, prijela Nefteto za roko in jo potegnila za seboj proti ribniku.
»Konec bo Neftetine prevzetnosti,« je dejala Tatana ostalim tovarišicam. »Joj, kako sem srečna, srečna. Prezirala nas je, gledala je na nas kakor na manj vredna bitja, ker je bila prva favoritka. Sedaj jo izpodrine divjakinja Ha-ha-ha...«
Zasmejale so se vse.
»Zakaj je sploh prišla?« je vprašala Iftirama, najmlajša med ljubimkami.
»Ker jo je veliki zahteval kot plen od premaganega kralja. Dogovorjeno je bilo tako: ko bo dovršila hči Ilatnagodova šestnajsto leto, jo mora poslati velikemu faraonu, da mu dokaže s krvjo lastne
dhkdo ve, po čem zahrepeni? Morda I krvi svojo pokornost.
»Je lepa?«
»Pravijo. Sama je nisem videla. Govorila sem s Sorbalisom, ki je bil pri sprejemu.«
»In kakšen je princ, njen brat?«
»Mlad in vitek. Gotovo je še neizkušen in ne pozna življenja v Semisirisu. Izplačalo bi se ...«
»Kaj?«
»Spoznati ga.«
»Spoznati?«
»In ujeti.«
»Ti!«
»Kaj mi mar. Mlada sem in vroča je moja kri. Naj čakam, da se ohladi in povodenj? Hrepenim po ljubezni, po skriti prepovedani ljubezni. Kako bi bila sladka!«
»Pazi! Ne bodi neprevidna.«
»Ničesar se ne bojim. Nefteta bo zahrepenela po maščevanju, napovedala bo boj divjakinji. Ta boj nas bo razbremenil. Nihče se ne bo brigal za nas. Doživele bomo lepe čase.«
»Misliš?«
»Vem. Saj slutim vse tako razločno, kakor da bi že bilo. Premlada si in premalo časa na dvoru. Tudi takrat, ko je prišla Nefteta, smo imele lepe dneve. Se* daj jih bo še več. Stari skopljeni vratarji so podkupljivi, za darove bi zatisnili štiri
oči, če bi jih imeli, ne samo dve. Ifi naposled, mar ni tako lepo tudi v zelenju, kjer skrije široko listje dva, ki se n»:'’ ta!«
»Jaz bi se bala.«
»Sedaj. Pozneje se ne boš. Da, nekoč je bilo drugače. Straže skopljencev niso pustile ljubimk izpred oči. Dandanes se svobodno sprehajamo, kopamo, zabavamo, hodimo na dvorne prireditve. Semi-siris se spreminja. In tako je tam zunaj! Tujci, ki prihajajo z vsega sveta, so razrahljali zakone. Bogastvo se steka v Semisiris, kakor voda iz reke v morje teče zlato v srce sveta. Najvišje žene in mladenke imajo ljubimce in ljubimke niso zveste svojim gospodom. Med nižjimi in sužnjami je še več prostosti. Število mladenk, ki so za dobro plačilo, za razkošje in bogate darove vsakomur na u-slugo, narašča vedno bolj. Hamitski trgovci so ustvarili hiše ljubezni za moške in ženske. Lepo je tam zunaj, za obzidjem dvora. Ko me odslove, poidem sama ven, da se potopim v valove Svobode. To bo življenje, še lepše kakor na dvoru, kjer se moramo skrivati in je vsak trenutek nad nami meč svečenika-daroval-ca.«
(Se bo nadaljevalo.)
■naamcT; ~.a
Sokolstvo
Sokol Sv. Trojica v Slov. goricah je
vprizoril dne 11. t. m. Golarjevo veseloigro »Dve nevesti«, ki je v vsakem pogledu uspela.
Sokolsko društvo v Ljutomeru deluje živahno v vseh svojih oddelkih in odsekih. Telovadba se goji redno, oživel je tudi obrtniški oddelek, ki telovadi dvakrat na teden ter obeta društvu dober naraščaj. Dne 10. in 11. februarja je dram ski odsek vprizoril zabavno burko »Turške kumare«, ki je vzbudila obilo dobre volje. Dne 3. in 4. marca smo videli na odru delo domačega avtorja »Rožmarin <. Dasi ima delo težke psihološke hibe in so njegova tn dejanja bolj rahlo povezane slike že dovršenih dogodkov, namesto, da bi se ti razvijali pred nami, je igra posebno v tretji sliki dosegla lep učinek, kar je zasluga nekaterih igralcev in igralk. Zdaj pripravlja dramski odsek Finžgarjevega »Divjega lovca«, ki ga vprizori 24. in 25. t. m. Telovadci se pri-piavijajo na akademijo, ki bo 28. junija, nakar bo že 7. julija društveni telovadni nastop. V načrtu so tudi trije peš-izleti, prvi bo na binkoštni ponedeljek na Cven. Vse nedelje v aprilu se bo vršil prednjaš-ki tečaj, če mogoče okrožni, drugače pa društveni. Za delno odplačilo svojih obveznosti je društvo dobilo manjše brezobrestno posojilo.
Iz življenja Sokolskega društva v Slovenski Bistrici. Sokolsko udejstvovanje v našem kraju je osredotočeno v dveh društvih: v Sokolu in društvu za Sokolski dom. Sokolsko društvo je na zadnjem občnem zboru podalo sliko svojega dela v preteklem letu. Bilo je intenzivno v telovadnem pogledu, idejna stran se je pa pokazala bolj šibko. Ob dobri volji naših sokolskih delavcev se bo tudi ta pomanjkljivost odstranila. Sedanji prosvetni odsek se je znatno razširil in si nadel bogat program za tekoče leto. Telovadni oddelki so se izdatno pomnožili.
Zlasti so si opomogle vrste dece in naraščaja. Delo v telovadnici je intenzivno. Pomladni nastop društva že sedaj kaže na lep krog sodelavcev. Vendar je še dosti mladine, ki je ni zajela sokolska vzgoja. To pomeni občutljiv minus za našo nacionalno stvar. Centralni položaj daje našemu društvu dolžnost, da posveča širjenju sokolske misli v okolišu vso paž njo. Agilne sokolske čete v Črešnjevcu, Laporju. Sp. in Zg. Polskavi so zgovorni dokaz, da se je v tej smeri delalo. Naš kmet, temelj naroda in države mora postati nosilec jugoslovanske nacionalne misli. To je naša naloga. Družabni večer društva v začetku februarja je lepo u-spel. Želeti bi pa bilo, da bi se ob taki priliki znašlo vse, kar pri nas nacionalno misli. Društvo- »Sokolski dom« razpolaga že z lepo imovino v denarju in stav-bišču. Letos bo intenzivneje zbiralo prispevke. V načrtu ima prireditev večje tombole.
So** rt
Okrožni odbor LNP, službeno. V nedeljo 18. t. m. bodo sledeče tekme: Na igrišču SK Železničarja ob 14.30 prijateljska tekma SK Slavija (Varaždin) : SK Železničar. Službujoči odbornik g. Ma-rusik. Tajnik.
SK Železničar, lahkoatletska sekcija.
V	nedeljo 18. tm. ob 9.,30 dopoldne bo na igrišču na Tržaški cesti važen sestanek, ki je obvezen za vse dolgoprogaše, seniorje in jnniorje razreda B in C (letniki 1916, 1917, 1918 in 1919). Zaradi eross eountryja za prvenstvo Maribora, ki bo 25. t. m., pridite vsi in točno! Po sestanku trening. Načelnik.
SK Svoboda, poziva vse igralce prvega in rezervnega moštva, da se sigurno udeleže treninga, ki bo v četrtek 15. tm. ob 16.30 na igrišču »Svobode«. Trening je strogo obvezen radi nedeljskega gostovanja v Varaždinu!
SK Svoboda v Varaždinu. Mariborska Svoboda bo v nedeljo 18. t. m. gostovala
v Varaždinu ter odigrala proti tamkajšnji Svobodi prijateljsko tekmo.
Tekmovanje za prvenstvo savske banovine v sabljanju bo 24. in 25. t. m. v
Zagrebu. Tekmovanja se bodo, kot smo že poročali, udeležili tudi mariborski sabljači, člani Mariborskega akademskega sabljaškega kluba.
Svetovni rekorderji v Planici. SK Ilirija priredi 25. tm. na skakalnici v Planici velike mednarodne skakalne tekme, pri katerih bodo startali skoraj vsi skakalci svetovnega slovesa. Ker je skakalnica najveČja v Evropi se pričakuje, da se bo postavil nov svetovni rekord v smuškem skakanju.
Še nekaj o tekmi v smuku! Za nedeljo 11. t. m. je bila razpisana tekma v smuku pri Seniorjevem domu. Marsikdo, ki ni imel namena pri teh obupnih snežnih razmerah ob.iskati Pohorje, se je ven dar odločil, da prisostvuje tej važni tekmi, bodisi kot gledalec ali pa se udejstvuje kot tekmovalec. Že pred tekmo so se opazile pomanjkljivosti v organizaciji in tem večje je bilo presenečenje tekmovalcev . ir. drugih interesentov po tekmi, ko se je doznalo, da sta, kar .ie unikum v naših športnih analih, vodila
tekmo samo dva funkcionarja, ki pa sta res nad vse požrtvovalno izvršila svojo dolžnost. Zaradi preobremenitve dela pa nista mogla nadomestiti ostalih članov vodstva tekme in tudi ne preprečiti nc-dostatkov, ki so se pojavili. Grajati je nemarnost vodstva prireditelja, da uprizarja take športne avanture! Kakor je bilo pričakovati, je sodniški zbor točno po pravilih tekmo razveljavil. Take prireditve niso prav nič v korist našega športnega prestiža. Ne samo da krušijo voljo in požrtvovalnost tekmovalcev, desinteresirajo tudi našo športno publiko, od katere je naš šport najbolj odvisen. Vodstvo prireditelja bi moralo že enkrat spoznati, da ni več kos takim prireditvam in je neodpustljivo, da se spušča v take eksperimente.
Pečene štorklje.
V	nekaterih krajih na Poljskem je med kmeti praznoverni običaj, da jedo štorklje takrat, če si nekdo želi, da mu žena rodi otroka. Posledica tega je, da so v teh krajih, kjer je bilo nekoč silno mnogo štorkelj, štorklje že docela iztrebljene, krstne knjige po župniščih pa izkazujejo nenavaden porast...
Mali o
Ramo
IŠČEM POSTREŽBO IN SOBO
s štedilnikom. Naslov pustiti v upravi lista. _______
PRODAJAM
po znižanih cenah, volovsko meso kg po Din .3 do 5. Mesar Maks Šerbec. Kralja Petra cesta 49, Studenci. 1021
POPRAVILA KLOBUKOV
izvršujem čedno, hitro in ce-neno>že od Din 20.— naprej. Ana Hobacher. Aleksandrova cesta 11.	821
NE ZASTONJ.
pač pa po zelo nizki ceni na prodaj spalnica, kuhinjska opre ma in druge stanovanjske mizarske potrebščine. Mizarstvo, Levstikova 9.	ml 3
SVETLI PREMOG DIN 37 -
Mejovšek. Tpttenbachova ul. 13, Tel. 2457. Karbopaket. 860
 Kupim __________________
KUPIM KNJIŽICO
Spodnještajerske ali Posojilnice proti gotovini. Rapid, Gosposka 28.	1022
Prodam
HLEVSKI GNOJ
dobite v vsaki množini pri Trampužu, Razlagova ulica št. 11.	1015
LEPA I1HŠA
z gospodarskim poslopjem, 4 do 5 oralov zemlie. ua prodaj. Naslov v upravi Večernika«.
inlo
LES ZA OGRAJE,
hrastove stebre, stolbe itd. proda poceni tvrdka Straschill in Felber, trgovina z lesom. Pristaniška ulica 8.	!003
TEŽAK PARIŠKI VOZ
v zelo dobrem stanju na prodaj. Hoče št. 40.
1002
znižanfe cen
čcvlfev do Velike noči
Oglejte sl nove cene v naših izložbah !!
1000
Službo dobi
IŠČEM KROJAŠKEGA VAJENCA
ali vajenko za takojšnji nastop. »Elegance«. Meljska ce. sta.	1014
NATAKARICA
(plačilna) stara 25 do 30 let se takoj sprejme v službo. Vprašati v upravi »Večerni-ka«.	9*7
GOSPODIČNO
za blagajno in pisarno sprejmem takoj. Naslov v upravi »Večernika*.	1006
IŠČEM
perfektno kuharico, ki opravlja tudi mala hišna opravila in marljivo sobarico. Auš, Kr-čevina, Sernčeva ul. 6.	985
Stanovanjc
SOBO IN KUHINJO
z opremo oddam. Vice], Gosposka ulica 5.	991
Sobo odda
ODDAM TAKOJ
prazno sobico eni osebi ali zakonskemu paru brez otrok. Koroška cesta 106.	1016
ODDAM SOBO
s hrano in posebnim vhodom. Vrbanova ulica 28, pritličje-  1011
kabinet
oddam čedni gospodični za Din 100. Koroščeva ulica 54, Simone.	»005
GOSPODA
sprejmem v vso oskrbo po nizki ceni. Mlinska ulica 31, drugo dvorišče.	1000
lokal
LOKAL
odam v najem. Slovenska ulica 24._________________1001
Kupujte svoje po* trebižlne pri nailh mserentlh i
ioiz
L
■MM«!
Navest se* je!
So jublienci mode in boljše drutoe • P'in a *a mo tudi diagonal črtane za
55 - 45 - 39 - 24 20 -
I Gotpotka ufka
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja iti urednik: RA Dl VOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavuik
šTANKO DETELA v Mariboru.