Poitnina oMana v gotovini Leto LVIfK HoMfani, v Četrtek, dne 5. junija 1930 Št. 128 1. izdaja s».2om Naročnina Dnevno lzdn)a n kritlnlno Jugoilttllo mesečno 23 Din poilelno ISO Dtn celoletno 300 Din za Inozemstvo meaeCno 40 Din nedelllka lzda)n celolelno v Jugoslaviji 120 Din, za lno/emstvo 140 D S£0VENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov 1 stolp, petu-vnto moli oglasi po 1'30 In 2 D.veCJl oglasi nad 43 mm vlilne po Din 2*30, veliki po 3 ln 4 Din. v uredniškem delu vrstica po lO Dtn □ Pri večjem g narodi tu popust Izide ob 4 zjutraj roz^n pondeljko ln dneva po prazniku Ureanlitvo /e v Kopltar/evl ulici št. e/IfJ Rokopisi se ne vrača/o, aetranlctrana pisma se ne spre/ema/o — UrednM/vo telefon št. 2050, upravnlštva št. 2992 Informativen list za slovenski narod Uprava j račun: i sea lnserate. Sara/evoit.7363. Zagreb »t. 39.011, Praga ln Dunaf št. 24.797 Odločitev Nemčije Berlin, 3. junija. Gospod urednik, zadeli ste, ko v name naslovljenem povabilu omenjate, da prevladuje atfe, da išče Nemčija nove orientacije. Jc temu taiko. Deset let je Nemčija kolabala med vzhodom in zapadom. Versajskii mir, ki se jc pri nas v Nemčiji sprejel kot krut diktat, je nem-$ki narod skoraj nujno pognal proti vzhodu. Večkrat se jc poizkušalo navezati tesnejših stikov z Rusijo. Pričeli so gospodarstventlki, sledili so jim diplomati, ki naj b.i v slučaju uspeha pripravili pot tudi generalom. A eni tin drugi so sc po številnih bridkih izkušnjah razočarani vračali. Boljševiška Rusija ni namreč država v običajnem pojmovanju. Boljševizem ni uprui-ni sistem, ni stranka ampak je mogočno idejno, —a lahko bi rekel versko gibanje, ki kot tako zahteva razširjenje po vsem svetu in hegemonijo nad vsemi narodi. Da, boljševizem je nova religija v pravem smislu besede, čeprav se zaenkrat skriva |>od gospodarskimi oblikami. Ta religija ima svoje preroke ii'n svoje učence, svoje mučenike in spoznavalce, ima v Marxu in Leninu sveto pismo, ki ga mora vsak komunist brezpogojno verovati. Boljševizem ima tudii svoj indeks in svojo krlvoverce, ima svojo obrede, svoj idealizem in fanatizem. Mohamed jc pozival svoje vernike, naj podvržejo ivet poluinescu z mečem v roki. Lenin jc boljševizmu postavil cilj. da podjarmi svet kladivu in srpu, in siccr s siiJo, ako ne pojde drugače. Islam sc jc boril z mečem v eni roki, s knjigo v drugi. Isto dela ljoljževizem. Zaenkrat nosi knjigo v roki. To jo njegova jiropaganda. Če pa se mu l>o zdelo primerno, ]>a Jx> segel tudi po meču, saj si jc ustvaril velikansko, moderno opremljeno in izvežbano armado. Islam sc je opiral na arabski narod, a jc bil po Mohamedovi zamisli mednarodna religija. Boljševizem sc naslanja nn ruski narod s to tendenco, da sc razširi jx> vsem svetu. To spoznanje v Nemčiji danes že precej splošno prodiru. Zato jc žc prejšnja, a šc vse bolj nova Briinningova vlada zavzela odločno stališče napram III. intcrnacionali. za katero smatramo —, da ostanem pri prejšnji primeri, da je v istem odnosu do sovjetske države kakor jc bil pred vojsko kalifat do Turčije. Sultan jc bil istočasno verski jioglavar islama. Nihče ]>a ne bi trpel, da bi sultan na eni strani sklejial z državami prijateljske pogodbe kot vladar Turčije, nn drugi strami pa kot kalif izlama proti istim državam razvijal zeleno zastavo in poziva 1 na sveti boj. Boljševiki bi pa ravno to hoteli. Stalin bi na eni strani rad sklepal i državami gosjjodarskc in politične pogodbe, ua drugi strani bi pa s pomočjo svoje inter-nacionalc v naročju istih držav rad netil ujwr in revolucijo. Znano jc, da je. žc pankrat lil. intcrnacio-nala pri nas v Nemčiji vprizorila krvave sjto-padc. Kakor je. pokazal« preiskava, so niti ujio-ra doslej vodile v Moskvo. Razumete, da se mi niti ne moremo notranjepolitično boriti zoper boljševizem. — zunanjepolitično pa biti njegov zaveznik. Mi sc moramo odločiti: ali gremo odkrito z Rusijo in potem postanemo boljševiki, ali pa sc ločimo od nje in iščemo druge orientacije. Padec socialistične, vlade in imenovanje dr. Briinniingovegn kabineta je menim dovolj viden dokaz, da sc je Nemčija odločila za zapad in za — Evropo. Poslej preostaja Nemčiji lc dvoje: ali se nasloni na Francijo ali na Italijo. Naj govorim odkrito kot Ncmec: ako bi poslušal strast, bi btil za Italijo, ako pa sledim zdravemu premisleku, pa moram priznati, da nam zveza s Frait-?jjo more nuditi neprimerno več kot zavezništvo Italije. Italija nam sploh ničesar ne more nuditi, kar bi bilo odločilnega jiomena. Ona nam nudii vojno zavezništvo in — francoske kolonije. Toda za take avanture jc naša diplomacija nuiogo preresna. Nemčija 1k> čakala — ker ji more njeno čakajoče stališče zaenkrat največ prinesti. Težko je biti političen prerok — a vsi znaki so tu, da sc intenzivno pripravlja nemško-fran-cosko zbližanje. Nobena tajnost ni, da se od francosko struni mnogo na tem dela. Franco-sko-unglcškc entente je konec. Briand si jc v Londonu vse prizadejal, da si zagotovi angleško pomoč v slučaju kakega evropskega in zlasti sredozemskega konflikta. Vse zaman. Anglija ne prevzame za Evropo nobenih garancij več, češ, da mora itak skrbeti za red lin tnir na eni četrtini zemlje. Seveda jc to izgovor, ko vsi vemo, da jo veže ameriško-angleška pogodba. Zato pa bo Francija iskala novih političnih tvez. Z Italijo bo težko kaj. Največji nacionalisti in romanofili obupavajo nad takim jx>izkil-som, ko jc rivaLitetu ined Parizom in Rimom danes mnogo večja, kot med Parizom in Berlinom. Zato velja tudi za Francoze, kar za Nemce: Razsodnost in politična pamet more zagovarjati edinole francosko-nemško zvezo. Kolikor imam vpogledu v javnost, mislim, da bodo |M>dobnn prizadevanja od francoske strani našla ugoden odmev tudi v Nemčiji. Predčasna izpraznitev Porenja je jako pomirljivo vplivala. Izvajanje Voungovega načrta po^ Drugi rdeči val v Aziji Pariz, 4. jun. Nemiri, ki so izbruhnili v Indokitaju pa že delj časa trajajo, niso v direktni zvezi z nacionalističnim gibanjem, pač pa 7 novim valom komunizma, ki je v drugič v silnem naletu pljusknil iz Rusije na eni strani preko Tibeta v južne provinoije Kitaja, na drugi strani pa preko Mongolije in Mandžurije do Koreje, tako da je Kitaj na severu in na jugu obkrožen od širokega pasu komunistične propagande. Propaganda v južnih provincah, ki meje na francosko Indokino, je čisto naravno odjeknila tudi med kmetskim prebivalstvom v Ton kinu, odkoder se je eez Annam zanesla doli v spodnjo Koneineino. Ni dvoma, da se je to zgodilo po načrtu iz Moskve, ki se zopet trudi združiti okoli sebe vso Azijo. Glavna točka za napad na azijski udomači fevdalni red in moderno azijsko buržu-azijo, udinjano evropskemu kapitalu«, kakor temu v Moskvi pravijo, je nankinška vlada Cankajseka. Sovjeti namreč Čankajšeku ne morejo odpustiti, da je 1.1926/27 potlačil takratno od Moskve po znanem »diktatorju Kitaja«:, Karahanu, zaneteno vstajo rdečih kitajskih kmetskih in delavskih sovjetov v Kantonu, ki so imeli namen združiti ves Kitaj v »Kitajsko federativno socialistično republiko«. Od lega časa dalje moskovska vlada neprestano rovari proti nankinški vladi, kateri očita, da je »vazal Anglije in Ameriške Unije«. Sovjeti so podkupili generale v Pekingu, da so proglasili severnokitajsko vlado, ki skuša Čankajšeka strmoglaviti, pa s svojo armado nima sreče, baje ker nankinško vlado podpirajo inozemske sile pa tudi Japonska. Zato so sovjeti osredotočili vso svojo propagando na centralno in južnokitajske province, v katerih so zanetili revolucijo proti Nankingu- Komunistični kmetski sovjeti so obenem z rdeoo armado organizirani v šest provinci-jah; med temi je tudi provtinca Kvangsi, ki meji na francoski Tonkin. Rdeča armada šteje vsega skupaj okoli 50.000 mož, nima pa zadosti nnmicije; tudi je med njo veliko roparjev in dezerterjev. Če rdeča armada kakšen okraj zavzame, pokolje vse večje posestnike, oficirje in uradnike nanlunške vlado ter pobije ali zapre ali pa izžene tudi misijonarje. Potem se osnuje sovjet, kmetska zveza, delavska strokovna zveza in pa žensko udruženje. Sovjeti razdele nato posestva po principu ruskih Kolhozov. Sklicali so tudi dva sovjetska kongresa na dveh različnih krajih, ki sta zborovala oba na isti dan 30. maja. Govorniki so razpravljali o fuziji vseh prostovoljskih čet z rdečo armado, o boju proti vladni nacionalni stranki (Kuomintang) in nankinški vladi, o odpravi fevdalnega konfucijovskega reda po vseh krajih, o propagandnih zletih po deželi, ki naj navdušujejo za združeni Kitaj pod rdečo zastavo, nadalje o zvezi med delavskimi strokovnimi organizacijami in kmetskimi zvezami ter o propagandi imperializma kakor tudi o boju zoper inozemce in inozemske države in zoper vero. Moskovsko časopisje se pritožuje, da se evropske velesile in pa Amerika v borbo kitajskega kmetskega proletarijata zoper nankinško vlado vmešujejo; tako ua primer dolže Japonce, da so na Jangceju bombardirali rdeče čete; isto da so storile amerikanske bojne ladje. Francoska letala da so baje tudi preletela iudokitajsko nrejb in bombardirala vstaške čete v provinciji Kvangsi. Ta propaganda je, kakor že javljeno, povzročila nemirno gibanje tudi med kmetskim prebivalstvom francoskega protektorata v In-dokini. Zadnji taki nemiri so bili 3. junija blizu Saigona. Zbralo se je okoli 700 ljudi, ki so nosili rdeče zastave in embleme. Bilo je vse organizirano, kakor se to dela v Rusiji. Domača policija je manifestante ustavila in jih končno z bambusovimi palicami razgnala. Sicer so pa voditelji demonstrantov, ki jih je policija aretirala, davno znani komunistični agenti. Zveza z dogodki v britanski Indiji je čisto indirektna. Indski komunistični agitatorji delajo po navodilih iz Moskve, ki so jih bili prejeli v Rusiji sami ali pa v Angliji in Nemčiji, kjer so se nahajali pod raznimi pretvezami. Nemiri na afganski meji so pa povzročeni od Moskve direktno in traja tam pravo bojno stanje. Uspeha ta nova komunistična panazijska akcija, ki je tudi že ua Koreji povzročila nemire, ne bo imela kakor ga ni imela ona v letu 1927-28. Indsko prebivalstvo samo s svojo inteligenco vred že poteguje ostro črto med gibanjem za svoboden dominijon in komunističnim rovarstvom; tudi nankinški nacionalisti so začeli energično in uspešno borbo proti rdečim četam, ki večine prebivalstva itak niso zajele. Isto velja o Japonski, oziroma pod njeno nadoblastjo nahajajoči se Koreji. Pač pa pomeni to ojačanje diplomaliene napetosti med Rusijo in ostalimi velesilami, kar je za mednarodni položaj vsekakor zelo važno. MacDonald hoče osebno reševati problem brezposelnosti Preosnova kabineta — Kooperacija z liberalci London, 4. jun. AA. Sedanji minister za brezposelnost Thomas bo prevzel ministrstvo za domi-nione. Na njegovo mesto bo postavljen poslanec Hartshorn; na mesto ministra za rudarstvo Tumorja, ki jo včeraj demisijoniral. bo imenovan major Attloe. Minister za poljedelstvo Buston jc bil imenovan na drugo mesto in bo njegov resor prevzel dr. Addison. London, 4. junija. AA. Predsednik angleške vlade MacDonald je izročil portfelj za dominijonc Thomasu. MacDonald namerava osebno urediti vprašanje brezposelnosti. London, 4. junija. x. yDaily Herald poroča, da jo poljedelski minister Buxton, ki je bil povišan v baronski slati in s lem prešel v zgornjo zbornico, vložil svojo demisijo. Po preosnovi kabineta sc bo problem brezposelnosti odkazal posebnemu odboru ministrov pod predsedstvom ministrskega predsednika. Upanje je celo, da bo prišlo v vprašanju brezposelnosti do liberalno socijalistične kooperacije, ki jo je Lloyd George te dni ponudil v formalnih razgovorih Mac-Donaldu in Thomasu. London, 5. jun. x. Na vprašanje v poslanski zbornici, ali hoče vlada predlagali Društvu narodov, da bi sklicalo svetovno konferenco za razpravljanje o brezposelnosti, je izjavil MacDonald, da nima za lo nobenega povoda, ker se gospodarski organi Društva narodov trajno bavijo z vsemi vprašanji za povzdigo svetovne trgovine. Evharistični kongres Zagreh, 4. junija, p. Osrednji i odbor za evharistični kongres je objavil, da je imel slovaški katoliški episkopat 28. marca konferenco, na kateri je sklenil, dn episkopat pošlje svojega zastopnika na zagrebški kongres in nn evharistični kongres v Poznanju na Poljskem. V Zagreb pride Pavel Jantauš iz Trnave. Na kongresu bo velika teoforiena procesija, na kateri bo sodelovalo veliko število ljudstva. Nekatere godbe so zaprosile za dovoljenje, da bi mogle, igrati pri proccsiji. V Zagrebu se vršijo velike priprave za preskrbo stanovanj. Te dni je osrednji odbor razposlal vsem škofijskim odborom formulnrje z molitvami za uspeh kongresa. Te molitve bodo duhovniki molili vsako nedeljo. Ker bo ob kongresu v Zagrebu veliko duhovnikov, je poseben odbor določil, kje bodo posamezni duhovniki maševali. Grški gospodarstveniki v Zagrebu Zagreb, 4. jun. z. Ob pol osmih zjutraj so prispeli v Zagreb delegati grškega gospodarstva in tiska, 34 po številu. Sprejeli so jih zastopniki banske uprave, trgovskih in gospodarskih društev, časnikarji, grški konzul in drugi. Najprej jih je jx>-zdravil Artur Mahnič, podnačelnik, ki je v svojem govoru poudaril potrebo čim večjega zbližanja med Grčijo in Jugoslavijo. Za njim jo govoril predsednik Trgovske ztoomice dr. Vrbanič. Odgovoril jc bivši minister Mavrogordato. Dalje je govoril vse- Papeški konzistorij bo 30. junija Rim, 4. jun. AA. Uradno potrjujejo, da jo papež sklical konsistorij na tajno sejo, ki bo 30. jun-Na tej seji bodo imenovani novi kardinali. Zaenkrat še ni odrejeno, kdo bo deležen te visoke cerkvene časti in koliko kardinalov bo imenovanih. V zadnjem času jc umrlo več kardinalov. nicnjn popolno likvidacijo vojne. In to je, česar si mi želimo: miru. Zveza Nemčije in Francije pomeni za Evropo trden iin trajen mir, med tem, ko bi zveza Nemčije z. Italijo utegnila |»omeniti — vojno. .. Dr. W. učiliški profesor Zizis. Gostje so se nastanili v hotelu »Esplanadec. Ob pol desetih so obiskali bana Šiloviča, nato pa župana Srkulja. Ob eni je bil v mestni kleti svečan obed. Popoldne so si ogledali vso mestne ustanove. Zvečer je bila v gledališču zanje slavnostna predstava. Po predstavi pa je bil v :Esplanadi< slavnosten rout, ki ga je priredila Trgovska zbornica. Jutri si bodo ogledali zagrebške tovarne. Ob petili popoldne pa nadaljujejo svoje potovanje v Ljubljano. V Montereau ni bilo atentata Pariz, 4. junija, d. Preiskava, ki jo je uvedlo oblastvo, da ugotovi vzroke železniške nesreče v Montereauju, je končana. Preiskovalna komisija je ugotovila, da gre za stvarno nesrečo, ki je nastala na ta način, da sc je zemlja udrla. Komisija je je mnenja, da jo zločin izključen. — Kakor znano, je 1. junija skočil večerni brzovlak iz tira kakih 600 m proč od postaje Montereau, pri čemer je bito 7 mrtvih in 15 težje ranjenih. Ker se je imel ravno tedaj tam peljati min. predsednik Tardieu, se je splošno smatralo, da gre za dobro premišljen atentat na njepovo osebo. Novi člani Vrhovnega zakonodajnega sveta Belgrad, 4. junija. AA. Na predlog ministra pravde jc predsednik ministrskega sveta general Peter Žilvkovič postavil za člane vrhovnega zakonodajnega sveta gg. Kosto Timotijeviča, bivšega ministra v Belgradu, dr. Alberta Kra-merja, bivšega ministra iz Ljubljane, dr. Slavka Miletiča, bivšega ministra i/. Bolgrada, dr. Hamdijo Karnmehmcdovida. bivšega ministra iz Sarajeva, dr. Svetislava Popoviča, bivšega ministra iz Zcmuna, dr. Pavla čubroviča, izrednega profesarja na univerzi v Belgradu, Živka Krpana, prof. v p. iz Bakra, in Petra Djirliča publicista iz Splitu. Upravni svet Poštne hranilnice Belgrad. 4. junija. A A. Upravni svet Poštne hranilnice, je sklenil, da se od danes sprejemajo državni boni v lombard. Obrestna mera za lombard državnih vrednostnih papirjev se zniža od 8 do neto letno, znesek (»osojila na poedino obveznico 2 in pol odstotne vojne škode pa se zviša od >00 na 320 Din. Istočasno je bilo sklenjeno, da sc. obresti za vse kredite na tekoče račune znižajo «1 8 na 7%. Želje industrijcev Belgrad, 4. jun. A A. Centrala industrijskih korporacij je izročila ministru financ, spomenico, v kateri prosi, da se naj razglasi zakon, ki bo omogočil industrijam in tvornicam, da razširijo in modernizirajo svoje obrate v prihodnjih 5 letih brez plačila predpisanih davščin. Centrala industrijskih korporacij utemeljuje svoj predlog s težkim položajem industrije, s hudo inozemsko konkurenco in s potrebo, da se naša industrija reorganizira na moderni podlagi. Sokolshi zlet Belgrad, 4. jun. AA. Srednješolska mladina, ki se udeleži vsesokolskega zleta Sokola kraljevine Jugoslavije, prispe v Belgrad v petek, C. junija. Zleta se udeleži 13.000 dijakov in dijakinj. Obsedno stanje na MaW London, 4. junija, p. Kakor smo že včeraj IKjročali je angleška vlada dala guvernerju siru Johnu Ducancu, da radi jirotianglcškc agitacije proglasi obsedno stanje. Angleški tisk obtožuje italijanske imperijalustc, da zahtevajo Malto zase kot italijanski otok. Angleški tisk vprašuje odkod si lastijo italijanski propagan-disti pravico, da govorijo o itnlijonstvu Malte, ko so oni sami znhranili svetovnemu tisku. di. bi se zavzemal za Slovane iu Nemce v Italiji. Dunajska vremenska napoved. Hladnejše vreme, na vzhodnem obrobju Alp bo kmalu nehalo deževati, potom pa se bo najbrže hitro razjasnilo. \ južnih Alpah za enkrat šc nagajc-ajc k nevihtam. Angleška politika v Palestini Radi bi zadovoljili priseljene Ude in domačine London. 4. junija. AA. Na izrednem zasedanju permanentne komisije Društva narodov za ko-lonijalne mandate je govoril podtajnik za kolonije dr. Drumond Shiels o angleški politiki v Palestini. Angleška vlada je v polni meri spoznala važnost priseljevanja in ustanavlja v Palestini narodni ; dom za židovsko ljudstvo. Anglija se bo točno držala navodil Društva narodov in strogo izvajala ko-lonijalni mandat. Zadnje tedne je angleška vlada orfejela poročilo Tlopa Slmpsona o palestinskem •prašanju, ki naglaša, da je potrebna pri izvajanju palestinske politike velika previdnost. Vlada želi Zborovanje industrijcev storiti vse, kar je v človeški moči, da pomiri nasprotni si stranki. Shiels je dodal: »Naša naloga v Palestini je dvojna. Ustanoviti moramo domače ognjišče za iidovsko prebivalstvo ! in obenem varovati civilne in verske pravice nc-iidovskega prebivalstva. Večkrat so obveznosti teh ( dveh nalog nezdružljive. Mi menimo, da se te ob- . veznosti morejo in morajo spraviti v sklad. Dom i židovskemu prebivalstvu se lahko ustvari, ne cla bi I se s tem škodovalo interesom nežidovskega prebivalstva. Ta politika bo koristila vsej deželi in celokupnemu prebivalstvu. Madjarska obhaja 10 letnico mirovne pogodbe Budimpešta, 6. junija. Ob 10 letnici podpisa trianonske mirovne pogodbe so se po vsej državi vršili mirni protestni sliodi. Po vseh tovarnah je dopoldne ob 10 počivalo delo 5 minut. Na borzi pa je ob 12 delo zastalo tO minut. Popoldne ob 4 so zvonili po v seli cerkvah in \ se trgovine so bile zaprte 10 minut. Zvečer so utihnile godbe ix> vseh javnih lokalih. V poslanski •zbornici je bila žalna seja. na kateri je grof Albert Apponyi izvajal, du je tu mirovna pogodba bila Madžarski enostransko po sili dik- tirana in du diktat nima masne pravičnosti. Nnglašal je ob burnem odobravanju, du je Madžarska odločena uveljavljati svoje pravice z vsemi sredstvi pruva in pravičnosti, ludi so-cijalno demokratični poslanec Štefan 1'urku.s je izjavil, da je mirovna pogodba nepravična, ker ne sloni na pravici samoodločbe narodov. Budimpešta nsk i občinski odbor je imel popoldne , sejo. na kateri se je sklenilo, zahtevati od sveta Društva narodov, da sta v i revizijo triaiioli-*ke pogodbe nu dnevni red. Rothermere se poteguje za Madjare in zahteva revizijo trianonske mirovne pogodbe London, 4. junija. x. Ob desetletnici tria-bonske mliirovne pogodbe je lord Rohterinere zopet nastopil v Daily Mavluc zu revizijo te ipogodbe, češ da jeeua največjih krivic s kakršnimi so državniki otl času do časa umazali zgodovino. Če se ta pogodba ne revidira, se bodo njeni hudi učinki poznali šo za več geno-macij pozneje. Pa tudi samo majhne izpremem-bo sedanjih mej bi lahko vrnile madžarski domovini zopet dva milijona .Madžarov, katerih jr bilo milijonu pridel jenih Čehoslovnški, Romuniji in Jugoslaviji. Iroba je razumeti madžarsko ogorčenje in sc sramovati, da sc ta akt elementarne pravičnosti še ui izvršil. Od vseli držav, ki so v svetovni vojni bile sovražne zaveznikom, zasluži Madžarska naj velikodušno j še izstopanje, ker je bila proti svoji volji zapletena v konflikt na struni Avstrije. Čc je bila Madžarska \ davnih časih trdnjava proti Turkom, se je v novejšem času zlomil v nI boljševizmu ob odporu Madžarske. Če bi bil Bela Kun stabiliziral svojo vlado na Madžarskem, bi se razširil l>oljšcvizem po v sej 1.v ropi. Rothermere naglasu, da \ srednji Evropi ne more prili do trajnega miru, dokler ostane krivica razdeljene Madžarske neporavnana. Francija pristopi h splošni razsodiščni pogodbi Vsi enostranski pridržki odpravljeni Pariš. 4. jun. x. Parlamentarni odbor za zunanje zadeve je soglasno odobril ratifikarijski zakon za pristop Francije k splošni razsodiščni j>o-codbi od 26. septembra 1028. Francoska vlada je ratifikacijo te pogodbe že zahtevala enkrat 1. 1029, toda s to omejitvijo, da oni spori, ki bi se utegnili dotikati suverenosti Francije ali obrambe domovine, ne morejo biti predloženi haaškemu razsodišču. Odbor za zunanje stvari je te pridržke odklonil in zahteval, da se ratifikacija izvrši brez pridržka. Briand je danes predsedniku zunanjega odbora Pavlu Boncourju izročil popravek k tedanjemu ratifikacijskemu zakonu, v katerem so enostranski pridržki izpuščeni. Po novem ratifikacij-. skem zakonu se ima pristojnost haaškega razsodišča odvzeti samo v onih primerih, katere prepušča mednarodno pravo izključno kompetencl države in ki se morajo po čl. 39 razsodiščne pogodbe liaj-preje predložiti Svetu Društva narodov v poravnavo in šele poleni, ce tu ne pride do sporazuma, se predmet predloži haaškemu razsodišču. Dalje so nahaja v ratifikacijskem zakonu tudi še oficijelua interpretacija čl. 28 splošne razsodiščne pogodbe, ki v smislu besedila priporočila Društva narodov razlaga, da morajo za haaško razsodišče obligalo-rično v smislu čl. 3 razsodiščne pogodbe veljati one pravice, ki so bile pridobljeno po obstoječih pogodbah ali po mednarodnem pravu. Pogreb kardinala Luqona Reims, 4. jun. AA. Pogrebne svečanosli za kardinala Lu?ona so bile prirejene v veličastnem obsegu. Svečanostim je prisostvovalo nad 70.000 oseb. Zasedanje franc. zbornice Pariz. 4. jun. AA. Zbornica je določila, naj se vrši razprava o interpelaciji glede dogodkov v Indok ini v petek. Poslanska zbornica bo jutri razpravljala o načrtu statutov za mednarodno sodišče pravice. Na današnji seji senata je bila opažena prisotnost Poin-carčja. Vlada je predložila finančnemu odboru zbornice načrt o okrepitvi narodnega gospodarstva. Predvidena je ustanovitev posvetovalnega gospodarskega in upravnega odbora. Zatem predlaga Vlada, da se ustanovi blagajna, ki bo dajala predujme občinam in departmanom. Kredit v znesku 70 milijonov je določen /.a gradnjo brzoparnikov. Ti parniki bodo vozili med Francijo in Alžirjem. Izpraznitev Porenja se vrši v redu Pariz, 4- jun. AA. General Guillaumat je izjavil posebnemu poročevalcu Journala«, da gre izpraznitev Porenja docela redno od rok in da se vrši slovo francoskih čel in oblastev od nemškega prebivalstva povsem v vljudni obliki. Zeppelin nad A zori Lisbona, 5. jun. x. Zrakoplov Zeppelin je danes ob 14 srednje-evropskega časa preletel Azorski otok Terzelra s hitrostjo 40 milj. V Sevilli pričakujejo zrakoplov jutri zjutraj. Morilec Ktirten je bil tudi požigalec Diisscldorf. 5. jun. x. Morilec Kiirlen je v času od leta 1013. do 1929. zažgal tudi 20 požarov. Vrsta tajinstvenih dogodkov v Dilsseldorfu nima konca. Od včeraj dalje išče policija nekega 30 letnega moškega, ki se je izdajal za polkovnika Reuterja, in ki je nagovoril 20 letno šiviljo in jo povabil, da se z njim popelje na aeroplanu okoli DUsseldorfa, •S lem jo je izvabil v bližino letaljšea, kjer jo je zlorabil, potem pa je zbežal, ko je dekle klicalo ,in pomoč. Tudi tnjinslvena smrt male deklice Ortli-nian dne 2(5. maja se sedaj ne smatra več za nc-;godo, ie m več za zločin. Saigon. 4. jun. AA. Redarstvo je razpršilo 500 manifestantov. Kakih 30 izgrednikoi ie bilo obsojenih na ve&c ziU»mc kazni Bethlen obišče Anglij o London, 4. jun. AA. Meseca junija poseti 1 Anglijo madžarski ministrski predsednik grof , Bethlen. Sprejel ga bo zunanji minister Henderson in bo gost angleške vlade. Bethlen se želi zahvaliti angleški vladi za pomoč pri reparaci.jskih pogajanjih v Parizu in v Haagu. Vezuv deluje Milan, 4. junija. x. Natančno po enem letu, ko je lansko leto od 2. do 6. junija Vezuv bruhal lavo. ki je prodrla do vasi Terzignano. je Vezuv letos zopet začel delovati'. Vrstijo se močile eksplozije in plamene je videti po vsej no-apolski pokrajini. Ravnatelj vezuvskega observatorija prof. MaHadro je za to, da se zgradijo visoki nasipi, da se s tem prepreči prelivanje lave iz Val Inferna. Danes ponoči je pepel dosegel že terase observatorija. Zmaga sev. kitajske armade Peking, 4. jun. AA. Indopacifiška agencija poroča: Po poročiLu iz generalnega štaba severne armade, je le-ta zmagala na vsej črti in pognala južne čete v beg. Severna armada je vjela kakih 50 pilotov in zaplenila 12 letal ter velika skladišča letalskih sredstev. Južne armade se je polastila panika. Zmiigovalne čete ogrnžajo Šanghaj. Drobne vesti Belgrad, 4. junija, z. Za jutrišnjo glavno skupščino Zadružne zveze v Zagrebu je prometno ministrstvo dovolilo 50 odslotni popust na železnicah. Belgrad, 4. junija. AA. Nj. Vel. kralj je na predlog ministra za gradbe in po zaslišanju predsednika ministrskega sveta predpisal in proglasil zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o samoupravnih cestah. Belgrad, 4. junija. AA. Nj, Vel. kralj je na predlog ministra za gradbe in po zaslišanju predsednika ministrskega sveta ter na osnovi § 26 zakona o državnih cestah z dne 8, maja 1929 predpisal in proglasil zakon o dopolnitvi uredbe o zaščiti javnih cest in varnosti prometa z dne 6. junija 1929. Zagreb, 4. junija, z. Tu se mudi slovila poljska pesnica Kazimira Alberti, ki je v Varšavi ustanovila »Slovansko knjižnicoc. Albcrtijcvn prav dobro pozna češko in slovaško književno življenje. V Zagrebu bo stopila v slik z zastopniki literarnega m umetniškega sveta. Split. 4. junija, z. Na inicijatrvo potniškega biroja lllfc v Dresdenu je prišla v tej sezoni v Split žc dvajseta skupina nemških turistov, k jer ostanejo 10 dni, uuto .«'> oduotiucio v sc-1 jvenio Dulnittciio. „,- n Včeraj dopoldne se je vršila sedma redna glavna skupščina Zveze industrijcev, kateri jc radi odsotnosti predsednika g. Dragotina Hribarja, ki je bil pozvan v Bclgraa, predsedoval prvi podpredsednik g. Janko Jovan. Poleg številnih industrijcev sp prisostvovali skupščini: banski načelnik dr. Rudolf Marn, zastopnik bana ing. Dušana Serneca, gen. tajnik dr. Fran Windischer in tajnik Ivan AAoliorič za Zbornico TOI, tajnik dr. A. Pandakovič, zastopnik Zveze industrijcev iz Zagreb,i. vseuC. prof. dr. Hinter-lechner, zastopnik tehniške fakultete, pomočnik Ba-jič, zastopnik Finančnega ravnateljstva in inšpektor Miroslav Gregorka, zastopnik ravnateljstva Drž. železnic. Po pozdravu gostov je predsednik predlagal, da sc odpošlje vdanoslna brzojavka Nj. Vel. kralju, nadalje vdani pozdravi predsedniku vlnde ^en. Živ-koviču iu trgovinskemu ministru dr. Demetroviču, kar je občni zbor z odobravanjem vzel na znanje. Nato se jc spomnil vseh umrlih čhmov in podal besedo tajniku dr. Adolfu Golji, ki je podal poročilo predsedništva o poslovanju Zveze industrijcev v letih 192S in 1929. IndustiMfcl za obrtni ztikon Po zadnji glavni skupščini zveze se je politično življenje lako poostrilo, da je moral pri i i historični manifest z dne 6. januarja, kakor ludi upravna razdelitev kraljevine. Vse te ukrepe je industrija v Sloveniji z veseljem pozdravila. Poslovanje Zveze industrijcev je vedno ščitilo industrijske interese, pri čemur ji je bila zlasti v pomoč Centrala industrijskih korporacij, za kar se ji občni zbor zahvaljuje, posebno pa vsem (unkcijonarjem. Odnosa j i Zveze napram zbornici so najprijaznejši, zato iudustrijci nikakor ne zahtevajo svojih posebnih zbornic. Zveza je mnenja, da odgovarja gospodarskemu ustroju naše države najbolj enoten zbornični sistem, ker temelji vse gospodarstvo na poljedelstvu in industriji. V zaščito industrijske delavnosti je Zveza priglasila svoje pomisleke, zlasti proti nekaterim finančnim ukrepom samouprav, kateri ukrepi so bdi industriji neprijazni. Z veseljem so iudustrijci pozdravili ustanovitev dravske banovine, žele pa, da bi se pritegnile k sodelovanju pri upravi zlasti glede financ tudi gospodarske korpo-racije. Zveza še nadalje vztraja na svoji zahtevi, da se preustrojc zakonske določbe za delniške družbe tako, da bo dano še več možnosti za uspeh poslovanja. Druga ne manj važna zahteva je stalnost linije v gospodarski politiki države. Zato je potrebno, da se vsa samoupravna telesa zavzamejo za napredek in razvoj industrije. Številna so biia prizadevanja Zveze v stvareh davčne zakonodaje, socijalne, železniške ler carinsko-tarifne politike države. Iudustrijci niso opustili nobene prilike, da ne bi opozorili merodajnih faktorjev na nujnost relorine socijalne zakonodaje. Zveza se je odzvala vabilu socijalnega ministrstva in je podala svoje mnenje glede revizije v lem smislu, da zahteva predvsem decentralizacijo bolniškega zavarovanja, nadalje spremembo materijalnih določb zakona o zavarovanju delavcev, kakor tudi izpopolnitev zakona o zaščiti delavcev. Skupni zahtevi vseh gospodarskih slojev je uspelo, da smo dobili osnutek novega obrtnega zakona. Kakor znano, se osnutek naslanja na pri nas veljavno obrtno pravo. > tndu-strijci smatrajo, da jc to cdeii naših najboljših zakonskih načrtov ier nikakor nc morejo soglašali z onimi koiporacijamL ki so zavzele načelno odklonilno stališče proti temu načrtu.* Tudi za rudarski zakon so indusirijci zahtevali, da se zasliši tudi njihovo mnenje. Glede zakona o elektrotehničnem gospodarstvu. katerega oficijelni predlog ni odgovarjal našim potrebam, je zveza sestavila S'oje zakonske načrte. Redakcijo zakona o elektrotehničnem gospodarstvu je prevzel dr. Erik Eberl, redakcijo zakor.a o izkoriščanju vodnih sil pa je prevzel dr. Fran Spiller Muys. Naše ceste O problemu naših cest je imel izčrpen referat ing. Pirkmaier. Naše ceste, ki so slovele kot najboljše, danes ne odgovarjajo več potrebam in promet je resno ogrožen. Zato je potrebna predvsem poprava starih cest, izredne važnosti pa jc nova ureditev cestišč. Treba bo izbrati sistem, ki bo najbolj odgovarjal potrebam prometa na posameznih odsekih, nadalje, da bo površina ceste taka, da se ne bo nabiralo na njej preveč prahu, da porabljanje ne bo vzbudilo preveč hrupa, da bo pripravna za čiščenje ter nepropustna za vodo. Pri rekonstrukciji naših cesl bo' treba v marsičem korigirati trase, nadalje pa tudi popraviti površino cestišča. Cesle Belgrajski proces Belgrad. 4. jun. ni. Proces se bliža h koncu. Danes so govorili zagovorniki dr. Šafer za dr. Le-boviča, dr. Živko Bertič za Jakoba Jelašiča, dr. Fer-do Bošnjakovič za Bošnjakovica, dr. Čulič za Begiča. S tem so zagovorniki absolvirali 23 obtožencev. Ostal je še edino dr. Maček. Njega zagovarjajo dr. Smoljan, bivši posl. Radičeve stranke, dr. Ko-stič Milan, bivši poslanec bivše SDS, Slavko Duka-nac, bivši poslanec SDS, dr. Ivo Andres, dr. Dude Boškovič, bivši poslanec SDS, dr. Juraj Sulaj, bivši poslanec Radičeve stranke, in dr. Ante Trumbič, ki bodo govorili jutri in sicer v gori navedenem vrstnem redu. Tudi današnja razprava ni prinesla nobenih zanimivih novih momentov. Zagovorniki so vztrajali na stališču kakor doslej, da ni obstojala nobena teroristična organizacija in da z ozirom na to niso mogli biti obtoženci njeni člani. Zalo ne spadajo preti državno sodišče. Proces proti Predavcu Zagreb, 4. junija, z. Danes se je nadaljevala razprava proti Josipu Predavcu. Govorili so zagovorniki. Prvi jc govoril dr. Val ter, za njim pa dr. janfikovič. Oba std pobijala obtožnico. Zu njima jc govoril dr. 'Žiga šol, ki se je bavil z izpovednimi izvedencev. Dr. Benovic jc govoril o Prcdnv čevili dolgovih.' Peter Pobor je naglušni, da bi bila mogla tilm likvidacija vse rešiti. Po odmoru je. govoril dr. Budak. ki je nuglasil, da je Predavec delal v kmetsko korist. Končno jc govoril Predavec, ki je ponovno obrazložil kako jc prišlo do navedenega stanja. Pobijal je nekatere navedbe državnega tožitelja in dr. Radoševiča, Ob dveh popoldne se jo razprava zaključila. Predsednik je razglasil. dn nc bo razsodba proglasila v soboto ob desetih dopoldne. Zagrebška vremenska napoved. l'o večini oblačno. Soparno. Možno jc poslabšanje vremena. bo treba utrdili, na kakršenkoli način, ali z asfai Hranjeni ali s tlakovanjem kock itd. Ceste predstav Ijajo velik del našega narodnega premoženja, zato jih je treba ohraniti v kolikor mogoče dobrem stanju. V to svrho bi bili potrebni ukrepi proti vozilom, ki preveč izkoriščajo cesto. To je proti .avtomobilom nekaterih znamk, nadalje bi bilo (rfeba prepovedati Izdelovanje vozov, ki imajo preozka platišča. Tudi glede strokovne izobrazbe šoferjev in vseh voznikov, bi bilo treba še marsikaj urediti. •Investicije liaj bi se izvrševale iz cestnega foiida, katerega izdatki bi šli izključno v dobro cešlam. Dohodki pa bi prihajali od onih davščin, ki jih plačuje promet oziroma vozila. Potrebno je . tudi, da država preodkaže del svojih dohodkov v bano-viuski cestni fond. Zgled, kako se naj popravljajo ceste in kakšna skrb naj se jim posveča, na nam kažejo »si naši sosedje. Računati je, da bi «rvi dan do zaklada, bodo delo šc nadaljevali. Na vsak način jim želimo uspeha: tistim, ki kopljejo in tistim, ki radovednost pasejo in jezike brusijo. Divjaški napad na cesli Novo mesto, 2. junija. Dne 1. junija proti večeru je šel Janko Jožo fz Dobindola pri Toplicah, iz Laz proti domu. Srečal je par fantov in je med njimi spoznal dva brata. Ko jih je ogovoril in pozdravil, mu eden pravi: »Kaj pa je?<: Med tem je že drugi brez besed pobral kamen. Ko ga je Janko vprašal, kaj bo s kamnom, jo je dobil s kamnom po glavi, da se je onesveščen zgrudil. Nn tleh ležečemu so zadali še z ncžem tri težke rane v pleča. Jankota je sicer spremljal neki njegov prijatelj, ki se je pa nekaj zamudil zadaj, tako da ga v usodnem trenutku ni | bilo zraven in ludi ni mogel nič pomagati. Ko je | prišel za njim, ga je zagledal vsega v krvi. Janko | se je pozneje zavedel in prijatelj ga je spravil na postajo Uršna sela in od tod z vlakom v Novo mesto v kandijsko bolnišnico. Javnost je obveščena o izredno težkem položaju v naših premogokopnih revirjih. Nizke plače in ponovni odpusti z dela so ustvarili med delavstvom negotovo stanje in ker groze šc nove redukcije, se v marsikateri delavski družini javlja razpoloženje, ki meji na obup. Porabljen je ves denar in izčrpani so vsi krediti. Stotine družin gleda z grozo v bodočnost. Stariši ne vedo, kako bodo preživeli sebe in otroke. Mi živimo sredi med njimi in dan na dan gledamo, kako se že itak slabim življenjskim in stanovanjskim prilikam, v katerih živi rudarska družina, sedaj pridružuje še neizprosen glad. Ubogi otroci, katerim itak manjka solnca in zraka, bodo poslej pogrešali tudi kruha. Gledamo te otroke, katerim iz oči odseva pomanjkanje in glad in poslušamo njihovo pripovedovanje, kako po mnogih družinah kuhajo samo še enkrat na dan ali uiti tega ne več. Radi ubogih rudarskih otrok se obračamo s prošnjo na javnost. Mislimo namreč, da je v tem slučaju celotna družba dolžna priskočiti na pcmoč, da se zabrani največje telesno in duševno zlo. Saj so rudarji skupaj nanešeni iz cele dežele. Zato trkamo na usmiljena srca vsega naroda, da pomaga stradajočim otrokom. Zbrani denar bomo porabili za obleko in prehrano najbolj potrebnih rudarskih otrok. Naslavljamo svojo javno prošnjo na vse naše denarne zavode in na vse dobrodelne organizacije kakor tudi posameznike, ki imajo usmiljeno srce Hvaležen odmev bo našel tudi najmanjši dar, tudi dinar uboge vdove. Kot plačilo naj velja vsem Odrešcnikova obljuba: »Kar ste storili kateremu izmed teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili«. Vsi prispevki naj se blagovolijo pošiljati na župni urad, Trbovlje. Darovi se bodo sporazumno razdelili po rudarskih revirjih. Seznam darovalcev bo objavljen v listih. Trbovlje, 4. junija 1930. Gašparič Jakob, župnik, Trbovlje in Hrastnik. Sitar Valentin, župnik, Zagorje. Erker Ferdinand, župnik, Kočevje. Tratnik Jožef, župnik, Rajhenburg-Scnovo. Delavci - gospodarjevi dediči Gospodar zapustil svojim delavccm po '5000 Din Slovenjgradec, 4. junija. V Mislim ju jc delavstvo, zaposleno v lesni industriji gosp. Pergerja, doživelo vesel dan. Preteklo nedeljo so njegovi delavci dobili iz zapuščine blagopokojncga letos umrlega lastnika po 3.000 (tritisoč) Din. Vsak je dobil hranilno knjižico glasečo se na znesek treh tisočakov. Kako veseli so se revni delavci vračali na svoje domove! Pač lepo in častno delo Pergcr-jevega podjetja! Koliko velikih skrbi jc bilo našemu dobremu delavstvu vsaj nekoliko olajšanih. Huda ura nad ljublj. okolico in Dolenjsko Radi 4 dinarjev — nož Št. Jernej na Dol., 2. junija. V ponedeljek zvečer okoli 8 se je vračal domov trgovski sotrudnik Franc Zupančič, ko je zaprl trgovino. Na cesti ga kar tebi nič, meni nič napade neki bivši voznik v Kobiljah. Z nožem ga začne ob-delavati in ga je na več mestih precej občutno ranil. Na hrbtu je približno 25 cm dolga rana. Zupančič mu je vzel nož in prijavil zadevo orožnikom. Vzrok napada so bili reci in piši: 4 dinarji. Mož je svoj čas, ko je še služil, brez dovoljenja gospodarja kupil bič za 4 Din. Ker jih gospodar ni hotel plačati, je Z. ob neki priliki voznikovi ženi tiste štiri dinarje zaračunal. In zalo se je na tak način maščeval. Za svoje dejanje bo že dobil plačilo, najbrž .nekaj več kot 4 Din. Okrog Ljubljane Ljubljana, 4. junija. Nič dobrega niso obljubljali gosti, črni oblaki, ki jih je veter pričel danes okrog 1 popoldne naglo gromaditi nad mestom. Ljudje, sluleč najhujše, so kmalu pobegnili z ulic in res je zadivjal med pol 2 iu tričetrt na 2 nad mestom najhujši vihar. Dvigal je oblake prahu po cestah in majal mogočne kostanje po drevoredih kakor trsje. Med bliskom in gromom se je vsul nad Ljubljano najhujši naliv, ki pa je trajal le nekaj minut, sledil mu je droben dežek, ki pa je tudi že ob 2 pojenjal. Med nevihto in viharjem je vse v Ljubljani pričakovalo loče. Pa je v sredini mesta ni bilo, pač pa so jo imeli v vzhodnem delu mesta in na Posavju, v Mostah in drugod. Okoli tričert na 2 se je vsula na vzhodu Ljubljane med nalivom gosta in debela toča. Posamezna zrna te toče so bila debela kakor veliki lešniki. Bila je lo v zadnjih desetih letih najdebelejša toča. Zrna so se po strešnih žlebovih in pod kapmi strnila v debele ledene kupe. Še ob 5 popoldne je bilo teče pod kapmi za cele samokolnice. Toča je napravila po vrtovih in poljih strašno škodo. Uničena je vsa zelenjava, špinača, salata, grah in podobno sočivje. Fižol jc tudi potolčen, vendar se bo morda še opomogel. Prav tako je obtolčeno vse krompirjevo zelenje, ki pa se bo še obrastlo. Prav veliko škodo je toča povzročila sadnemu drevju, zakaj zbila je z dreves skoro polovico sadu in listja, drugo je pa ranila, tako da bo gotovo ostalo precej poškodovano. Kako silna je bila toča, kaže že to, da je pobila po strehah mnogo opeke, ki jo je vihar nato odnašal. Marsikatera streha je bila pri tem tako poškodovana, da je dež lil v podstrešje. Škoda je ogromna. V starem ljubljanskem Udmatu je toča pobila samo na enem dvorišču 5 piščancev, na Kodeljevem pa samo v eni hiši 12 piščet. Med 2 in 3 je v Ljubljani in v okolici malo deževalo, zato pa se je ob 3 vlil zopet silen naliv, ki je trajal četrt ure. Lilo je, kakor iz škafa. Ob pol 4 pa je dež razen redkih kapelj popolnoma ponehal in so se ljudje pojavili na cestah že brez dežnikov. Današnjo pravo poletno nevihto bodo Ljubljančani imeli še dolgo v spominu, še bolj pa Po-savci in Moščani, zakaj ti so tudi s tem gospodarsko zelo udarjeni. Gospodarshi transport zahteva dobre obroče. Continental orjaški zračni obroči preneso največjo obtežitev in najbolj naglo vožnjo. onlment Debela in zelo gosta toča je tudi padala na ljubljanskem polju okoli Zgornje Šiške in Brinj. Ljubljane same pa se jc toča, kakor po čudnem naključju izognila. Toča je na ljubljanskem polju povzročila ogromno škodo, saj je zbila skoro vse sočivje in ga ponekod prav zatolkla v zemljo. Ljubljanska okolica je sedaj zaradi te toče brez zelenjave. Hvala Bogu, da Krakovo in Trnovo ni bilo prizadeto. Na Posavju Ježica, 4. junija. Okoli tričetrt na 2 popoldne je pričela padati na Posavju med nalivom in viharjem gosta toča, ki je povzročila ogromno škodo. Točo je pripodil izza hriba Rašice severni veter na naša polja. Okoli Kleč je slolkla prav vse, prav tako tudi okoli Tomačevega. Toča jo bila debelejša kot grah. še najmanjšo škodo jo povzročila toča okoli Jezice. Vihar je poškodoval električno napeljavo na Ježici in v Tomačevem. Strašna toča nad Višnjo goro Višnja gora, 4. junija. Po hladnih zadnjih majnikovih dneh je nenadoma nastopilo pravo žgoče poletje. Veselili smo se solnčnega vremena, da na polju pohitimo z zaostalim delom Košnja se je že pričela in veselili smo se, da bo letošnja letina vsestransko dobra. Današnji dan pa je bil usoden za vso našo faro in okolico. Že dopoldne so se kupičili oblaki, vendar pa so se proti poldnevu razkropi«!. Popoldne, okrog dveh se je pa nenadoma zoblačilo, parkrat ostro zabliskalo in treščilo, temni težki oblaki so padli proli zemlji, padle so prve kaplje dežja, pomešane z ledenim zrnjem. Nato pa se je usula suha toča, debela kot najdebelejši orehi, ki je v dobrih osmih minutah uničila popolnoma vse. Žito po polju v najlepšem cvetju in rasti je uničeno. Krompir, fižol, zlasti slednji ludi uničena. Detelja, travniki uničeni. Sadja, nekaj je še kazalo, ne bo nič. Koliko je pa sam naliv škodoval! Voda, hudourniki, je drla po polju in travnikih, odnašala s seboj prst, kamenje in druge sadeže, vmes pa celi kupi in nasipi toče. Po nekod je ležala toča do 40 cm visoko. Strašen je pogled v dolini in po hribih. Kakor pozimi vse pokrito in pobeljeno od toče. Razbita strešna opeka, zdrobljena okna, okleščeno drevje, stolčeno polje, jarki naježeni s točo, pogled tako žalosten, da ljudje opravičeno solznih oči gledajo uničen up svojega dela in znoja, -še strašna nevihta s točo leta 1927. ni pozabljena. Komaj so si ljudje nekoliko opomogli, pa zopet ta strašen udarec. S skrbjo in strahom gleda kmet v bodočnost. Kašče so prazne. Za letos je že požela in zmlatila toča. V kašče pa ne bo spraviti nič. Nujno prosimo oblast, naj priskoči ljudem, zlasti kmetskemu ljudstvu, na j>onioč. Saj so kmetje itak že popolnoma obupani. Gostje v Slov. goricah V dneh 28. in 29. maja je bil v Ljutomeru vinarski kongres. Po kongresu, dne 30. maja pa se je vršila ekskurzija udeležencev kongresa po Slovenskih goricah. Ena skupina si je ogledala vinograde v ljutomerski okolici, druga skupina pa se je odpeljala z vlakom do postaje Slatina-Radenci z namenom, da ogleda gorice v gornjeradgonskem okraju. Tej drugi skupini, ki je obstojala iz zastopnikov raznih vinarskih podružnic Dravske banovine, se je pridružil tudi zastopnik vlade na kongresu, banski svetnik g. inž. 1. Zupanič ter nekateri gostje iz sosedne Avstrije. člani gomjorndgonsko vinarske podružnice so pričakali goste na postaji Slatina-Radenci, kjer jih je imenom podružnice pozdravil podpredsednik, radenski župan g. Jakob Zemljič. Gostje so si najprej ogledali zdravilišče, nato pa so se odpeljali k Kapeli na banovinsko posestvo, kjer so sc pesebno zanimali za ogromne trsnice in drevesnice. Upravnik posestva g. Glaser je postregel gostom s poskušnjo vina raznih letnikov, nakar je sledilo kosilo v prijetni senci pri g. Horvatu. Popaldne so si gostje ogledali nove nasade laškega rizlinga v vinogradih, ki so last samostana benediktincev iz Admonta. Tu je pričakal goste administrator admontskih posestev g. P. 1. Pavec ter jim postregel z dobrotami admontskih kleti. Mimo vinogradov g. Kodolič ter g. Fiirsta, kjer so se le spotoma malo oglasili, so prispeli gostje do vinogradov Clotarja Bouvierja v Zbigov-cih. Tu so imeli priliko videti vzorno obdelane vinograde, kakršnih ni zlepa najti. Ko so si ogledali vinograde in se naužili dobrot Bouverjevib kleti, so se gostje pričeli razhajati. Splošna slika pri ogledovanju vinogradov je bila, da je nastavek grozdičev na vseh vrstah dober, razen žlahtnine, kjer je zelo slab. Upoštevati jo pri leni, da je to leto pri rezi odpadlo zelo veliko rodnega lesa, posebno šparonov, zato tudi ni pričakovati preobilne trgatve. Smrtna nesreča v WolSovi ulici Smrtni vzrok: ali zastrupljcnjc s plinom al: kaj drugega? Ljubljana, 4. juniju. Danes popoldne se jc v času, ko je divjal nad Ljubljano najhujši vihar, pripetila v Wol-fovj ulici smrtna nesreča, ki jc povzročila mnogo_ vznemirjenja po mestu in za katere vzrok šc ni točno ugotovljen. Zahtevala pa jc življenje mladega fantu, ki bi bil nekoč šc dober član človeške družbe m jc imel resno voljo postati najboljši mož. Nesreča se je pripetila v hiši št. 10, katere lastnica je gospa Tcu Lušinovu. Nu zahtevo lastnice in stranke R. je mostni fizikat sklenil danes dcsinficirati stanovanje stranke R. v tretjem nadstropju. Vsi stanovalci tc hiše so bili včeraj s posebnimi okrožnicami obveščeni, na j ob ]K>I I zapro okna, ker bodo nastavljenci fizikatu dcsinficirati stanovanje s cianoviih vodikom, ki je zelo strupen plin. Ob pol I sta res prišla dva uslužbencu mtisf-liega fizikata z aparati »ciklon«. Z maskami ua obrazu stu spustila \ stanovanju v tretjem nadstropju plin iz aparatov. Dcsinfiiciranje stanovanj s cinnovim vodikom je uvedeno po vsej Evropi, v Ljubljani pa ima zn to konccsijo mestna občina. Med desinficiraiijem stanovanja so vse stranke okna zaprla. Desinfekcija je brila ob 2 končana, oba nastavljen«! sta snela plinski maski iu odprla okna. Ob 2 si je ogledal stanovanje prof. dr. Milan .Šcrko s svojimi otroci ter lastnica hiše gospa Lušinona. Nikomur sc ni pripetilo nič hudega. Pol ure poprej pa je v isti hiši stanujoči trgovski pomočnik Martin Bc rde lak stopil na stranišče po dvorišču. Črez eno uro so ga pogrešili. Eden njegovlih tovarišev Ožbolt Babic jc stopil pogledat za njim. Na trkanje se Berdclak ni oglasil. Babic je odpahnil priprto okno stranišča in opazil, da leži Berdclak na tleli. Babič se jc splazil skozii odprto okno v stranišče in odklenil zaklenjena vrata. Umirajočega tovariša je prenesel ven. Hitro so prihiteli ljudje, med njimi tudi medicinec a z sosednjega Oražmovcga doma. in ga skušali oživiti z, umetnini dihanjem. Berdclak se žal ui zavedel. Poklican je bil reševalni avto. kii jc naglo prepeljal Bcrdclaka v bolnišnico. Ali komaj so ga izročili, je že izdihnil. Nepojasnjen pa jc za danes še vzrok nesreče. Prebivalci hiše so seveda vsi prepričani, da so gu usmrtili strupeni plini, ki naj bi jili vihar potisnil v stranišče. 'Io pn sc zdi nemogoče. zakaj stanovanje, ki so gu dcsinficirali, jc bilo zaprto do 2, Berdclak |xi jo odšel na stranišče že ob pol 2. Tudi to stranišče nima nobene zveze z ostaliiniii stranišči v hiši ali s stanovanji. Stoji namreč osamljeno nu dvorišču in je pokrito s posebno strešico. Res pripovedujejo v liiši nekateri ljudje, da jim jc prišlo med desinficiiranjem okuženega stanovanja slabo, vendar pa je to le pslihoza, običajna pri vsaki dezinfekciji, ker fizikat s strogimi navodili zastraši ljudi. Morda so ti ljudje res kaj zavohali, ni izključeno celo, da jc na njihove občutke vplivala nevihta. Tudi ima ta plin. s katerim so raz.kužcvali stanovanje, lo lastnost, da čc nc usmrti takoj nezavarovanega človeka, izgubi učinek, ko ponesrečenca preneso nn zrak. Poncsrečnec pride takoj k sebi. To sc [in pri Bcrdeluku ni zgodilo. Vzrok njegove smrii mora biti torej drug, morda srčna kap ali kaj sličnega. Nemara bo pravi vzrok smrti dognala obdukcija. Martin Berdclak je bil star 29 let in je bil doma iz Verliolj. pristojen pn v Maribor. Njegov službodajalec ga hvali kot zelo vestnega, marljivega in skrajno štcdljivcga človeka, ki ga jc res škoda. Berdclak se je huvil z. načrtom. da bi kmalu otvoril lastilo trgovino v Murski Soboti - PGOb - odstrani lukol iti brez sledu „Crem«» Orizol' Dobiva so v lekarnah, drotrerijnh in parfmnerilah Znin Ka: »Cosmochotniit, Znureli. Smičlklnsov« 23. Telefon im- . Radloemaiiaetjsko termalna knpalISfe DOLENJSKI!. TOPLICE »ii , (Toplic pri Norem mestu) so edino in trajno Kiirurno zdravilno sredstvo pri rnenmatiimu, iieuralffijah. ženskih boleznih ild. liopalloCn« naprave so vseskozi neposredno na izvirkih. — Sezona od 1. maja do Sil. septembra. — Železniška postaja StraJa-Toplice, dolenjska železnica. — Zahlevajtn prospekte. — Cone znižane, posebno v pred- in po sezoni. Maj pravite f Zdi se mi, gos/tod, urednik, da je vaša rubrika namenjena naročnikom in bravcem, ii a v njej pripovedujejo o tem, kar jim je na srcu. , . . Mene je zadnjič zabolelo le-lo: imam hčer, preskrbel sem za njeno dobro vzgojo, ■nič ji ne manjka in mirno, brez skrbi se more veselili svojih 18 let. Ponudila se mi je prilika, ko mi je nekdo ponudil dobro, lepo volneno blago za ženske obleke. Bilo je poceni in kupil sem ga. Doma ga pokažem hčeri: »Tole sem Ii kupil za novo obleko!« MisM sem, jaz si ari norec, kako se bo hci razveselila moje pozornosti. Joj, kako se je namrdnila- »To le da bom nosila? Saj nisem služkinja. Vsak se mi bo smejal na cesti, če me vidi v tej sivi žakljevini!« Kaj hočem? Hčeri sem moral kupiti aru-ao blago. Prav za prav ga je izbrala in kupila \ama, samo plačali sem ga moral jaz. Neko tenko pajčevino s čudnim francoskim imenom, ki sem qa že pozabil. Ko sem jo prvič videl v tei pajčevini, se mi je zasmilila. Moja hči - sužnja smešne, prolinatume mode, naetč-kana z raznimi trakovi in robovi, ln kaj naj napravim jaz, njen oče proti temu zlu? bam ničesar ne. le če bi se vsi očetje sveta zrezali in sklenili, da se morajo naše hčere oblačili pametno, potem bi nemara kaj dosegli. Ne- ffl OVtt ^ • " j/«« morda zanima, kaj je bilo s prvim, dobrim blagom? Iz njega si je skrojila moja *em _ veste la je bolj starih nazorov zaradi 'mode - lepo obleko. Kadar greva v cerkev ali kamorkoli, vedno gledam krog sebe, seji morda kdo smeje. Pa čudno, - nihče ne! Da le pa za mojo moderno oblečeno hčerjo mar-si kdo posmehuje, o tem sem prejn-ičan Jaz bi se že! Zal pa sem njen oče m mi zalo ne qre na smeh. II predpasniki za gospodinjstvo iz čiste gume, ki so najbolj higijenični in trpežni, se dobe od Din 25'— do Din 48 — v DROGERIJI GREGORIC LJUBLJANA, Prešernova ul. 5 II Koledar Četrtek. 5. junija: Bonifacij, škof, inučenec; Valerija, mučenica. Osebne vesti _ lz vojaške službe. Po službeni potrebi so jdrejeni za poveljnika 351. eskadrile 7. zrakopiov-nem £ll?a zrakoplovu! kap I. razr. Oton F.hpek; •a vršilca dolžnosti povcljn.ka aerop anske delavnice 7. zrakoplovnega polka zrakoplovu, kap L razr osip Ulčakar; za poveljnika.4. balonske čete zrakoplov ni kap. II razr. Egon Zitn.k; za povelj-uika zrakoplovne šole za opazovanje zrakoplovn. "ap 1 razr Ivo Konjar; na službo v operativni odsek generalštabnega oddelka zrakop.lovnega poveljstva zrakoplovn kap. I. razr. Ivan Mrak, za upravitelja tehničnega ikladišfa 2 zrakoplovnega oolka nižji vojno-tehmčni uradnik IV. razr. zraKo-plovnotehnične stroke Franjo Flaj.; za p. o a L zrakoplovnega polka zrak. podporočnik Alojz Knap _ Včeraj sta se poročila na Brezjah g. Bogomir Deu, politično upravni uradnik v Kranju z gospodično Marico Crobathovo, hčerko g. Franc Crobatha, veletrgovca v Kranju. Novi grobovi + V Zeleni jami it. 127 pri Mostah je 3. junija umrla gospa Ana T o m a z i n v starosti 50 let. N. p. v m.! Mala kronika -k Vpisovanje na Državno dvorazredno trgovsko šolo v Ljubljani se bo vršilo za priglašence m priglašenke za I. letnik v dneh 1., 2. in 3. septembra za učence in učenke II. letnika pa 4. septembra' Pričetek vselej ob 8. Naknadno vpisovanj se bo vršilo še 10. septembra. V I. letnik se sprejemajo učenci in učenke, ki so dovršili IV. razred gimnazije ali realke ali pa meščansko šolo z za-vršenim izpitom. Sprejemnega izpita ne bo. Prednost imajo sinovi in hčerke trgovcev in podietni-kov ki bodo ostali po dovršeni šoli v domačem podjetju. V II. letnik se sprejemajo samo tisti, ki so dovršili I. letnik državne dvorazredne trgovske šole. Absolventi trgovske šole imajo v vojaški službi pravico na dijaški rok. — Dne 12. septembra bo objavljeno na razglasni deski, kdo je sprejet in kdo odklonjen. Otvoritvena služba božja bo 16. septembra ob 9 v križanski cerkvi. it Trgovska, bančna in industrijska podjetja se naprošajo, da se blagovolijo v slučaju, da potrebujejo pisarniške začetnike, obrniti na ravnateljstvo Državne dvorazredne trgovske šole v Ljubljani, ki bo rado postreglo z dobrimi absolventi in absolventinjami. MOŠKE OBLEKE prodaja za čas velesejma po nabavni cent konfekcijska industrija 10S1P 1VANČIC - LJUBLJANA Dunajska cesta 7 — Ne zamudite ugodne prilike HARLEV DAVIDSON« MOTOCIKLI. Vsled pomanjkanja prostora na letošnjem velesejmu so razstavljeni v lastnih prostorih generalnega zastopstva na Miklošičevi c. 17. ir Pri ljudeh z nerodnim delovanjem srca povzro&i ko/.urcc naravne •Franz-Josof«-gren-flcc zavžite zjutraj nn tešče zelo lahno odvajanje brc/ vsukega naporu. Specialisti za srčne bolezni so dospeli do prepričanju, du učinkuje zanesljivo in brez vsakih težkoč Frnnz-Josel«-voda rt*ln Zrlo te/ki napaki Zaklcapnitee. Krnnz-Josef«-grončica sc dobiva v vseli lekarnah, drojjerijuh in soeccriiskih trgovinah. ir Občni zbor Slovenske Matice se je vršil 2. junija. Predsednik ja izrekel aahvalo slovenskim dnevnikom »Jutru«, »Slovencu«, »Slov. Narodu« in »Učiteljskemu tovarišu« za brezplačno obveščanje o društvenem poslovanju, kakor tudi vsem pover-jeništvom za njih sodelovanje. Iz tiskanega letnega poročila za 1929 je razvideti, da je imelo društvo 1 častnega člana, 1 pokrovitelja, 8 ustanov-nikov, 45 društvenikov in 3525 rednih članov. Raznim prosvetnim ustanovam in zavodom je dala lansko leto Slovenska Matica brezplačno na razpolago t490 knjig ter je brezplačno odstopila državni biblioteki vse one knjige, ki jih je dobila od tujih založništev. Takšnih slovenskih, hrvaških, srbskih, čeških, ruskih, bolgarskih in francoskih knjig je bilo 890. Izvoljeni so bili v društveni odbor za triletno dobo: Albrecht Fran, dr. Cankar Izidor, dr. Debevec Josip, Kozak Juš, Lajovic Anton, dr. Lončar Dragotin, Prcpeluh Albin, Vidmar Josip in Župančič Oton; v nadzorstvo pa: dr, Glonar Joža, Roianec Mihael in Tosti Avgust. ir Koncert pevcev Krškega polja. Iz Kostanjevice na Krki: V nedeljo 15. junija priredi pevsko okrožje Krško polje ob 15 pri nas koncert z zbori, ki so ob Krki: Kostanjevica na Krki, Sv. Križ ob Krki, Krška vas pri Brežicah in Cerklje ob Krk. Na programu je 22 pesmi in sicer tako, da poje vsak zbor pet pesmi in skupni zbor dve pesmi. Nastopajo v sledečem vrstnem redu: Kostanjevica (Lavrih, mešani zbor), Sv. Križ (Torkar, moški zbor), Krška vas (Kobal, moški zbor), Cerklje (Petelin, mešani zbor), okrožni zbor (Petelin, mešani zbor okoli 80 pevcev). ir Spremembe v potniškem prometu na progi Ljubljana gl. kol.—Kranj in Kranjska gora—Rateče —Planica. Od 2. junija dalje vozi na progi Ljubljana gl. kol.—Kranj ob delavnikih potniški vlak št. 930 z odhodom iz Ljubljane gor. kol. ob 5.58 in prihodom v Kranj ob 6.46, zato pa izostane ob delavnikih vlak št. 920 z odhodom iz Ljubljane gl. k. ob 5.28 in prihodom v Kranj ob 6.17. — Nadalje vozi od istega dne dalje mešani vlak, ki odhaja iz Jesenic ob 6.30 do in od Rateč-Planice, odhod iz Kranjske gore ob 8.16, prihod Rateče-Planica ob 8,29, odhod ob 8.32 (prihod Kranjska gora ob 8.40). Do sedaj je vozil ta vlak samo do in od Kranjske gore. ir Promet izletniških vlakov ua progi Ljubljana gl. kol.—Metlika. Z ozirom na ponovno izraženo željo po vpeljavi izletniških vlakov na dolenjskih železnicah, bo železniška direkcija ljubljanska za posktišnjo vpeljala v nedeljo 15. junija prvi tak izletniški vlak na progi Ljubljana gl. kol.— Metlika in nazaj. Od zadostnega poseta vlaka je odvisna nadaljna vpeljava tudi ob sledečih nedeljah in praznikih, ker le ob rentabiliteti vlaka je mogoč njegov nadaljni obstoj. Zaradi tega se občinstvo poziva, da se v čim večji meri že prvega vlaka ptosluži in vsmeri ta dan izlete na dolenjsko stran. Vozni red izletniškega vlaka je sledeči: Ljubljana gl. kol. odhod 5.30, Grosuplje odh. b.24, Višnja gora odh. 6.45, Trebnje odh. 7.35, Novo mesto odh. 8.11. Semič odh. 9.00, Črnomelj prih. 0.13, odh. 0.18, Metlika prih. 9.40. V obratni smeri odhaja izletniški vlak iz Metlike 18.00, Črnomlja 18.27, Semiča 1S.4S, Novega mesta 19.35, Trebnjega 20.16, Višnje gore 21.13, Grosuplja 21.40, prihod v Ljubljano gl. kol. 22.20. Razen navedenih postankov ima izletniški vlak v obeh smereh postanke v vseh f>ostajah in postajališčih. Podrobni vozni red je razglašen na postajah. Za omenjeni izletniški vlak je dovoljen 50% popust od normalnih voznih cen, toda samo za potnike, ki vsto|">ajo v Ljubljani gl. kol. in dol. kol. in se vračajo edino le z izletniškim vlakom, lz vseh ostalih postaj je vporaba izletniškega vlaka seveda tudi mogoča, toda brez popusta. Za ta izletniški vlak veljajo tudi vse stalno veljavne vozne olajšave n. pr. drž. uradnikov etc. Nadaljni promet se bo objavil v dnevnikih in pri potniških blagajnah na postajah. Prepričajte se sami, da si prihranite 15—20%, ako kupite emajlirano ali aluminijasto kuhinjsko posodo pri tvrdki z železnino Stanko Ftorjančič Ljubljana, Sv. Petra cesta 35. ir Perutninarstvo. Sestavil A. Slivnik. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena 40 Din, v platno 60 Din. Strani 174. — Pisatelj nam v lahko umljivi besedi opisuje, kako vzgajajmo perutnino, da se perutninarstvo povzpne do večje dobičkanosnosti tudi po naših krajih. Knjigi se vidi, da je sestavljena z veliko marljivostjo po raznih virih in po bogatih izkušnjah pisateljevih. ir Vreme v državi. O včerajšnjem pojioldan-skem vremenu v Ljubljani poročamo na drugem mestu. Stanje ob 7 zjutraj pa je bilo: V Ljubljani je kazal barometer 762.5 mm, termometer 16 °C do 27"C, brez vetra, malo oblačno. V Mariboru: barometer 761.8 mm, termometer 15 °C do 26 "C, mirno, dež. V Zagrebu: barometer 762.2, termometer 16"C do 29"C, veter vzhoden, oblačno. V Belgradu: barometer 762 mm, termometer 17 "C do 32 "C, veter severozahoden, poloblačno. V Sarajevu: barometer 762.8 mm, termometer 17 "C do 31 °C, mirno, oblačno. V Skoplju: barometer 762.1 mm, termometer 19 "C do 31 "C. veter severozahoden, oblačno. V Splitu: barometer 761.8 mm, termometer 19°C do 28 "C, veter južnovzhoden, malo oblačno. Na jadranski obali malo oblačno, toplo vreme. ir Žrtve vode, V Osjeku se je 30 letni Franc Lehner vozil s čolnom po Donavi. Zadela ga je solnčarica in je padel v vodo ter utonil. — Vajenec Vladko Lepuš iz Osjeka se je vozil po Donavi. Zadel pa je v signalno svetilko, izgubil ravnotežje, padel v vodo in utonil. — V Opovem v Banatu je jezdil 20 letni mizarski pomočnik konje napajal v reko Temeš. V reki je padel s konja in izginil v valovih. ir Trgovko z dekleti, neko Jožefo llasszu, so aretirali v Subotici. Prijjeljala je iz Srbobrana pet deklic v Subotico, češ, da jim bo preskrbela službo. V Subotici pa so dekleta |>ravočasno spoznale, kako in kaj, in so šle na policijo. Aretirana propalica je vse priznala. ir Za Binkošti v Pariz. Šestdnevno bivanje v Parizu za 1700 Din. — Pojasnila daje »Pulnik«, Ljubljana. Dunajska cesta t. ir V prilogi »Službenih novin« kraljevine Jugoslavije štev. 123 od 3. junija t. 1. je objavljena »Uredba o ureditvi obmejnega prometa z Madžarsko«. * ir 8. junija. Binkošfna nedelja. Veselica v Po-stonjski jami. Brezplačen vizum. Pojasnila, vstopnice Biro Jos Zidar. Ljubljana, Dunajska cesta 31. Tel. 27-59. ir Lud. Černo Ljubljana. VVolfovn ulica 3, priporoča za birmam-«* prvovrstne ure, zlatnino in srebrnino po najnižjih cenah. * Največji reveži so slepci. Spominjajte < se jih! »Doni slepih« ima položnico 14672. Vročina ni samo neprijetna, ampak celo nevarna. - Umivajte si zato večkrat na dan vse telo s sijajno hladečim in živce okrepčujočim levjim bane. žganjem Rešeni boste velike nadloge. - Počutili se boste sveže in prožne. - Svoje vsakdanje delo boste opravljali brez napora. - Dobiva se povsod! Centralna zaloga za Jugoslavijo: Levja Mentol Droždjenku - Zagreb, Maruličev trg 5. > Ljubljana Pri kalkutskem nadškofu msgr. Perieru Včeraj 4. t. 111. je naš urednik poselil mons. Perieru. katoliškega nadškofa v Knikuti. ki sc je iiaMamil v samostanu očetov Družbe Jezusovi" v Ljubljani. Visoki gost je našega urednika naj ljubezniv ejo sprejel iu se ' njim delj časa razgovarjal o razmerah \ Indiji. -jasnjujoč marsikateri problem te zanimive, dežele iiu naroda. Gospod nadškof, ki že tri decenije niisijo-nuri v Bengnliji in to deželo do dna pozna, ni mogel zadosti prelivuliti dobrega indskega ljudstva. Res da imlskn pogonska verstvo deloma vsebujejo nemoralne običaje, toda ua drugi struni je naravna dobrota ljudstva velika in v njegovem starodavnem iiačii'nu življenja tiči veliko |xwitivnih vrednot. Ravno preprosti narod na deželi jia nižje kaste sploh so na jbolj dostopne evangeliju in nanje polaga katolicizem največje nade za prihodnjost. Indska 'inteligenco, je nadaljeval nadškof Zepar u\et na trgu Razmnožile so se zadnje čase v Ljubljani pritožbe o številnih žepnih tatvinah. Na velesejmu se jih je pripetilo že precej, pa tudi drugod tožijo o neznosni žeparski nadlogi. Enega žejiarja so včeraj le ujeli. Kočarjeva hči Angela Kovač iz Pod-gorice pri Dolu je dopoldne na živilskem trgu nekaj prodajala. Naenkrat je začutila, kako ji je nekdo izmaknil iz listnice denarnico. Na njen krik je priskočil tržni nadzornik Anton Zdravič in zagrabil žeparja, mladega, strganega fanta ter ga izročil policiji. Na policiji je fant f>ovedal, kdo je: 24 letni Šaban Rabič iz Banjaluke. V denarnici, ki jo je izmaknil Kovačevi, sta bila le dva kovača. Ali tudi neki drugi ženski ie zmanjkala včeraj na trgu denarnica in sicer Julijam Minkuševi, ženi vfioko-jenega polic, nadzornika. V listnici je bilo 220 Din. Pri Rabiču tega denarja niso našli. V Rabičevi družbi pa so poprej videli nekega starejšega Bo-' sanca, kateremu je Rabič najbrže nakradeni denar izročil. Ta Bosanec je ob hrupni aretaciji Rabiča naenkrat izginil s trga. Rabič je bil izročen sodišču. Kaj bo danes? Oj»era: Lohengrin. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Velesejem. Razstava čipk na Turjaškem trgu. Lekarne: Nočno službo imajo: Mr. Bahovec, Kongresni trg; Mr. Ustar, Sv. Petra cesta 78 in Mr. Hočevar, Šiška VII. © Soareja francoskega inštituta. Opozarjamo cenjeno občinstvo na današnjo soarejo, ki bo imela na programu poleg dveh zabavnih komedij, izva-janili od amaterjev Francoskega" inštituta, tudi več lepih recitacij naše priznane umetnice ge. M. ša-ričeve. Muzikalni del bodo absolvirali mnogoobe- Perier, šteje v svoji sredi take idealiste kakor je Gandhi, ki skoro na pamet zna sveto pismo in j Hojo za Kristusom« in neštetokrat nava ja .izreke iz njega, na drugi strani pa tndlii popolne mcionatiste in materija liste kakor [)ač povsod. Misijonarji so optimisti mi verujejo v idealne sile taiko v narodu kakor v inteligenci. Zelo so na poti misijonskemu delu predsodki kast, je dejal nadškof, zlasti uajvdišje kaste, ki baš zato še nasprotujejo krščanstvu, oziroma katolicizmu, ker oznanja enakovrednost in enakopravnost vseh ljudi — toda nI je težave, ki bi se z vztrajnim delom, požrtvovalno ljubeznijo in trdno vero ne premagala. Gospod nadškof je zelo |>olivalil delo jtigo-sioviinskrih misijonarjev v Bengaliji. ki so mu jxxlrejeni, in nato v osebno informacijo našemu uredniku povedal tudi svoje mnenje o sedu-njeni položaju v Indiji, nakar se je noš urednik jx>slovil otl visokega gosta, prejevši od njega očetovski blngoslov. Birmanska darila v veliki izbiri po znižani ceni L. Vlinor urar. L|ubl|ano Sv. Petra cesta 36 tajoči i^redstavniki našega umetniškega naraščaja, Uvodno besedo bo govoril profesor Marc Vey. Na razpolago bodo tudi tiskana vabila s tekstom recitacij in pesmi ter kratko vsebino veseloiger. Pred-prodaja vstopnic pri dnevni blagajni opernega gledališča. Cene od 18 Din navzdol. © Glavno zborovanje Jugoslovanske gasilske zveze. Redno letno zborovanje Jugoslovanske gasilske zveze se bo vršilo v nedeljo, dne 15. junija v dvorani Mestnega doma. Važna točka tega zborovanja bedo jx>ročila o pripravah za gasilski kongres. 0 Slovesni rekvijein za pokojnega g. Franjr Kavčiča se bo opravii v petek, dne 6. junija ob 7 zjutraj v cerkvi Srca Jezusovega. 0 Borzno razsodišče v Ljubljani. Z ozirom na sodno počitnice se v času od 15. julija do 25. avgusta pri borznem razsodišču ne bodo vršile ustne razjirave, pač pa se bodo sprejemalo ložbe. 0 Ravnateljstvo mestnega dohodarstve-nega urada ne uraduje za stranke zaradi snaženjf uradnih jirostorov v dneh fi. in 7. junija 1930. 0 Še ena žepna tatvina. Orožnik v pokoju Ivan Zumer je prijavil, da mu je nekdo izmaknil na velesejmu iz žepa nikelnasto uro, vredno 150 Din. Tatvina je bila izvršena v avtomobilskem paviljonu. Obiskovalce velesejjna ojjozarjaino na previdnost pred žeparji. © Stavbne nasvete, načrte za novogradnje ii adaptacijo. Tehnični biro . Tehna«, Ljubljana, Mestni trg 25/1. Telefon 25-80. Maribor U Na zatožni klopi sla sedela včeraj 31 letni krojaški pomočnik Josip Deutschmann ter 28 letni delavec Franc Zeleznik. Obtožujeta se, da sta v noči od 8. na 9. aprila t. I. na Pragerskem vlomila v trgovino Franca Pernarčiča ter odnesla okoli 20 moških oblek, 15 moških hlač, 21 m moškega blaga in drugih predmetov v skupni vrednosti 23.735 dinarjev. Razpravo je vodil sodnik okrožnega sodišča Zemljič, dr. Lešnik in dr. Kolšek prisednika. Obtožbo je zastojial drž. pravilnik dr. Zorjan. Deutschmann je bil obsojen na 4 leta robije in pet let izgube častnih pravic, Zeleznik pa 4 in pol lela robije in pet let izgube častnih pravic. □ Slavo obhaja danes tukajšnji 32. topniški polk v s[)oniin na dan, ko so baterije imenovanega jiolka v zmagovitem pohodu prodrle na Gosposvet-?ko polje. Cerkveni obredi se prično ob pol 11; za katoliško veroizpoved jih opravi garnizijski svečenik P. Zavadlal, za pravoslavno pa prota Trbo-jevič. Po izvršenih cerkvenih obredih in slavnostnem govoru polkovnega poveljnika sledi defilacija; popoldne se vrši na vojašniškein dvorišču veliko vojaško slavje z raznimi vajami, rajanjem in petjem. □ Grobovi... Elza Lovrec, abiturijentka drž. realke, stara 24 let. Pogreb danes ob IG iz mrtvašnice na mestnem pokopališču v Pobrežju. — Rudolf Paulič, sin višjega stražnika. Pogreb danes ob 17 iz mestne mrtvašnice v Pobrežju. — Ivan Ilregant, revident drž. žel. v pokoju, star 70 let. i Pogreb danes popoldne. — Avgusta Rudi, stara 50 let? Pogreb danes ob pol t<> iz mrtvašnice na mestnem pokopališču v Pobrežju. Pokojnica je soproga splošno priljubljenega in spoštovanega ravnatelja tukajšnje sadjarske zadruge U. Rudla. Bila je ]>le-menita in blaga žena, ki ji ohranimo trajen spomin. □ Obrtno pravico so dobili v preteklem mesecu: J. Škof, pleskar, Vetrlnjska 22; H. Lury, sej-marslvo, Strossmajerjeva 3; M. Suchcr, branjarija, Meljska 31; Z. Aiiderle. trg. z živili in kolonialnim blagom. Gosposka 20; M. Vezjak. trg. z vinom in sadjevcem, Splavarska 6; M. Petek, sejmarslvo, — . ... .... .._„,„ S|>lavarska 3; S. Tičar, iz.vošček, Jezdarska 19; A. Kiffmann, Irg. z galanterijo. Aleksandrova 43; J-Zupančič, Irg. agentura in komisija, Koroška 47; Mariborski konzum«, Irgovina z mešanim blagom, Glavni trg 21; E. Fasching, trg. agentura in komisija, Kralja Petra Irg 1; A. Urban, klepar, Trajam. 05; J. .Tnnčič, čevljar, Jezdarska 5; A. Vognnec, Uolar. Frankoptuiova 25: A. Rttckel. trg. z dehka- tesami, Aleksandrova 28; I. Režek, slaščičar, Aleksandrova 64; Vesel Baftiovič, izdelovanje sladoleda in turškega medu, Vojašniška 18; C. Lapi, sejmar-stvo, Linhartova 0; E. Gerl, svečar in medičar, Gosposka 13; I. Črešnar. trg. z mešanim blagom, Mlinska 37; E. Faninger, trg. agentura in komisija, Cankarjeva 1; A. Benet, pokrajinski fotograf. Dravska 10; -.PapirSef«, trg. s papirjem in papirnatimi izdelki na debelo, Trubarjeva 4; M. Bračko, trg. z južnim sadjem in likerji, Gosposka 32; V. Vlašič. trg. s fotomanufakturo in kozmetiko, Trg svobodo (i; M. Farif, trg. z mešanim blagom. Retnavska 31; F. Osim, izdelovanje cementnih izdelkov, Smetanova 72; F. Serdinšek, Irg. s patentnimi predmeti, Koseskega 55; F. Močivnik in V. Ogrizek, Irgovina z manufakturo na debelo, Rotovški trg 6; K. Terpin, trg. z lesom, drvmi in premogom, Gosjx>ska 59 ter A Ogrinc, trg. z lesom, Maistrova 10. □ Slovesen sprejem švicarskih pevcev. Curiška Ilarmonia. prispe v Maribor na binkošt-no nedeljo ob 14.17. Na kolodvoru bo slovesen sprejem, nakar sledi odhod v veliko unionsko dvorano; spotoma se razdelijo med otroke darovi, ki jih prinese »Harmonia« mariborski deci. V union-ski dvorani bo pozdrav gostov, nato znkuska. Ob 10.15 odhod na Glavni Irg, kjer zapoje >Harmonia; pesmi svojega programa. Nato obhod po mestu na kolodvor. Tlarnionia se odpelje s svojim vlakom ob 17.30. V slučaju slabega vremena odpade pohod na Glavni Irg. Maribor bo odlične goste sprejo' tako, kakor je v skladu s slovesom, ki ga uživa zaradi svoje gostoljubnosti. □ Katoliška mladina priredi na binkošlni ponedeljek izlet v Pekel, združen z vrino veselico pri Janžekoviču. Odhod od glavnega kolodvora ob 14. Prijatelji mladine vabljeni. □ Vsem, ki pojdejo v Marijino Celje. Osrednji odbor prosvetnih društev frančiškanske župnije vljudno prosi one, ki so se ustmeno ali pismeno prijavili za romanje v Marijino Celje, da takoj pošljejo znesek 550 Din In sledeče podatke: Ime in priimek, čas in kraj rojstva, pristojnost, poklic in sedanje bivališče. □ Življenja se ie naveličala 22 lelna Ivana M., kuharica v neki tukajšnji kavarni; v samomorilni nakani je popila nekaj ocetne kisline, kar pa so sosedje |>ravočasno opazili, nakar jo je moštvo reševalnega oddelka prepeljalo v splošno bolnišnico, kjer so ji izpraii želodec. □ Trgovine so o binkoštnih praznikih nn bin-košlno nedeljo in ponedeljek zaprle. □ Obrtna pravica se jc izbrisala v teku preteklega meseca sledečim 'tukajšnjim tvrdkam: T. Sokllč, trg. s pisalnimi stroji, kartotekami in vsemi pisalnimi potrebščinami, Trg svobode; E, VVolf, Ir«. z ilelikatesami, Aleksandrova 26; I. Kramberger, branjarija ter prodaja vina, piva in sadjevca, Koroška 90; L. Pauser, trg. z manufakturo na debelo. Rotovški trg 8; M. Ernešek, trg. z drvmi in premogom, Melj.ska 5; L. Perger, vozovni sedlar in vozovni ličar, Vrbanova t; 1, liabič, izdelovanje perila, Loška 5; T. Schifko, trg. z galanterijo in papirjem, Aleksandrova 27; L (iobec, čevljar, Ko-nionskegn trg 1; F. Terbuc, vulkaniziranje gumijevih izdelkov, ('.lavni trg 4; J. Dolinšek, trg. z lesom, Meljskn 07; A. Leskošek. predelavanje sladkorja, Vetrinjska o; K. Leskošek, sejmarstvo, Ve-trinjska ."> ter O. Očko, čevljar, Vojašniška 10. □ Poskusno škropljenje sadnega drevja z motornimi, ročno prevoznimi in samodelniini na-hrbtnimi škropilkami se vrši jutri ob 9 dopoldne na vinarski in sadjarski šoli' v Mariboru. Zani-manci se vabijo k obilni udeležbi. □ lz Studencev. Dekliška osnovna šola v Studencih jo dobila svoj lastni oder po prizadevanju gospe upraviteljice ter številnih dobrotnikov, ki so priskočili na pomoč z delom ali prispevki. Dno 31. maja in 1. junija so na novem odru prvič uprizorile deklice igro Divji mož . Po skrbni pripravi je igra prav dobro uspela. Priporočljivo bi bilo. ko bi se iz razlogov potrebne srčne vzgoje prirejalo igre v krščansko vzgojnem smislu. □ Ponudbo na delovnem trgu. Zaposlitev dobi preko tukajšnje Borze dela: 18 hlapcev, 2 majarski družini, 5 pastirjev. 13 poljedelskih rlelav-cev, 9 koscev, t vrtnar, I opekarski mojster, 1 ce-meniar, 1 kamnosek, 1 pečar, 1 elektromonter, 1 kolar, 1 sedlar. 3 čevljarji, 1 krojač, 1 mesar, 1 kuhar, 1 kem. čistilec, t> zidarjev za akordno delo, 1 pleskar, 5 črkoslikarjev, 1 strojnik za opekarno, 3 strojni tehniki, 5 potnikov, več učencev (ključavničarske, kleparske, čevljarske, mlinske, pekovske, krojaške in slikarske obrti); 18 kuharic. 32 služkinj, II sobaric, 2 poslužnici, 1 varuška, 2 šivilji, 2 gospodinji, 1 plačilna natakarica ter 1 podnala-karica. Celje •€> Umrla je notarjeva vdova 77 let stara, gospa Pavlina D e t i č e k, roi. Staudinger. Pogreb bo v petek ob pol 5 popoldne. N. p. v m. Preostalim naše sožalje! & Gledališka družina kutol. prosvetnega društva v Celju se je pričela s polno puro pripravljati za bodočo svojo gledališko sezono, ki jo upu preživeti že na novem modernem odru v palači Ljudske posojilnice. Družina bo v bodoči sezoni uprizorila več del v velikem obsegu, /a kur potrebuje še obširnejši igravski zbor. Ker se bo že prihodnji teden vršil prvi sestanek družine z razgovorom o razdelitvi dela za bodočo sezono, vabimo \ sc. dame in gospode, ki hočejo pri lepem in idealnem kulturnem delu sodelovati, oma-činom se bodo nu progi Krunj—Ljubljana izdajale blok kurtc. (o je s popustom, ki sc bodo dobile v pisarni uvtoprometne družbe nn dvorišču hotela »Staru pošta«, kjer se dobo tudi vse ostale podrobne informacije. Telefonska številka 70. Nadalje bo po naročilu vozil tudi na izlete, na pr. na Bled. Avtopromctna družba pa bo pniirejula po znižanih cenah s tem avtobusom daljše izlete v Italijo in Avstrijo, kar je treba še posebej priporočati. Potne tiste bo oskrbovala družba satnu. — Velikopotezne namere avtobusnega podjetja toplo pozdravljamo. Šmartno pri Litiji Z izvnnrednim navdušenjem, veseljem in vzajemnostjo so se vrstile priprave za sprejem novega g. dekana Antona Gornika. Dekleta so napletla vencev, da' je bila cerkev dasi velika, vsa ž njimi zagrnjena. Fantje so dva dni vozili mlaje, med njimi je bilo 7 pravih velikanov po 30 m, vseh je bilo pa čez 30. Posebno so se zavzeli fantje iz Šmartna. Na predvečer je bilo fantov, ki so prihiteli na pomoč od vseh strani, okrog 100. Poleg mlajev je 6 slavolokov pozdravljalo včeraj došlega g. dekana. Prvi zastopniki cerkve so ga pozdravili na postaji v Litiji in povabili njega in spremstvo na vozove. Pred cerkvijo v Litiji, kjer je bilo zbranih veliko ljudi iz Litije in okolice, ga ie pozdravil g. župan Lebinger, šolska mladina, učiteljstvo, zastopniki uradov in zastopniki ondotnih društev. Po blagoslovu v cerkvi se je v velikem spremstvu odpeljal v Šmartno. Streljanje, zvonenje, razobešene zastave, mlaji, slavoloki, napisi, vse to je pričalo, s kako velikim veseljem sprejemajo g. dekana. Trg pred župno cerkvijo je bil poln ljudstva. Pozdravil ga jc g. župan Drčar, šolska mladina, učiteljstvo in zastopniki ondotnih društev. Cerkev je bila ta dan kot nevesta ozaljšana; Pevci so zvečer med mogočnim streljanjem priredili lepo uspelo podoknico. Nai bi dobra volja, ki so jo župljani ob tej priliki pokazali, ostala taka tudi v bodoče, kot govori napis pred župno cerkvijo: Sprejmi srca naša v prvi dar — ob Tvoji strani stati hočemo vsekdar. Struge Dne 29. majnika smo priredili lepo uspelo akademijo v proslavo 80 letnice prevzvišenega g. škofa. — Preteklo soboto je v Tisovcu izbruhnil požar, ki je posestniku Jožetu Kastelicu vpepelil vseh pet objektov, hišo in vsa gospodarska poslopja. Na pomoč so prihitele požarne brambe iz Četeža, s Korena in Kala in iz Ambrusa. Vrlo se je postavila korenska motorka. Kako je ogenj nastal, ni znanega nič gotovega. Zavarovano je bilo za malenkost. Zavarovalnice so se kartelirale in za petkratno ceno poskočile z zavarovalnino. Tudi to jc krivo, da se ljudje obotavljajo, zavarovati svoje stavbe tako, kakor bi bilo prav. Kmet je povsod revež. Pogorelca priporočamo usmiljenim srcem. Št. Vid nad Ljubljana V nedeljo ie priredila lukajšnjh meščanska šola prav lepo igro, delo ravnatelja Rudolfa Pečjaka, ki nosi naslov: »Drvar Izidor in čipkarica Anuška«. Je to bojna, pravljična igra v 5 dejanjih, eno lepše kol drugo. Vsebina igre — ljubezen — vendar podana na tako fin način, da objame otroke in odrasle brez vsake zle misli. Na večjih odrih, ki imajo tehnične pripomočke, bo sijajno učinkovala. Tudi v Št. Vidu je žela prav lep uspeh. Čast gospodu pisatelju, vse priznanje strokovni učiteljici g. Alfonzi Lindlnerjevi kot režiserki in srčna zahvala igralcem in igralkam. Cisti dohodek igre je namenjen za otvoritev gospodinjske šole in kuhinje, kar je tudi vredno priznanja in pohvale. Slovenjgradec Gosp. kanonik Lenart v Šmartnem je dobil te dni pošiljko krasnih novih ameriknnskih gramofonskih plošč. Šmarlinčani se ne morejo načuditi prekrasnim skladbam. Kogar bi predmet zanimal, dobi pojasnila in pogoje v šmartinskem žuonišču. Dobro obrit obraz je nekaj vreden. Z rezileem Gillette se naglo in dobro obrijete. Šport Concordia (Zagreb) državni prvak v lahki atletiki. Vsa lahkoatletska tekmovanja v zadnjih letih so pokazala, da ta lepa panoga športa stalno nazaduje. Na vse načine se je skušalo doseči, da bi se stanje zboljšalo. To se je v polni meri posrečilo z novim načinom tekmovanja za državno prvenstvo. Pri vseli dosedanjih tekmovanjih velika večina atletov ni prišla do veljave, ker so za placement odločali le najboljši rezultati. Teh pa niso mogli vsi doseči. Zato so tekmovali samo oni, ki so bili več ali manj sigurni zmage. Vse drugače je pa sedaj. Postavljen je minimalni rezultat in čim je ta dosežen, se je atlet tudi že placiral in svojemu klubu priboril gotovo število točk. Ta novi način tekmovanja je z propagandnega stališča zelo važen. Koliko povprečnih atletov bo sedaj marljivo treniralo, da doseže vsaj minimum. Da je ta naša trditev tudi firavilna, dokazuje za naše razmere ogromna ude-ežba. Startalo je vsega 120 atletov, kar je dosedaj največja udeležba. Seveda številčno še nismo dorasli Zagrebu, ki je postavil 230 atletov. Edina slaba točka je ta, da se ne bodo mogli odlični atleti z ozirom na rezultate izkazati. Vendar s pravilno razdelitvijo v tekmovalne skupine, bo tudi la edini nedostatek odpravljen. Z rezultati pri nas zaenkrat ne moremo biti zadovoljni, pokazal se je pa tudi tu napredek, kar je trenutno važno. Posebno v metih, med tem ko v tekih še nismo dosegli starih rezultatov. Ob lej priliki bi ponovno sprožili: Za uspešen razvoj slovenske lahke atletike je nujno potrebna lastna podzveza, torej neodvisnost. Pri nas borba med starima rivaloma Primor-jem in Ilirijo ni bila posebno ostra, kajti Primorje jc izstavilo toliko število atletov, da se je v naprej vedelo, kdo bo izšel kot zmagovalec. Vse drugače je bilo v Zagrebu. Tam jc zmago v korist Coti-cordie odločila šele zadnja štafeta 4X100. Končni rezultat je naslednji: 1. Concordia 73.116.80 ločk. 2. Ilašk 6S.612.03 točk, 3. Primorje 55.515.36 ločk, 4. Ilirija 39.768.98 ločk, 5. Alarathon 5.719.60 točk. Na zadnjih mestih se bo labcla, ko bodo znani rezultati iz Belgrada, mogoče spremenila, vendar prva tri mesta so sigurna. Ze to tretje mesto je za naš šport častno. Poizvedovanji? Našel se je veliki pes-ptičar s znamko 95-050 Ljubljana. Lastnik naj se takoj zglasi v hotelu »Union«, soba štev. 54. Ljubljansko gledališče OPERA Začetek ob 8 zvečer Četrtek, 5. junija. Zaprto. Petek, 6, junija: LOHENGRIN. Ljudska prediu,« pri zniž. cenah. Izven. Mariborsko gledališče Četrtek, 5. junija ob 20. uri: BOBROV KOžUbF Premijera. Proslava 35 letnice gc. Štele Drago tinovičeve. Izven. Petek, 6. junija: Zaprto. Cerkveni vestnih Duhovniki imajo danes popoldne ob 3 običajno mesečno obnovo v Domu duh. vaj Naše dijaštvo Daničtirji! Dane- v četrtek. 5. t. ni. ob P zvečer sestanek v društvenem lokulu. Na programu je zelo aktualna zadeva, zato pozivam \ se člane, da sc sestanku polnoštev ilno udeleženi — Tajnik v»n Slovenska dijaška zveza javlja vsem s.vo-jim članom. du letošnje binkoštno zborovanje radi nepremostljivih ovir odpade. — Pač pa se bo vršilo od 3. do 6. julija srednji šolsko p o č i t n 'i š k o z I) o r o v a n j e v Na za r ju. 'ločnojši spored vseli počitniških zborovanj I. 1950 bomo objavili v teh dneh. — Odbor SDZ. Knjige Goriške Mohorjeve družbe za leto 1930. Goriška Mohojeva družba bo lelos razposlalr svojim udom pet knjig: 1. Koledar za 1. 1931. 2. »Delavci«, povesi iz življenja slovenski) delavcev. Spisal Slavko Savinšek. 3. »Sirote«, povest, spisal Narte Velikonja. 4. Rešeni! Povest iz francoske revolucije Spisal Jules Verne. 5. »Mati uči otroka moliti«, knjižica s podobam} za otroke. (Mesto kniige — Rešeni! — prejmejo udje nr željo pravno razlago »Nove postave«). Udnina znaša za Jugoslavijo za vseh pet knjig 30 Din, poštnine prosto. Naročila sprejemr Goriška Mohorjeva družba v Gorici, (Gorizia, Vi? Orzoni 36-A). Lahko se vpišete tudi pri Prosvetn zvezi v Ljubljani, Miklošičeva c. Vplačila na pošt no-čekovni račun, Ljubljana, štev. 20446 Otvoritev vatikanske radio postaje po guvernerju Vatikanske države Serafinu (bere), ki je posla! prvo brzojavko v Ameriko. Papeževa akcija za širjenje vere V letu 1928. se je nabralo za širjenje vere po vsem svetu 55,319.780 italijanskih lir, v letu 1929. pa je poskočila vsota darov na 85,986.610 italijanskih lir, torej za 10,666.830 lir več. Številke še niso končnoveljavne, ker pričakujejo iz različnih krajev še manjše vsote. Najbolj so v darovih napredovale sledeče dežele: Združene države 26,797.000 lir več 2,445.000 Francija 7,852.600 „ „ 2,031.850 Italija 6,209.000 ., „ 1,157.000 Nemčija 5,605.500 ., „ 1,329.500 Kanada 3,224.300 „ „ 1.174.000 Belgija 3.060.000 .. 514.000 Holandska 2,289.000 „ 218.500 Irska 1,484.000 ., 123.500 Poljska 1,282.000 „ „ 579.500 Švica 510.000 „ 121.000 Posebno je vredno omeniti darove, ki so prišli iz misijonskih krajev samih, in sicer skupno 1,080.000 lir (proti 627.935 v 1. 1928.). Od tega je dala Azija 370.250 lir (več 185.555), Afrika 303.000 lir (več 216.420), Oceanija 110.500 lir (več 83.000). Pri teh številkah je treba upoštevati, da je bila akcija za širjenje vere uvedena v misijonih na papeževo odredbo šele nedavno. V celotni vsoti darov je zapopaden dar 1,248.807 lir, ki so bile darovane posebno za vzgojo in vzdrževanje kate-histov. Vprašanje katehistov je radi velike važnosti za misijonsko delo sv. stolica potisnila v ospredje. Propaganda želi, da bi za ka-tehiste prihajali posebni darovi papeževi akciji za širjenje vere. Nabrana sredstva se razdele, ne da bi se fielala kaka razlika pri deželah, zavodih ali osebah, samo po potrebah apostolata, v kolikor dopuščajo sredstva. Akcija za širjenje vere je papeževo delo, torej vesoljno kakor cerkev sama. Kakor se obrača brez razlike na dobrodelnost vseh katoličanov, tako tudi razpošlje na vse misijone katoliškega sveta, karkoli prejme. 7 krat na smrt obsojen Iz Varšave poročajo: V Bydgošču se je vršila sodna razprava proti sedemkratnemu morilcu Koniečaju, ki je svoj čas umoril svoje starše dn pet bratov oziroma sester. Obtoženec je po govorih državnega pravdnika in zagovornika izjavil, da ne bo sprejel nobene druge kazni kakor smrtne, ker je osramotil svojo domovino, svojo domačo vas in svojo družino. Sodišče je cbsodilo Koniečaja sedemkrat na smrt. Obsojenec je kazen mirno sprejel. Clemenceaujev pes V Parizu je bila te dni otvorjena pasja razstava. Najelegantnejše Parižanke so prinesle svoje lepe male kužke na razstavo in pripovedovale najrazličnejše zgodbe o navadah in usodi svojih nežnih ljubljenčkov. Pri tej priliki je nanesel pogovor tudi na Cle-menceaujevega psa. To je bil lep in močan pes, ki je dobro lajal in, če je bilo treba, tudi dobro zagrabil. Čutil se je prav tako ne- Nansenova oporoka Kakor poročajo iz Osla, bo šla po poslednji volji velikega raziskovalca iu dobrotnika človeštva, nedavno umrlega Fritjofa Nansena, četrtina njegovega premoženja v »Nansenov fond«, ki je na Norveškem ustanovljen za podporo študijskih ekspedicij. Ta vsota znaša približno 90.000 norveških kron ali nad poldrugi milijon dinarjev. Pri Bjornsonovi vdovi Neki časnikar je obiskal v norveškem inestu Lillenhamineru Karolino Bjornson, vdovo slavnega norveškega književnika Bjornstjerna Bjfirnsona. Žena je stara že 94 let in zelo slabo sliši in vidi. ,)e pa še vedno vedrega duha in bistre pameti. Ima izredno dober spomin in ve podrobno vse, kar se je zgodilo pred 80 leti, ko je bila še dekle. Poleg tega je zelo dobre volje in rada pripoveduje anekdote, ki so posebno ugajale njenemu možu- Starka je čisto belo oblečena, in to že dvajset let, od tedaj namreč, ko ji je umrl mož. Obleka, nogavice, čevlji, glavnik na glavi, vse to je belo. Zdi se kakor bitje iz drugega sveta. Edina njena skrb na stare dni je, da varuje sobo, v kateri je delal njen mož-Vse je še prav tako kakor pred dvajsetimi leti, ko je njen mož odpotoval v Pariz, da bi se pozdravil, pa je tam našel smrt. In kakor je stalo pohištvo tedaj, ko je odpotoval, tako je vse ostalo do današnjega dne. Stol je ostal pri oknu, na pisalni mizi so odprte knjige in nedovršeni rokopisi, peresa, tintnik, svinčniki. Vse to je ostalo tako, kakor da bi Bjornson odpotoval včeraj, ne pa pred dvajsetimi leti. Zares redka ljubezen žene do moža. Mojstrska dela arhitekture. Cerkev sv. Karla na Dunaju, ki je bila v zahvalo, da je ponehala kuga, sezidana v letih 1716 do 1737. Stebra, ki stojita pred cerkvijo, sta polna reliefov, ki predstavljajo življenje sv. Karla Boromejskcga. odvisnega kakor njegov gospod, kar ga je zapeljalo, da je pogosto napravil dolge sprehode po celem Parizu- Ce je bil utrujen, je neženirano skočil v avtotaksi, ki je stal ob robu cestnega hodnika, in se mirno vsedel. Kolikorkrat ga je šofer zapodil iz avtomobila, tolikrat je skočil nazaj, dokler se šofer ni začel zanimati za psa in si ogledal njegovo znamko. Tam je bral ime imenitnega gospoda. Seveda je šofer takoj peljal zvitega psa na vsakemu Parižanu dobro znani naslov, pričakujoč, da bo dobil bogato napitnino. Poletne obleke za gospode, platnene in lister suknjiče, modne hlače najcenejše pri tvrdki DRAGO SCHWAB LJUBLJANA ..ivii nemiki prestolonaslednik in njegova žena Cecilija, rojena vojvodina Meklenburš-ka, bosta 6. junna obhaiala svoio srebrno poroko in sicer pri bivšem nemškem cesariu Viljemu v gradu Doornu. Proti pouličnemu kričanju V Carigradu je še danes navada, da hodijo po ulicah številni prodajalci, ki z glasnim kričanjem prodajajo svoje blago. Njihovi hreščeči in hripavi glasovi seveda niso prijetni tistim, ki jim po svojem poklicu ni treba hoditi po ulicah, da si zaslužijo svoj vsakdanji kruh. Posebno zgodaj zjutraj so ti poulični kričači v veliko nadlego ostalim meščanom. Zato je neki carigrajski mestni svetovalec prišel na zanimivo idejo. Stavil bo mestni upravi predlog, za katerega je že nabral med svojimi tovariši potrebne podpise, da se prodajalci, namesto da bi sami izklicavali svoje blago, poslužijo kakega glasbenega instrumenta. Neki specialist je dobil naročilo, da izbere razne vrste instrumentov kakor tudi glasbenih akordov, ki bi označevali posamezne vrste blaga. Tako bodo poulični prodajalci v Carigradu, ako bo ta predlog sprejet, spremenjeni v nekake moderne trubadurje, samo da bo smisel njihovega trubadurstva zelo prozaičen — kramarski. Zanimivo je, kako si omenjeni mestni oče zamišlja delovanje raznih trobent, orglic, piščalk in drugih piska-jočih instrumentov. Vse skupaj bo izgledalo kakor sejmski hrup. V Rusiji so prepovedani moderni plesi Iz Moskve poročajo, da je sovjetska vlada strogo zabranila moderne plese, in to radi morale. Neki francoski list, ki poroča o tem, se čudi nad to prepovedjo, ko gre sovjetska vlada v vseh drugih naredbah za tem, da uniči moralo. Oblasti so šle v Rusiji vedno na roko zakonolomstvu in svobodni ljubezni, uničevale so krščansko moralo, zatirale v otro-kih ljubezen do staršev in sedaj pa naenkrat ta prepoved. Oblasti so odredile, da se morajo na vsem sovjetskem ozemlju zapreti vse plesne šole, ki poučujejo moderne plese, ki izzivajo javni moralni čut in kvarijo mladino. Končno so vendarle uvideli, da je mladina silno pokvarjena in da je treba to zlo popraviti, v kolikor se še da. Največja manija za p teb a vljaf dobro. Tia^onaasl^^ IIP i n vliva/ ----BuMrich-ovoSof '^ž!™ \re,d5!vo P[oN v*em motnjam preoo ve.že/oc/čmm bolečinam, zgagi itd. 100'el y uporabi in nenadkritiivoi Dobiva ie v vieh lekarnah. AW.i.C.W.Bul/rich Berlin W.57 moderne plese vlada v Ljeningradu. Tam se dnevno vpiše na stotine mladih fantov in deklet v plesne tečaje. Sedaj pa se vodi energična kampanja proti plesnim učiteljem in oblasti sedaj te najbolj preganjajo. Niso znali paziti na moralo, ampak so delali ravno nasprotno. Uvedli so v Rusiji največje zlo, k' zastruplja mladino. Zato se mora ta pokvarjenost, ki je prišla iz »gnile buržujske Evrope«, odpraviti. Če bi se Rusija lo v vseh ozi-rih pričela tako nagibati na desno, kakor pr; plesu, pa bi bilo kmalu boljše. Č a s t i h 1 c p n o s t. Nedeljski loveč (obstreljenemu gonjaču): Prosim vas, vpijte vsaj in kričite, da bodo drugi vedeli, da sem jaz tudi nekaj zadel.« Pred sodni jo. Sodnik: Kaseto z denarjem ste torej pustili na mizi in vzeli samo nekaj poštnih znamk s seboj? — Obtoženec: Da, zato predlagam, da pustite preiskati moje duševno stanje.« DNEVNO SVEŽE PRAŽENA : KAVA -VODNIKOV TRS ST. S.— Radio Programi Kadio-Liubliana t Četrtek, 5. junija: 12.80 lieproducirana glasba. — 13.00 Časovna napoved, borza, reproducirana glasba. - 13.30 Iz današnjih dnevnikov. — 18.00 Koncert radio-orkestra. — 19.00 Dr. Mirko Kupel: Srbohrvaščina. — 19.30 Dr. Lojze Campa: Novi kazenski zakonik — 20.00 Prenos iz ljubljanske opere. — 22.00 Časovna napoved in poročila, lahka glasba. Petek, 6. junija: 12.30 Reproducirana glasba 13.00 Časovna napoved, borza, reproducirana glasba 13.30 Iz današnjih dnevnikov 18.00 Koncert radio-orkestra 19.00 Olga Knez: O notranji šolski reformi in pouku samem 19.30 Dr. Stanko Leben' Italijanščina 20.00 Riharjev večer, izvaja cerkveni pevski zbor z Viča 21.00 Koncert radio-orkestr? 22.00 Časovna napoved in poročila. Drugi programi t Petek, 6. junija: Belgrad: 18.00 Koncert zabavne glasbe 19.30 Estetska in psihološka analiza narodne pesmi, predavanje 20.00 Klavirski koncert 20.30 Pevski koncert 21.20 Prenos tonfilmske glasbe — Budapest: 12.05 Pevski koncert 17.30 Koncert ogrskih narodnih 18.35 Plošče 20.25 Slušna igra 22.30 Koncert ciganskega orkestra — Dunaj: 12.00 Koncert orkestra 16.30 Koncert iz del avstrijskih komponistov 20.00 Dunajska dekleta 21.05 Koncert iz de! dunajskih kompozicij — Milan: 16.35 Deški pevski zbor 17.00 Koncert orkestra 19.15 Koncert 20.30 Veliki simfonični koncert — Praga: 20.30 Koncert kvarteta 21.00 Koncert plesne glasbe 22.15 Zabavna glasba — Langenberg: 20.00 Koncert 21,00 »Otrok Suza«, komedija — Rim: 17.30 Koncert orkestra 21.02 »Lažisvetnica«, opereta — Berlin: 19.30 Zabavna glasba 20.30 Koncert — Katoviceu 17.45 Koncert zabavne glasbe 20.15 Simfonični koncert varšavske filharmonije — Toulouse: 19.40 Dunajski orkester 20.15 Koncert operne glasbe 20.45 Zabavna glasba — M. Ostrava: 19.35 Kon-cert poljskih pesmi 20.30 Ljudski koncert 21.00 Klavirski koncert 21.30 Orkestralni koncert. riY-To: UNIČEVALEC MRČESA fotor fodTfi/rf^Jjeao ■ oos/seporsoa \ r or/gma/n/ modr/1 fra/teosA/ opremi J " /fn/miflddmfs^ Zastopstvo za Slovenijo: DR. A. KANSKT, kemlina tovarna, Ljubljana, Krekov trg 7 Uspeh letošnjega velesejma -- zagotovljen Doslej smo stalno lahko poročali o lepih izgledih letošnje jubilejne prireditve. Danes pa lahko podkrepimo te naše trditve z novimi porodili, kajti že je preteklo 7 dni letošnjega velesejma in preostajajo le še 4 dnevi. Zato Be mnoie zaključki v vseh panogah, kajti velesejem se pribil« tuje koncu. Zanimanje bo sedaj dan za dnem raslo, kakor tudi kupčije. Kupčije se razvijajo prav povoljno v skoro vseli branžah. Javljajo se kupci iz vseh krajev Slo- venije in marsikateri tvrdki je uspelo napraviti zaključke tudi za druge kraje v državi. Gros poset-li i kov tvorijo vedno bolj trgovci-kupci 1/, južnih delov države. Tako so kupovali interesenti iz Niša naša domača ročna dela, kupci iz Prekmurja, Zagreba in Bosne stroje ter papir, Daruvar in Zagreb nuše tekstilije, stroji za lesno trgovino so šli v Južno Srbijo in naše kraje, šivalni stroji v našo provinco in Srbijo (Belgrad, Smederevo, Peč); nadalje jo bil efektuiran tudi velik zaključek partijo šivalnih strojev za vreče za vojaško upravo; naši kraji kakor tudi jug so kupovali pohištvo; večji je Naša zunanja trgovina Po pravkar objavljenih podatkih je razvidno, da je znašal naš uvoz v aprilu t. 1. 137.149 ton (v marcu 99.133 ton), za 624.5 (658.5) milj. Din. Napram marcu je bil torej izvoz po teži večji, po ko-iičini pa manjši. Tudi napram aprilu lani je naš uvoz nazadoval. Najvažnejši predmeti uvoza so bili sledeči: (v milj. Din v oklepajih podatki za marec 1930): sirov bombaž 10.9 (26.9), bomb. predivo 41.5 (49.2), tkanine 59.7 (76.3), železo nepredelano 12.0 (13.9), pločevine 7.9 (8.8), žel. materija!, tračnice itd. 15.1 (10.95), razni izdelki 33.3 (30.05), volna, »ir. 7.0 (10.05), predivo 7.3 (8.5), tkanine 28.6 (46.7), svil. tkanine 13.95 (17.9), nafta 15.2 (10.7), kože dom. živali nepredelane 12.2 (20.7), kava 8.0 (20.1), riž oluščen 6.1 (4.2), premog 21.6 (8.7), olj. plodovi, semena itd. 12.65 (13.4), bakr. galica 6.1 (0.17), stroji in aparati 42.6 (38.0), elektrotehn. Tjredmeti 15.5 (12.7), prevoz, sredstva 26.95 (18.5). Dvig količine uvoza je torej pripisovati samo dvigu uvoza premoga od 28.949 ton v marcu na 55.309 km v aprilu. Skupno je v prvih 4 mesecih t. I. znašal uvoz 485.509 ton za 2.365.0 milj. (1929 414.477 ton za 2,862.9 milj.). Istočasno je znašal naš izvoz i,«04.080 ton za 2.311.8 milj. (1929 1,276.208 ton za 1.925.2 milj.). V prvih 4 mesec. t. 1. je bila pasivna tjaša trgovinsko bilanca za 53.2 milj. Din napram 487 milj. v istem času lani. V ostalem se je naša mmanja trgovina letos razvijala sledeče (v milj. Din v oklepajih podatki za 1929): izvoz januar februar mrec, april 560.9 521.1 658.5 624.5 (560.7) (404.0) (684.6) (713.7) 616.2 (425.7) 180.8 (385.1) 599.0 (499.4) 615.8 (615.0) Seja obrtnega odseka Zbornice Dne 3. t. m. se je pod predsedstvom načel-ftlka g. Ivana Ogrina vršila seja obrtnega odseka Zbornice za TOI v Ljubljani. Uvodno poročilo je podal predsednik g. Ivan Ogrin, ki je poročal o delu Zbornice za obrtništvo kakor tudi o tozadevnih važnejših akcijah. Zlasti je omenjal delo zbornice glede osnutka obrtnega Bakona kakor tudi zakona o strokovnem šolstvu. Omenjal je udeležbo zbornice na konferenci zbornic v Dubrovniku, kjer se je razpravljalo predvsem o zborničnem vprašanju in so zastopniki ljubljanske zbornice bili odločno za skupne zbornice. Od zadnje seje sem je bilo obrtnopospeševalno delo zbornice prav živahno in je bilo v zadnjih 2 mesecih več uspelih tečajev. Prirejeni pa bodo še tečaji za krojače, čevljarje, avtogensko varjenje iu knjigovodstvo. Odsek je odobril izjavo, ki jo je podaja zbornica k novemu obrtn. zakonu kakor tudi k zakonu o strokovnih šolah na podlagi referata "ajnika dr. Pretnarja. Pri zakonskem načrtu o strokovnih šolah se je posebno poudarjalo, da mora biti dana možnost vpoštevanja specialnih potreb posameznih krajev. Odsek je obravnaval večje število dispenznih prošenj in obrtnopravna vprašanja. Podelil je tudi več podpor za obrtniški naraščaj in izpopolnjevanje strokovnega študija v inozemstvu. * Planšarski in pastirski tečaj v Kamniku. V Kamniku se je vršil 1. junija t. 1. pastirski tečaj, ki so ga priredile agrarske operacije v Ljubljani. Tečaj je obiskalo 76 pastirjev in planšarjev, med njimi tudi nekaj planšaric. Navzoči so bili dr. Oražim kot zastopnik okr. načelnika, veterinarski referent Josip Rautar, načelnik okr. kmet. odbora Ferdinand Novak in načelnik planinskega odbora Kari Prelesnik. Tečaj je otvoril s primernim nagovorom in izvajanji komisar za agrarne operacije g. Ivan Pokoril. Predavala sta živinozdravnik A. Rigler iz Ljubljane o prvi pomoči pri oboleli živini v času planinske paše, a kmetijski referent •los. Sustič iz Kranja o dolžnostih pastirja glede planine, živine in ravnanja z mlekom. Podrobno iKjročilo o stanju kamniških planin jo podal g. Ferdo Novak. Nato se je razvila precej živahna debata. Med drugim se je razmotrlvalo vprašanje ustanovitve mlekarskih zadrug za izdelavo enotnega tipa masla. To vprašanje trebn z ozirom na krajevne prilike še proučiti. Poudarjalo se je tudi nujno potrebo zavarovanja planšarskih koč, ki so izpostavljene nevarnostim. Ob zaključku se F- razdelilo vrednim pastirjem denarne nagrade, ki jih je v ta namen podelila kr. banska uprava v Ljubljani. Prihodnji pastirski tečaj se bo vršil najbrže v Kranju ali 'pa v Podnartu že letošnje jeseni. Državna hipotekama banka izkazuje v aprilu 1930 nadaljnje povečanje vlog; lako so znašali samostojni fondi 73.7 (73.7), fondi in glavnice javnih ustanov 1.748.4 (1.604.1), privatni kapitali in vlogo 484.4 (479.3), inozemska dolgoročna sredstva so se ponovno znižala od 929.4 na 921.1 milj. Din. Med aktivi so se naložbe pri Poštni hranilnici m Nar. banki povečale od 573.4 na 644.05 milj., gotovina v blagajni 36.7 na 48.3 milj. 1'oso.jila so se povečala od 2181.2 nn 2192.4 milj. Din (hipotekama). Občni zbori: Tovarna za špirit in drože. d d. v Račjem 25. junija 1930 ob 11 v podružnici Ljublj. kred. banke v Mariboru; Petovia, usnjarska industrijska d. d. 24. junija ob 11, Breg pri Ptuju. Živina Ljubljanski sejmi 4. t. m. Dogon je znašal 'v oklepajih število prodanih glav): konj 226 (47), Volov 54 (80), krav 53 (26). lelet 17 (10) in prašičkov za rejo 525 (385). Sejem je bil prav Živahen, zlasti s prašički za rejo, ki so se trgovati po 050—400 Din za komad. Tudi druge c.enc so ostale neizpremenjene. Notirali so voli L 10—10.25, II. 9 50 III 8.—. krave debele 5—7, klobasarlce 4—C, ieleta 14.50—15.50 (vse v Din za kg žive teže). interes tudi m mlinske stroje, katere izdeluje domača tvrdka »Mlinostav«. Efektulrale so se tudi znatne kupčije v ple-tilnih strojih; prodajale so se brizgalnice, sadno drevje m trte, nadalje ielezniški materija!, pisalni stroji ter akumulatorji. V marsikateri panogi je poslovanje oživelo šele zadnje dni. Veliko interesentov ter tudi zaključkov so dobili naši obrtniki, katere je zbral urad za pospeševanje obrti in ki so razstavili prav lepe proizvode, med katerimi vzbujajo zlasti jx>zorno8t šablone za sobosllkarstvo. Obisk je stalno prav zadovoljiv. Danes je obiskalo velesejm 40 šol, tako da jih je bilo dosedaj na velesejmu nad 200, kar je vsekakor pozdraviti. Med drugimi je danes obiskal velesejem znani nas bančnik iz Amerike Fr. Sakser iz Newyorka, nadalje tajnik Zveze industrijcev dr. Sandakovič iz Zagreba. Kakor smo že omenili, prihaja vedno več trgovskih interesentov zlasti iz Srbije (Belgrad in Skopi je), Bosna (Sarajevo) in Hrvatske (Zagreb, Sušak m Osijek). Borza DENAR Dne 4. jun. Vzoren političen roman V slovaški književnosti je malo tako dragocenih proizvodov kakor je najnovejše delo Martina Kazusa. Njegov obsežen roman v 4 delih se imenuje Svetovi (Svčty). Svetove imenuje Rdzus razne kulturne sloje, razne misli in smeri, ki so se vrstile na Slovaškem od pradavna pa do današnjega časa in odsevajo iz slovaške narodne duše. Svetovi so prvi slovaški politični roman. Ce tudi je Razus poslanec centralistične agrarne stranke, vendar v Svetovih zagovarja slovaško narodnost, ki se ne bori proti državnemu edinstvu. ampak zahteva samo kulturno, jezikovno in gospodarsko obrambo. Politične tendence in politična vsebina tega dela pa nikakor ni zmanjšala Razusovega literarnega slovesa, ki si ga je priboril že pred svetovno vojno. Zakaj politično udejstvovanje ni moglo Razusu ubiti veselja do književnosti in do kulturnega življenja. Rdzus je preveč bistroumen in globoko misleč človek, da bi se mogel izgubiti v borbi za dnevna |xjlitičua gesla in neznatne osebne ali strankarske koristi. Njegov duh gleda in stremi vedno za tem, kar je glavno in bistveno. Za najvišje vrednote je Rizus vedno pripravljen tudi na žrtve. Izhodišče vsega delovanja je Razusu vedno njegov poklic. Zaveda se, da tudi v politiki nc more ustvarjati kaj dobrega in trajnega, kdor ni sposoben za svoj poklic in mu je poklicna politika S31BO vnročamo L-rillin in nnedlilnnln t - ______' . _ V današnjem deviznem prometu so bili tečaji nekoliko slabejši. Promet je bil slejkoprej znaten, zlasti v devizah Newyork in Berlin. Narodna banka je krila vse (»vpraševanje. Ljubljana (V oklepajih zaključni tečaji). Amsterdam 2277.50 bl„ Berlin 1350-1353 (1351.50), Bruselj 790.35 bi., Budimpešta 989.98 bl„ Curih S^r1,097'?0 Dunaj 797.41-800.41 (798.91), London 274.78-275.53 (275.13), Newyork 56.43 -56.68 (56.53), Pariz 221.06-223.06 (222 08), Praga 167.60-168.40 (168.-), Trst 296.66 bi. (M„ Zi,8r„eb-„ Amsterdam 2277.50-2288.50, Berlin 1850-1353, Bruselj 790.35 bi., Budimpešta 988.48-991.48, Curih 1094.40-1097.40, Dunaj 797 41 do 800.41, London 274.73—275.53, Newyork 56.43 do 56.63, Pariz 221.06-223.06, Praga 167.60-168.40, Trst 295.564-297.564, - Skupni promet brez kompenzacij je znašal 7.57 milj. Din. Belgrad. Berlin 1850-1353, Bruselj 788.85-791.85, Budimpešta 988.48—{>91.48, Bukarešt 34.40 do 34.90, Sofija 40.75—4t.25, Curih 1094.40 do 1097.40, Dunaj 797.41-800.41, London 274.73 do 27o.53, Ne\vyork 56.43—56.53, Pariz 221.06—223.06 Praga 167.60—168.40. Curih. Belgrad 9.125, Amsterdam 207.74. Atene 6.70, Berlin 123.29, Bruselj 72.125, Budimpešta 90.385, Bukarešt 3.07, Carigrad 2.45, Dunaj 72.85, London 25.1025. Madrid 62.40, Ne\vyork 516.70, Pariz 20.26, Praga 15.825, Sofija 3.745. Trst 27.08, Kopenhagen 138.30, Varšava 58.—. Stockholm 138.70, Oslo 138.30, Helsingfors 13.-. VREDNOSTNI PAPIRJI Trg državnih papirjev ue beleži j>osebnih iz-l>remenib, edino vojna škoda je stalno čvrsta in jo pridobila na tečaju. Bančni pajiirji so ostali v glavnem neizpremenjeni. V industrijskih jmpirjih pa sploh ni bilo prometa, tečaji so ostali neizjireme-njeni. Nadalje je bila zaključena med jiomorskimi papirji le Dubrovačka. Ljubljana. 8% Bler. pos. 97.75 b]., 7% Bler. 1k)s. 86 bi., Celjska pos. 160 den.. Ljublj. kred. 120 den., Praštediona 905 den., Kred. zavod 170 den., Vevče, 117 den., Stavbna 40 den., šešir 105 den.. Ruše 270—280. J Zagreb. Drž. j>ap.: 7% inv. pos. 87.50-88, agrari 54.50—55, vojna škoda ar. 433—434 (433) kasa 433—434, 6. 432.50-434, 7. 435 b., 11 433— 435, 12. 433.50-435 (434), 8% Bler. pos. 97.25 do 97.50, 7% Bler. poš. 85.50-85.875, 7% pos Drž. hip. banke 84.875—85.25, Pos. mesta Zagreba 75 bi. — Bančne delnice: Hrvatska 50 d, Katolička 36 do 38, Poljo 58-58.50 (58.50), Kreditna 96-100, Union 196—197, Jugo 79—80 (79—79.50), Lj. kred. 120 d., Medjunarodna 00 d., Narodna 8.150—8.350, Obrtaa 36 d., Praštediona 900—910, Etno 170 b, Srbska 180—185, Zemaljska 130—135. — Industrijske delnice: Nar šum. 24 d., Guttmann 160—168, Slaveks 72 d., Slavonija 200—210, Našice 1350 bi., Danica 112—114, Pivara Sar. 160 d., Drava 263 d., Šečemna Osjek 372—375, Nar. ml. 20 d., Osj. ljev. 175 d., Brod. vag. 111 d., Union 120—150, Vevče 120, Tsis 32—35, Ragusea 400—410 (410), Oceania 205 b., Jadr. plov. 510 d., Trboveljska 433—440. Belgrad. Narodna banka znklj. 8.280 (20), 7% inv. pos. 88.50—89, agrari 54.75—55.50, vojna škoda zaklj. 441 (100), 7. zaklj. 443 (100), 11. 456, 7% Bler. pos. 86.75—87, 7% pos. Drž. hip. banke 86.65 do 87. Dunaj. Don. sav. jadr. 92.55, Wiener Bankve-rein 18.25, Creditanstalt 47.60, Esconipteges 161.25, Zivno 96.40, Aussiger Chemische 192.25, Alpine 26.05, Trboveljska 54, Kranj. ind. 36.50, Leykam 5, Rima Murany 85.50. Žito Kljub čvrstejši tendenci in višjim notacijam i,a pšenico in koruzo na svetovnih žitnih tržiščih je, ostal pri nas jioložaj docela neizpremenjen. Prej ko slej je malo |>onudb in dokaj povpraševanja, vendar je razmerje med povpraševanjem in jx>nudbo tako, da ne more jKivzroclti preobrata v jjoložaju. Pšenica gornjebačka velja 212.50, koruza 97.50—100 nakladalna postaja. — V pšeničiii moki ničli se je pa položaj bistveno izpremenil, ker so začeli zaiitevati mlini odločno višje cene. Srednje dobra bačka znamka zahteva za ničlo 360.— do 865.— nakladalna postaja. — V ostalem je položaj neizpremenjen. Ljubljana. (Vso saino ponudbe, slov. post. plač. 30 dni, dob. prompt. ml. tar.). Pšenica bč. 80 kg 2% 257.50—260, 78 kg 250—252.50, 77 kg 242.50 do 245, iz 72/73 kg 2% 197.50, koruza pop. suha 142.50—145, za junij 137.50—140. — Ječmen: bč. oz,. 66/67 kg 167.50—170, bč. oz. 62/63 kg 162.50— 165.—. — Oves: bč. 180—185. — Moka: pšen. O/g fko Ljubljana, vag. bi., plač. jx> prejemu 400—405. Novi Sad, Pšenica: sr. 76 kg 180—185. Vso ostalo neizpremenjeno. — Promet: pšenica 20 vagonov, oves 1 vagon, ječmen 2 vagona, koruza 46 vagonov, moka 14 vagonov, otrobi 4 vagoni. Tendenca neizpremenjena. Budimpešta. Tendenca: trdnn. Promet: srednji. — Pšenica: jun. 22.80—22.84, zaklj. 22.82 do 22.84, okt. 20.89-21.—, zaklj. 20.97—20.98. — Rž: jun. 11.40-11.60, zaklj. 11.60—11.70, okt. 12.80— 12.88, zaklj. 12.87—12.89. — Koruza: jul 12.40 do 12.65, zaklj. 12.42—12.44, avg. 12.69—12.73, zaklj. 12.72—12.74, transit jul. 11.66—11.75, zaklj. 11.66 do 11.70. Les Na ljubljanski borzi je bilo zaključeno: 2 vagona hrastovih pragov ln t vagon oglja. Tendenca mlačna. Povpraševanje je za parjeno bukovino 88. 50, 80 mm, sirovo 80 mm zn bukove hlode, za lipove plohe 180, 80, 100, 120 mm od 25. oz. 35 cm daljo. Ponujajo pa se: hrastovi hlodi 300 kub. metrov 30 do 70 cm srednj. premera, uzuelne dolžine, smrekove deske 20 vag, 20l 25. M). 18. 24, 28, 38 llim, mecesnovi hlodi. pretrgal zveze s svojim poKiicem. Zato je predvsem protestantski slovaški župnik, prekipevajoč v ljubezni do Boga in do svojih vernikov. V svoji širokogrudnosti zida mostove celo do svojih katoliških rojakov. V Svetovih se nam kakor v filmu vrsti pred očmi ves resničen razvoj slovaškega ljudstva z vsem njegovim čuvstovanjein, hrepenenjem in teženjem. V prvem delu slika Ržzus v svojem romanu zmedo ob prevratu, desorientacijo ljudstva, ali ludi otroško optimistično radost radi osvobo-jenja, od katerega so Slovaki pričakovali raj na zemlji. V drugem delu nastopajo osebnosti, ki skušajo uresničiti nade slovaškega ljudstva in mu ustvariti boljšo bodočnost. Sta to predvsem župnik Svarinsky, ki je za las [»doben Razusu in njegov bratranec Pavel Beno, mož širokega obzorja, ali prenasičen od dobrot sedanje civilizacije. V tem delu je brez dvoma najlepši slavospev na slovaški narod. Tretji del živo opisuje razočaranja v preveč smelih upih in nezadovoljnost z vlado, ki zanemarja ljudske potrebe in izkorišča slovaški narod. Kakor pred vojno se mora slovaško ljudstvo zopet izseljevati v Francijo in Ameriko. Skozi usta Svarinskega ljudstvo protestira proti krivicam in kršitvi obljub. V četrtem delu se Svarinsky sam vrže v politiko, da bi v njo zanesel krščanstvo in pa vest. V volitvah sicer propade proti nasilnim in podlim metodam vladnega kandidata, vendar ostane voditelj svojega ljudstva in skuša krščanska načela zanesti ne samo v svojo, temveč tudi v nasprotno stranko. Mesto praznih krščanskih programov hoče imeti v vseh strankah politike resnično krščanskega življenja in delovanja. V Razusovem romanu je zajeto vse slovaško življenje od zibelke do groba. Prazniki in domače slovesnosti s starodavnimi običaji, sejmi, gospodarsko življenje, polilične borbe, težnje po verskem življtnju, čista ljubezen, pestni, povesti, prazne vere, Sokol, Orel, življenje v mestu in na vasi, vse to oživi pred čitateljivimi očmi. Madjarski vjaad na Slovaško, agrarna reforma, deputacije v Prago, ples visokih krogov, ki žive od slovaških žuljev, komunistična |jropaganda, obisk prezidenta, vse to je naslikano tako živahno, da se zdi, da gleda vse tO v resnici. Kdor hoče spoznati življenje slovaškega naroda, kdor pa hoče tudi spoznati veleaktualen problem odnosa krščanskega človeka do politike in to čisto v katoliškem smislu, ta bo s pridom bral roman slovaškega protestantskega župnika in si obogatil duha in srce na tem najboljšem slovaškem literarnem delu zadnjih let. —b— PusflKe MU. naj se veselilo — zamazane oDlehe,l*odo v tren«rthu zopet Ciste in sveže z mlEom v iusftah Vrtec in Angelček. Izšla je 10. številka, s katero sklepa Vrtec svoj šestdeseti letnik. Pač izreden in pomemben dogodek 60 let lista za slovensko mladino, ki je izhajal desetletja kot edini svoje vrste pii nas. Tudi pričujoča številka take Vrtca kakor Angelčka vredno in dostojno zaključuje tekoči letnik, pri katerem so sodelovale polef obetajočih mlajših moči ludi številne priznane literarne osebnosti. Ker sta lista ludi glede tiskarske opreme na višini. Lahko rečemo, da je pravkar zaključeni letnik prav lepa mladinska knjiga. Vrtec in Angelček toplo j>riporočamo v naročbo. Vrtec s prilogo Angelček (10 številk) stane za leto 1930-31 Din 22, Angelček sam Din 8. Naročnino sprejema »Uprava Vrtca in Angelčka« v Ljubljani, Sv. Petra c. št. 80. A. Ž. Samorodnost Druga dvoštevilka »Samorodnosti« z veličastno tragedijo Iv. Groharja in s pestro vsebino — llllal /VODLAG, jjevest irskega dekleta, spisal Shee-han, Ljudske knjiiuke 23. zvezek — jo eden najboljših romanov svetovnega slovstva, ki veličuje tisočletno borbo irskega naroda za domačo vero ir. svobodo; ne samo zanimiv in polu romantične lepote, ampak tudi velikt narodno-vzgojue vrednosti. Broš. 24 vez. 32 Din. Dobi se v »Jugoslovanski knjigarni« v Ljubljani. Hald-nsii" Šivalni stroji Najmodernejša ojircma! «« 9» esa fflen" - pisalni stroji Vse nn ugodne obroke ! Trgovina Šivalnih strojev, koles, gramofonov itd., L|ubl|ana, Miklošičeva c. 7/III (Palača Vzajemne posojilnice) Na velesejmu paviljon O štev. 167-169 Potrti vsled neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem In znancem pretresujočo vest, da je naša nadvse ljubljena, dobra in blaga mamica, oziroma stara mamica, tašča in teta, gospa Pavlino Detičeh roj. Stoudinger notarjeva vdova v sredo dne 4. junija 1930 zjutraj, po kratki in mučni bolezni, previdena s tolažili svete vere, v 77. letu starosti, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne mamice bo v petek dne 6. junija 1930 ob 16' j iz hiše žalosti Vodnikova ulica 10, na okoliško pokopališče. Sveta maša zadušnica bo darovana v soboto dne 7. junija 1930 ob 8 zjutraj v župni cerkvi v Celju. Celje, dne 4 junija 1930. D i u / posebnega n n r. n n n ;! 3 Globoko žalujoči ostali. t MALI OGLASI Vsaka drobna vrstica l'30 Oln ali vsaka beseda tO par. Na|man|il oglaa t . s Din. Oglasi nad Uvel vrstic se računalo vlit. Za odgovor snamkn' Na vpraftanja brca znamlte ne odgovarlamo! Cerkovnik išče službo kjerkoli v j oodročju Dravske bano- ; vine. — Naslov v upravi lista v Mariboru. Dobra kuharica ki je obenem samostojna gospodinja, se sprejme. Dobra plača. - Pismene ponudbe pod »Dobra kuharica št. 6462« upravi »Slovenca«. Pošteno dekle Blagajničarka z večletno prakso v veletrgovini, zmožna tudi strojepisja in drugih pisarniških del, želi preme-niti mesto. - Naslov pove uprava pod št. 6522. Prodajalka boljša moč, želi preme-niti mesto, zmožna tudi strojepisja in drugih pisarniških del. - Naslov v upravi »Slov.« štev. 6523. j zdravo, snažno in pridno, vajc..o hišnih del, ki ima rada tudi otroke, sprejmem takoj. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Kranj« št. 6516. Kontoristinja se sprejme takoj v Ljubljani. Pogoji: znanje strojepisja in perfektne nemščine. Ponudbe s prepisi ! spričeval pod »Kontoristinja 100« na upravo. mnm Gospodična inteligentna, zmožna dobre kuhe (prednost imajo strok, učiteljice za gospodinjstvo), ki ima veselje do trgov, posla, vodenja kuharskih tečajev, obisk strank v mestu — dobi stalno službo. - Ponudbe pod »Vestna« št. 6470 na upravo »Slovcnca«. Vajenec s predpisano šol. izob-; razbo se sprejme v trgo- ; vino v Ljubljani. Naslov r upravi »Slov.« št. 6328.I Pekovski vajenec j se sprejme takoj. Oskrba j v hiši. Naslov v upravi pod št. 6348. Pošteno dekle katero zna kuhati in sobe oospravljati. sprejme dr. Vlatko Milkovič, Varaž-din. Služba obč. sluge jc oddati pri županstvu v Dobrunjah pri Ljubljani. Zadostno obrazložene in s 5 Din kolkovane prošnje je vlagati pri navedenem županstvu do 15. junija t. 1. Plača po dogovoru, stanov, službeno, prosto. Pogoji: odsluženi voj. rok, popolna pismenost in primerna ;.zvežbanost tudi za navadne pisarniške posle. Oženjeni imajo prednost. I Šoferska šola 1. oblast, konc.. Čamernik, Ljubljana. Dunajska c. 36 Uugoavtol. - Tel. 2236. Pouk in praktične vožnje stanovanja Stanovanje dveh sob, kuhinje in pri-tiklin sc odda s 1. julijem Podrožnik, cesta X, štev. 27. Stanovanje obstoječe iz dveh sob, kuhinje in pritiklin, se odda solidni stranki za 1. avgust. - Poizve se v upravi »Slov.« št. 6526. Glasba Pianino je naprodaj. Naslov pri upravi »Slovenca« pod št. 6438. DGEB33 Oddam v najem trgovski lokal z inventarjem, lahko za več let, na zelo prometnem kraju, v katerem je bila že več let dobro idoča trgovina. Stanovanje v hiši. Jos. Zupančič, trgovina usnja in čevljev, Logatec. Parna žaga edina te vrste, v centru gozdnatega kraja, 25 km od železnice, se zaradi pomanjkanja kapitala da zelo ugodno v najem ali se sprejme event. družabnik z večjim kapitalom. Je eno leto v obratu, novi delav. stroji. Naslov sporoči uprava »Slov.« pod »Redka prilika« št. 6405. Posestva Proda se novo zidana hiša z lepim vrt spojeno z gostilniško obrtjo, na prometnem kraju v Savinjski dolini. Dopise je poslati na podružnico »Slovenca« v Celju pod »Novo zidana hiša« štev. 6366. Kupimo Vsakovrstno ziaiil kuoiite po najvišjih cenah ČERNE, juvelir, Ljubljana, Wolfova ulica št. 3. j IE2EEB2S Gramofon kovčeg, prvovrsten — in radio-detektor, prodam. -Naslov v upravi »Slov.« Telefonske aparate rabljene, ima naprodaj še nekaj komadov Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. Ogled pri skladiščniku istotam. Puhasto perje kilogram po 38 Din razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. - Potem čisto belo gosje kg po 130 Din in čisti puh kg po 250 D. L. Brozovič, Zagreb, llica 82. Kemič. čistilnica perja. Tračno žago (Bandsage) v zelo dobrem stanju, premer ko-lutače 900 mm, proda uprava veleposestva Pod-sreda, via Rajhenburg. Tesan Ses popolnoma suh, za takojšnjo uporabo pri stavbah, ima stalno v zalogi »Ilirija«. družba z o. z., Dunajska cesta 46, telefon 28—20. ZAHVALA. Za številne izraze sočutja, ki ste nam ga izkazali o priliki nenadomestljive izgube našega ljubega očeta ia soproga, predragega brata, strica in svaka, gospoda ADOLFA RANZINGERJA rudniškega tajnika posebej pa še gg. zdravnikom dr. Zamiku, dr. Neubergerju, primariju dr. Steinfelserju, dr. Vraberju, dalje ravnateljstvu T. P. D. v Zagorju, Lovskemu društvu, Zvezi slovenskih vojakov, gasilskim društvom, častiti duhovščini, njegovim stanovskim tovarišem, vsem darovalcem cvetja ter končno vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti — naša najlepša hvala Zagorje ob Savi, dne 4. junija 1930. JOSIPINA RANZINGER roj. JAN, soproga, PEPKO in MIRA, otroka — v imenu ostalih sorodnikov. W ->„5 ..D 5Nf{2 Sos h S™ a< n °° M —' —' ' — mn ->.s> j a ..os Alaurice Constantin Weyer: J.Maček Ljubljana, Aleksandrova c.12 v oblekah in površnikih najcenejši. Ure za birmo nudi najcenejše Iv. Pakiž, Ljubljana, Pred škofijo 15. Deutz-motor 30 PS (ladijski), proda Šimec, Ljubljana, Lončarska steza 6. Brusilne stroje automatične, nova iznajdba za brušenje žag, da lahko vsak sam brusi — proda F, Lončar, Celovška cesta 43, blizu Velesejma. Modna trgovina dobro vpeljana, v najpro-ra:' lejšem delu Ljubljane, se z vsem inventarjem ugodno proda. Inte-resentje naj pošljejo svoje naslove na oglas. odd. »Slovenca« pod: »Modna trgovina« št. 6486. II Obrt Na birmo ostanejo najlepši spomin: ure, zlatnina, katero kupite najceneje pri Fr. P. Zajec, Ljubljana, Stari trg 9. Ribiči! Prvikrat na ljubljanskem velesejmu v paviljonu H 226 razstavlja neki predmet za vas največja nemška tvrdka Fritz Ziegen-speck, Berlin. - Tovarniške cene. Kopalne obleke vseh vrst — po meri — Aleksandrova c. 3, priti. Bukovo oglje prvovrstne kvalitete, v večjih množinah (tedensko 2 do 3 vagone), naprodaj. Ponudbe na .upravo Slovenca pod »Oglje« št. 6369. Najboljša banka je Nikoprostl Če danes vložite 76 Din, boste čez leto dni imeli vsaj 800 odstotkov obresti. To se pa že izplača, kaj? Ta banka je najbolj varna in je — Vaša! Kdor naroči 5 steklenic, dobi poštnine prosto in plača samo 280 Din. Naročite takoj I Josip Lindič, Ljubljana, Komenskega 17/b. Striženje psov Strojno striženje po najnižji ceni. Osvald, Glince c. VI. št. 4, za gostilno New York. BIRMANCE SLIKA foto M e y e r , Maribor, Gosposka ulica 39, lepo ZA BIRMO velika izbira bonbonov čokolade, keksov, lecta piškotov. Jos. Vitek LJUBLJANA SV. PETRA CESTA 13 Žage Ia Remscheid gaterice in venecijanke vseh dimenzij, kakor tudi pristne amerikanske žage, ima stalno v zalogi Rudolf Deržaj, Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 28. Tvrdka A. VOLK Ljubljana, Resljcva resta 2«, nudi najccneje vse vrste pšeničnn moko in druie mtevske izdelke Zahtevajte cenik! Birmanska darila! ure in zlatnina —t najlepša darila s stalno vrednostjo Zajamčeno brezkonkurenčne cene ! los. Eberie, iiuDiiano, nesim inm Dalmatinska veletrgovina vina in olja išče sposobnega in zanesljivega ter že upeljanega zastopnika za Slovenijo. Ponudbe z označbo pogojev in referenc pod »Spreman i uveden P. 1954— 6165« na upravo »Slovenca«. " 'S*-** - • 1" Iee'SlUlllUUllllll'1* ■■ttlllllllllllllf Hladilnice automatične original »Lindc« zo mesarje in restavraterje ter hladilne omare za gospodinjstvo dobavi »Veha« d. z o. z., Ljubljana. Gosposvetska c. 8. Telef. 27 — 56, Na velesejmu Paviljon G 532—534 IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIUUIIIIIIIMIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIUIU iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiim.iiiiiiuiiiiiiiii OFURMOTO FURMOTO AIL-METAL najpopolnejši angleški čistilni preparati specijalni izdelek za čiščenje žlahtnih in ostalih kovin, kakor jedilnega orodja in nastavkov iz zlata, srebra, alpaka- in kina- srebra, predmetov iz medi in bakra, cerkvene posode, lustrov itd. FURMOTO-POLISH je nedosegljivo sredstvo za čiščenje in poliranje pohištva, avtomobilov, usnjene garniture in sploh vseh poliranih in emajiiranih predmetov. GLAVNI ZASTOPNIKI; M. GREGOVIČ & Co.. • LJUBLJANA Cankarjevo nabrežje štev. 1 Telefon štev. 2971 DOBI SE V VSEH TRGOVINAH Z BARVAMI IN DROGERIJAH, Gostilničarji, pozor! Pristne domače in ogrske salame kakor tudi najiinejši, pol-cmendolski in polnoma-sten trapistovski SIR nudi delikatesna trgovina I. Buzzolini, Ljubljana Lingarjeva ulica, za škofijo — (zajutrkovalnica). Na debelo. Na drobno. Dvokolesa teža od 7 kg naprel uajlažjega in najmodernejšega tipa najboljših svetovnih tovarn. Otroški vozički od najpriprostejšega modela. Izdelujejo B® tudi po okusu naročnika. Šivalni stroji, motorji pneumatika, posamezni deli. Velika izbera, najnižji cene. Prodaja na obroke. Ceniki franko. ^TRIBUNA" F. B. t., tovarna dvokoles in otroških vozičkov. LJUBLJANA, Karlovška c. št, i. P. n. posetnike letošnjega ljublj. velesejma (trgovce in privatnike) opozarjamo, da prodajamo našo veliko parili© maiuifakturnega blaga trgovcem na debelo v vsaki količini v našem skladišču v prostorih bivše manufakturne trgovine Grobelnik na Mestnem trgu štev. 22 privatnikom na drobno v trgovini Tekstilbazar — Krekov trg štev. 10 Ne zamudite ugodnosti nakupa, dokler še traja zaloga. Na razpolago je še velika množina raznih kam-garnov, sukna, lodna, doubla za zimske suknje, podlog, damske volnine za obleke in plašče, raznih barhentov, flanel, kocev, odej, itd. itd. mm. 47 M m S! N n 6> 1 ► "O > 2.sS " • i oulvr c aw?j?< o O ,i3 5r Jt O Ml* 01 . V J2. j* . n tj,« « n "Z m. oOQ Birt i Človek se sklanja čez svojo preteklost . . • Sledila sva torej sledu, pušila brezskrbno pipe in se polglasno pomenkovala, ne da bi naju zmotila prerijska kokoš, ki je visoko letela. Pripovedoval sem svojemu spremljevalcu o življenju gozda in o skrivnostih njegovega živalskega sveta, pojasnjeval sem mu .zakaj« je marsikatera stvar taka in taka, o ulogi, ki jo igra strah pri ohranjevanju ras ter o globljem vzroku vzporednosti in pomešanosti med krasnim in groznim, med slastjo in okrutnostjo, med življenjem in smrtjo, ki vlada v prirodi. Govoril sem mu o tistem velikem dihajočem ritmu, v katerem se življenje in smrt v neprestanem spovračanju držita tesno v objemu ter se medsebojno izmenjujeta v prečudoviti menjavi radosti in bolesti, v sijajnem ravnotežju sil. Taka je priroda, da te hkrati navduši in strahuje. Čim smo ušli samovoljno izumetničenim življenjskim oblikam civilizacije, stopimo v svet, ki pozna le zakone uboja in ljubezni, postave, o katerih ni mogoče reči, katera izmed obeh je usodnejša. Z napeto pozornostjo je Archer sledil mojim izvajanjem, v katera bi morda človek sploh ne smel preveč globoko siliti. Tako sva prišla do kraja, kjer se je bil srnjak pasel. Prorokoval sem, da zdaj ne more biti daleč. Višina, v kateri so bili odgriznjeni lanski, kljub mrazu še nežni pogaujski, nama je potrjevala, (ia imava opravka z močno živaljo... Naletela sva tudi na sveže odpadke v okroglih kupčkih ... To je spet govorilo, da sva na sledu srnjaka, ker leže pri srni bolj raztreseno ... Nekoliko dalje je žival poskušala s tekanjem križem kražem zabrisati svojo sled oziroma zapeljati zasledovalca v napačno smer. Svetoval sem Archerju, naj mirno popuši svojo pipo do kraja, a jaz bom med tem napravil lovski načrt po indijanskem načinu. Poglejte! Veter piha od zapada. Zatorej se morava držati kolikor mogoče vzhodno od srnjaka. Verjetno je, da je žival tu prav v bližini. Najprej napraviva torej velik lok. če ne pelje sled nikoder iz kroga, sc nahaja žival še notri. Potem nama ni treba drugega, ko da se približava pod okriljem vetra.« Preden je potekla ena ura, sva imela srnjaka v razmeroma tesnem prostoru. Tedaj sem se izročil popolnoma svojemu nagonu in oprezoval v zapadno smer, skozi vrsto malih jas, v katerih sem domneval zaslediti srnjaka. Archer je korakal na moji levici, nekaj korakov za menoj. Komaj sva napravila kakih dvesto korakov, ko sva ugledala za neko vrbo srnjaka, ki je kmalu udaril v beg. Hitro sem nastavil puško, in med četrtim skokom, ko je dosegel najvišjo točko, se mnameril med stisnjene sprednje noge in sprožil. Krogla je zadela, kakor sem predvideval v glavo, in videl sem, kako se je dvignila zadnja noga; nato je padel, prekopicavši se kakor zajec, težko na svoje rogovje. Desno in levo od rjavega madeža je škropil sneg. Ne da bi se brigal za Archerja, sem šel naprej, da se lotim srnjaka kakor je pač lovska navada. V hipu, ko sem sklonjen čezenj, z naglim urezom odprl srnjaku vrat, je švignila krogla kakor razkačena čebela zraven moje glave. Hipoma sem stal pokonci in se ozrl. Petnajst korakov od mene je stal Archer s potrtim obrazom in si dajal opravka s svojo karabinko. Takoj sem nameril nanj. Tedaj je izpustil orožje. »Pojdite deset korakov nazaj!« sem ukazal. Šel je. »Stoj!« Čutil sem mrzel pot pot pazduho. Zona me je spreletela po hrbtu. Moral sem si delati silo, da ga nisem upihnil. Mračen in počasi sem korakal naprej. Ko sem prišel do karabinke, sem skušal razbrati iz sledov v snegu, kaj se je bilo zgodilo. Ni bilo nobene veje, ki bi bila utegnila po nesreči sprožiti puško. Povrh tega sta stali Archerjevi nogi pri streljanju v predpisanem kotu. Nazadnje tudi njegov preplašeni obraz ni dopuščal nobenega dvoma. — Baraba je streljal name. Skoraj gotovo se mu je nenadoma zmešalo. »Archer!« sem zavpil nanj. »Ne genite se z mesta! Prepustite meni skrb za karabinko... Tako'. In zdaj se vrnite po isti poti, po kaleri sva prišla. Napravili mi boste veselje, da boste hodili pred menoj... Toda za božjo voljo, povejte, zakaj neki ste me hoteli ubiti?« Ni dal odgovora. Niti toliko, da bi zatajil, da me je nameraval umoriti. Nobene besede o kesanju. — Toda s tem vprašanje nikakor ni bilo rešeno. Zakaj je Archer poskušal mene ubiti? En sam odgovor je bil na to: nenadoma se mu je moralo zmešati. Razmotrival sem in ga pri tem pozorno opazoval. Na mestu, kjer sta se najina pota ločila, sem mu ukazal, naj gre domov. Krenil sem proti svojemu domu in v levi roki sem nosil njegovo orožje, karabinko, ki bi me bila pred nekaj minutami za las spravila ob življenje. Da sta mi bila roka in rokav krvava od srnjaka, skoraj nisem opazil. Za Jugoslovansko tiskarno « LJubljani: Karel Ce* Izdajatelj; Iran Kakoreo. Uredniki Franc Kremiar,