Ob 40-letnici Sfovina
Tudi v teh težkih pogojih se da dobro gospodariti
SLOVIN je s svojimi 10 delovnimi in 30 temeljnimi organizacijami v vseh delih Jugoslavije - kljub števil-nim zaprekam, ki so 2:asnovane na vsakršnih lokalizmih in kljub mnogo-terosti pogojev poslovanja - ohranil svoj jugoslovanski značaj. Celo več, ugotavljamo, da bre2'. naše trajne organizacijsko-sistemske vključe-nosti v celotni tržni prostor države, Slovina sploh ne bi bilo. Ekonomska kriza pa vendarle lomi v vseh lokal-nih strukturah »vrtičkarske« poglede. Seveda ne hitro in brez pretresov. Vendarle pa je obstoj Slo-vina dokaz, da se v tudi v teh pogojih da poslovati. Že zaradi razpredene organizacijske strukture v državi zasluži fenomen Slovina določeno pozornost.
Poslovanje v letošnjem letu Se glede uspešnosti zboljšuje. Tega ne pripisujemo kakšnim prav posebnim ukrepom, koristimo zgolj nakopičeno znanje in prednost ohranjene razvite organizacijske strukture v vseh delih države. Po kapilarah poslovnih tokov dokazujemo prednost razvite, na znanje in tržno orientacijo naslo-njene poslovne politike. Temeljne novosti, ki smo jih uvedli v letošnjem letu izhajajo iz lani sprejetega sred-njeročnega plana, ki zaradi spre-jema na referendumu v vseh združe-nih organizacijah ni le obveza, tem-več tudi dovolj do potankosti izdelan sistem pravic in odgovornosti vsake od njih. To pomeni, da ob količkaj smotrni finančni, cenovni in razvojni politiki ter ob ustreznmem informa-cijskem sistemu vendarle lahko dosegamo zastavljene cilje. Proiz-vodnja brezalkoholnih pijač je za nas temelj poslovne uspešnosti, prodaja vina - predvsem v izvoz, pa temelj reprodukcijske povezanosti zaradi sorazmemo velike uvozne odvisno-sti našega poslovnega sistema.
Povečali smo proizvodnjo in izvoz; slednjega predvsem na iskanju novih blagovnih skupin in izven sistema. Kljub padcu kupne moči, kar je glavna tekoča ovira pri dose-ganju rasti poizvodnje v vseh ozd, ki se srečujejo s svojimi izdelki na trgu široke potrošnje, in tudi srednje-ročno zelo velika nevarnost za našo
poslovno uspešnost, ocenjujemo, da bomo z zmerno rastjo prodaje bre-zalkoholnih pijač ob stagnaciji porabe vina ohranili pozitivno rast proizvodnje v tem in naslednjih letih. To pa pomeni, da je naša glavna naloga na domačem trgu, da na račun premise, da »pač proizvajati mora znati vsakdo« izkoristimo prednosti razvite tržne orientacije in vpetosti v jugoslovansko tržišče. Vendar pa je treba odkrito priznati, da dobršen del poslovne uspešnosti ta čas izvira še vedno iz prilagajanja inflacijskim gibanjem kot pa iz uve-Ijavljanja kvalitetnih dejavnikov gospodarjenja. Realno pa nas lahko reši le dokončna uveljavitev tržne miselnosti in dejavnosti, novi proiz-vodi, racionalizacija transporta in stroškov proizvodnje.
V izvozu smo diverzificirali asorti-man ponudbe in pri vinu (kljub teža-vam na svetovnem vinskem trgu) ob nekoliko manjšem izvozu povečali povprečno izvozno ceno v tuji valuti. Izvoz ocenjujemo kot uspešen, kar pripisujemo pozitivnemu premiku pri politiki tečaja, omenjeni izvozni diverzifikaciji asortimana, večji vključnosti v različne oblike takozva-nih »ena-ena« poslov ter bistveno povečanim vlaganjem v izvoz zno-traj samega sistema Slovin. Ocenju-jemo, da perspektive izvoza vina, kljub visoki ponudbi iz domače proiz-vodnje, niso rožnate. Svet, zlasti zahodna Evropa, zmanjšuje potrošnjo, hkrati pa se koplje v »jezerih vina« v zalogah. Rešuje nas lahko le soliden nastop na zunanjem trgu, višja kvaliteta, postopno osva-janje stekleničnega programa in boljša organizacija naših aktivnosti doma. Pri tem mislimo na dejstvo, da bi vsakdo želel - ne glede na realno oceno svojih sposobnosti -izvažati sam, kar ustvarja nesolidno konkurenco naših organizacij v tujini in v letošnjem letu smo se srečali nekajkrat s posledicami slabe domače - jugoslovanske organizi-ranosti na tujem tako, da so propadli nekateri posli. Dokler bo prevladoval interes po lažnem imidžu in privatna korist nad družbenimi in podjetniš-kimi ekonomskimi interesi, bomo težko plačali jugoslovanske dolgove.
Kako naprej? Težko vprašanje v teh časih. Vendar ocenjujemo, da smo si s srednjeročnim planom začr-tali obveze in pot za uresničitev. Težišče ni več na kvantitetni rasti, temveč na dohodkovni uspešnosti. To pa pomeni investicije v trg, v nove proizvode in embalaže, v kadre, informatiko in organiziranost. Kljub temu, da smo se dogovorili, koliko bomo investirali v nove kapa-citete, bo potebno v naložbah v osnovna sredstva odločati vsakič posebej, ob presoji trga. Letos dograjujemo novo tovarno brezalko-holnih pijač v Beogradu, klet v Rekovcu, polnilnico v Zagrebu, kon-centracijo sadnih sokov v Mestinju in še nekatere manjše objekte. Želo odprto je, kako rešiti finančno novo izvozno polnilnico v Ljubljani, ker je vinska dejavnost najmanj akumula-tivna.
Pripravljamo se nazačetek izde-lave dolgoročnega koncepta, ki mora opredeliti tudi našo dolgoročo strategijo.                        IVO MARENK