Leto 1899.
127
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos XXXI. — Izdan in razposlan dne 29. aprila 1899.
Vsebina: Št. 76. Razpis gledé doloÉil o napravi pridobninskega katastra za drugo in naslednje priredbene dobe občne pridobnine.
90.
Razpis finančnega ministrstva z dne 10. aprila 1899.1.
gledé določil o napravi pridobninskega katastra za drugo in naslednje priredbene dobe občne pridobnine.
Na mesto določil o napravi pridobninskega katastra, obseženih v prilogi B izvršitvenega predpisa z dne 28 januarja 1897. 1. (drž. zak. št. 35) k I. poglavju zakona z dne 25. oktobra 1896. 1. (drž. zak. št. 22) o neposrednih osebnih davkih, naj stopijo naslednja določila o napravi pridobninskega katastra za drugo in naslednje priredbene dobe občne pridobnine:
1.	Davčna oblastva prve stopinje naj v namen priredbe občne pridobnine pišejo katastre, ki naj obsegajo vsa obratovanja v njihovem okolišu obstoječih, občni pridobnini zavezanih podjetij in opravil, izvzemši popotne obrte; v kataster se nadalje sprejemajo, ako se davčni predpis krajevno razdeli (§. 37, odstavek 2, §. 38, odstavek 3 o. d. z.), posamezne davčne kvote (prim. točki 47, 48).
2.	Ker bodi kataster podstava za vse nadaljne uradne posle ob priredbi občne pridobnine, se mora posvetiti največa skrb in pozornost, da se napravi kolikor moči pravilno in popolno in da se vedno varuje poškodeb.
3.	Da se omogoči uredba njegove vsebine z raznih strani, je pridobninski kataster iz nezveza-
!linii n*h listov po priloženih obrazcih I in II, katere je izpolniti v zmislu naslednjih določil.
' Obrazec I bodi pravi katastrski list, obrazec II pa se uporablja le za pomožni list za uradne posle ob uvrstitvi tedaj, kedar ima davčni zavezanec več samostojno prirejenih obratov, ležečih v istem pri-redbenem okraju prvega razreda (prim. točko 26 nasl.).
4.	Pridobninski kataster je po vsaki tretji pri-redbeni dobi na novo napraviti. Pridobninski kataster naj se po vsaki tretji pridobninski dobi na novo napravi na podlagi dotlej obstoječega pridobninskega katastra tako, da se za obratovanja, že poprej uvrščena v kako davčno družbo in tudi še dalje vršena, za katera so bili že sestavljeni katastrski listi po obrazcu I s črnim tiskom, dalje za prirastke, ki se še-le na novo uvrsté, in za katere so bili narejeni obrazci I z rudečim tiskom in urezom (prim. točko 49), izpolné novi katastrski listi po obrazcu I s črnim tiskom ; enako je — pri takih davčnih zavezancih, ki imajo v istem priredbenem okraju I. razreda več samostojno prirejenih obratovanj — obrazce II, kar jih je morda, prenesti na nove obrazce II, ko so se izvršile izprave (prim. točko 37). *)
5.	Ena glavnih nalog katastra je v tem, pripravljati, oziroma izkazovati uvrstitev pridobninskih zavezancev v četvero pridobninskih razredov. V ta namen je napraviti kataster najprej za vsak prired-beni okraj najnižega razreda (člen 10, št. 2, odstavek 2 izv. predp.) in to brez ozira na različne
*) Za drugo do števši četrto priredbeno dobo občne pridobnine (1900/1, 1902/3, 1904/5) se napravi pridobninski kataster seveda na podlagi katastrskih listov s črnim tiskom in (za prirastke, ki se uvrsté) z rudečim tiskom in urezom, kakor so po prej šnjem katastrskem predpisu s tem, da je prenesti podatke sprednje strani na nove obrazce I, podatke zadnje strani na nove obrazce II.
(S1or«nlfloh.)
41
davčne razrede; ako leži v okolišu kakega davčnega oblastva prve stopinje več priredbenih okrajev najnižega razreda, tedaj je pisati za vsakega izmed njih posebni pridobninski kataster.
6.	Izvzemši v §§. 78, 81 in 82 o. d. z. ozna-menjene krošnjarske in popotne obrte, bodi za vsako obratovanje, kije načelno podvrženo občni pridobnini in kateremu je naložiti posebni davčni postavek, posebni katastrski list.
7.	Navadno dobi torej vsaka pridobitna vrsta davčnega zavezanca, ki se izvršuje v isti davčni občini, bodisi v enem ali v več obratovališčih, posebni katastrski list. Če pa isti podjetnik v istem obratovališču obratuje več vrst podjetij ali opravil in če je torej po §. 37, odstavku 5 o. d. z. določiti za vse obratovanje en davčni postavek, bo za teh več pridobitnih vrst napraviti samo eden katastrski list. Samo za obratovanja, prirasla na novo v kaki pri-redbeni dobi, je tudi tedaj, če se izvršujejo s kakim podjetjem, obstoječim že poprej, v istem obratovališču, dokler se ne uvrsté v kako davčno družbo, napraviti posebne katastrske liste (z rudečim tiskom in urezom, prim. točko 49) (prim. tudi člen 50, št. 5 izv. predpi).
8.	Razsodba o tem, ali in kako naj se piše imenik h katastru, se prepušča davčnim oblastvom.
9.	Kar se tiče izpolnitve obrazca 1 v posameznem, je rapredelek „Oznamenilo lista“ na sprednji strani izpolniti samo tedaj, kedar ima dotični davčni zavezanec v istem priredbenem okraju najnižega razreda več obratov, obloženih s posebnim davčnim postavkom, in' kedar je torej na ime tega davčnega zavezanca v istem katastru izdelanih več katastrskih listov po obrazcu 1. Iz izpolnjenega razpredelka „Oznamenilo lista“ se tudi takoj spozna, da obstoja ali da se naj izpolni za dotičnega davčnega zavezanca obrazec II (prim. točko 26, odstavek 3). Ako izvršuje tak davčni zavezanec v teku nadaljnih priredbenih dob le še en samostojno prirejen obrat, je črko v razpredelku „Oznamenilo lista“ prečrtati z rudečo tinto (prim. tudi končno opazko pri točki 26, odstavek 3).
Oznamenilo je narediti z malimi črkami.
Če je v dotičnem priredbenem okraju najnižega razreda v vseh pridobninskih razredih neposredna volilna pravica (§. 18, odstavek 2 o. d. z.), se more izvoliti za oznamenilo listov poljuben red. Ako se pa v dotičnem priredbenem okraju najnižega razreda izvršuje v tretjem in četrtem razredu volilna pravica posredno, je s črko a oznameniti katastrski list tistega obrata, ki leži v kraju davčnega urada, v katerem ima davčni zavezanec svoje stanovališče, ako je več obratov, ki pridejo v tem oziru v poštev, tisti
katastrski list, ki zadeva doslej najviše obdačeni obrat. Ako davčni zavezanec ne stanuje v dotičnem priredbenem okraju najnižega razreda, dobi tisti katastrski list oznamenilo a, ki zadeva doslej najviše obdačeni obrat, oziroma ako je več enako obdačenih obratov, tisti katastrski list, ki ima v razpredelku „Pridobitna skupina“ najnižo številko; drugi katastrski listi se morejo oznameniti v poljubnem redu.
10.	Razpredelek „Pridobitna skupina“ je po razvrstitvi, natisnjeni v prilogi J izvršitvenega predpisa, izpolniti tako, da se vpostavi arabska številka, ki je dodana razvrstitvi v oklepaju, oziroma katero je vzeti iz abecednega spiska (na primer pri kakem kamnolomu „15“, pri kaki krčmi „226“).
Ako se glasi katastrski list na več pridobitnih vrst, ki se izvršujejo v istem obratovališču in katerim je torej naložiti samo en davčni postavek, se uvrsté na podstavi razvrstitve podjetij in opravil, obsežene v prilogi J iz. predp. I po tisti pridobitni vrsti, ki je bila doslej najviše obdačena, oziroma ako obrati doslej še niso bili obdačeni, po tisti, ki je, kakor se je pokazalo, najobsežnejša; ako je davek enak, oziroma ako je enak obseg obrata, je merodajna tista pridobitna vrsta, ki je v razredbi spredaj (ima nižo arabsko številko).
11.	Razpredelek „Davčni razred“ naj izkazuje razvrstitev davčnih zavezancev v enega četvero davčnih razredov, in sicer s primerno rimsko številko. Trije niži oddelki v tem razpredelku so za tri priredbene dobe, za katere velja katastrski list. Izpolniti jih je vedno, tudi če ne nastopi v poznejših priredbenih dobah kaka izprememba v davčnem razredu. Natančnejša navodila o izpolnjevanju tega razpredelka obsegajo točke 32 nasl.
12.	V razpredelku obrazca I „Številka odmevnega zapisnika“ je navesti v treh pododdelkih številko, pod katero se najde obrat vsakikrat v odmevnem zapisniku treh priredbenih dob.
13.	V razpredelku „Ime davčnega zavezanca oziroma firma“ v obrazcu I je vpostaviti najprej priimek, potem ime davčnega zavezanca, oziroma, če se obratuje podjetje z imenom kake firme, firmo; ako ima podjetje več solastnikov, tedaj je za davčne zavezance navesti tiste, oznamenjene s tekočimi arabskimi številkami v abecednem redu, pod kojih imeni se obratuje podjetje, oziroma, kateri so je priglasili; končno je dostaviti imena drugih solastnikov, v kolikor so znana davčnemu oblastvu.
V slučajih, v katerih lahko prideta v poštev dva ali več priimkov pri istem davku podvrženem obratu, tako ako obratujejo skupno dve ali več oseb brez vpisane firme, dalje pri domačih imenih ali drugače
pridanih ali izpremenjenih priimkih, ob ženitvah ali zopetnih ženitvah, pri davčnih zavezancih, ki imajo
firmo, ne glasečo se na svoje ime itd., je narediti in vložiti, da se ugotovi razvidnost, z rudečo tinto pisane liste po obrazcu 1, izpustivši vse podatke po številkah, samo sklicevaje se na črno popisani obrazec I (razvidnostni listi).
14.	Vsak katastrski list pridobninskega katastra dobi tisto katastrsko številko*), ki jo je imel doslej prejšnji list dotičnega obrata. Katastrske številke že izbrisanih obratov se lahko na novo porabijo po sodbi davčnega oblastva, ako se pokaže, poprašavši urad za pobiranje davka, dotični davčni račun že povsem izčiščen.
15.	Pod „Kraj obrata“ je navesti natančno oznamenilo kraja vsakega obratovališča, za katero se glasi katastrski list. Pri večih krajih in v mestih je navesti tudi ulico in hišno številko.
16.	Pod „Stanovališče“ je navesti v obče redno stanovališče davčnega zavezanca, pri kaki družbi nje sedež in naslov, pod katerim se more vročevati pravnoobvezno. Posebno v večih krajih in mestih je povedati tudi ulico in hišno številko.
17.	Razpredelka „Upravičenost“ in „Začetek obdačenosti“ lahko ostaneta pri starejših obratih neizpolnjena, ako bi nabava teh podatkov provzro-čila bistveno zamudo.
Pač pa je skrbno izpolniti ta razpredelka pri katastrskih listih o novih prirastkih.
18.	Razpredelek „line in stanovališče družabnikov, oziroma imetnika firme“ ima namen, da se sprejmejo vanj imena in stanovališča družabnikov, oziroma ako se obratuje podjetje pod firmo, ki se ne glasi na ime davčnega zavezanca, da se pové ime in stanovališče imetnika firme. Ako bi prostor v tem razpredelku ne zadoščal, porabiti je zadnjo stran obrazca I.
19.	V razpredelku „Davku podvržen obrat“ je navesti davku podvržen obrat ali obrate (§. 37, alinea 5 o. d. z ), za katere je narejen katastrski lisi, v soglasju z obrtnim ali drugače obče navadnim oznamenilom in dodavši take podrobne podatke, da je možna uvrstitev v pridobitne skupine. Evenlu-valno je tudi dostaviti, ali je dotični obrat glavni ali podružni zavod, prodajališče itd.
*) Zaznamovanje s številkami ima zgolj namen, kratko in natančno ugotoviti istost davčnega zavezanca, oziroma davku podvrženega obrata in pristojnosti kakega uradnega izdatka k njemu (na pr. plačilni nalog, davčno predpisilo).
20.	Z besedami „Doslej uvrščen v davčni razred“, „Zadnji prirejeni davčni postavek“ in „Zadnji v predpisilu stoječi davčni letni znesek“, ozna-menjeni razpredelki obrazca I so namenjeni, da pokažejo podatke zadnjega leta pred priredbeno dobo, katere je dati v zmislu §. 12, alinea 6 o. d. z. uvrstitvi v davčne družbe za podlago.
21.	V zadnje imenovanem razpredelku je torej vselej vpostaviti letni znesek davčnega predpisila, ki pride v poštev (člen 9, št. 3 iz. p. I.).
22.	V katastrskih listih o doslej oproščenih obratih je izpolniti razpredelka „Zadnji prirejeni davčni postavek“ in „Zadnji v predpisilu stoječi davčni letni znesek“ z opomnjo „opr. §.4“ ali „opr. §. 5“.
23.	V katastrskih listih, ki jih je izdelati vsled prirastkov, ostanejo vsi na dosedanjo obdačenost se nanašajoči razpredelki seveda neizpolnjeni.
24.	O izpolnitvi razpredelkov v obrazcu I
„Davčni postavek“, „Davčni znesek“, „Prvotno predpisani“, „Vsled priziva ugotovljeni“, „Poraz-delilni prib., odbitek	„Opomnja“ so predpisi
obseženi v členih 38, 39 in 44 izvršitvenega predpisa 1.
Glede posebnih uradnih poslov, potrebnih v slučajih krajevne razdelitve davka (§. 37, odstavek 2, §. 38, odstavek 3 o. d. z.) glej točko 45 in nasl.
25.	Zadnja stran obrazca I je določena, da sprejema znižbe, oprostila, odpise i. e., eventuvâlno odmerjeno pristojbino o oglasilu obrta in o vpisu firme in pa morebitne druge zapiske (na primer o obratih, ležečih izven priredbenega okraja I razreda, prim. točko 29, lit. d), ali ako razpredelki na sprednji strani obrazca I ne zadoščajo, dotične podatke. Davčnim oblastvom se prepušča, po potrebah posameznega slučaja narediti na zadnji strani obrazca I nadaljne razpredelke in stolpce.
26.	Obrazec II je porabiti samo tedaj, kedar zapazi kako davčno oblastvo 1. stopinje, da ima isti davčni zavezanec v istem priredbenem okraju I. razreda več samostojno prirejenih obratov.
Namen je, da se, če bi isti davčni zavezanec imel več samostojno prirejenih obratov, izkaže vsa njegova obdačenost v dotičnem priredbenem okraju I. razreda, da bo moči na njeni podstavi uvrstiti davčnega zavezanca, oziroma njegove obrate v enega izmed štirih davčnih razredov; obdačevanja zunaj
priredbenega okraja prvega razreda, v katerem ima svoj sedež davčno oblastvo prve stopinje, izdelujoče katastrski list, ne provzročujejo izdaje obrazca II in jih tudi ni vzprejemati v že obstoječi obrazec II takega davčnega zavezanca (prim. točko 29, lit. d).
Ako ima davčni zavezanec samo en samostojno obdačen obrat, izostane seveda izdaja obrazca II. Ako se je uvrstitev davčnega zavezanca z več obrati v davčne razrede izvršila, položiti je obrazce II do prihodnje priredbe ločene od obrazcev I (točka 37). Vpis izprememb podatkov, ki se dogodé, je dotlej opustiti v njih (prim. tudi točko 37).
Ako je v posameznem slučaju obrazec II, se mora povzeti iz obrazca I očitno tako, da ima jako očividen natis pečata.*)
27.	Da ima isti davčni zavezanec več obratov, naj ugotovi davčno oblastvo na podstavi podatkov dosedanjih katastrskih listov, zadevajočih kontingen-tovano in nekontingentovano občno pridobnino (prim. točko 4) in svojih drugačnih pomagal, zlasti pa tudi na podstavi podanih pridobninskih izjav.
28.	Po tem, se-li teh več obratov nahaja samo v okolišu davčnega oblastva prve stopinje, izdelujočega katastrski list, ali ne, mora to oblastvo samo izpolniti obrazec II v vseh razpredelkih, ali pa odposlati obrazec II (prim. točko 31) kolikor moči izpolnjen, za to pristojnemu oblastvu na sedežu pri-dobninske komisije za I. razred, da ga dalje izpolni.
29.	Posamez se utegnejo pokazati ti-le primeri:
a)	Ako ima davčni zavezanec več posebej obda-čenih obratov, ki se nahajajo v istem prired-benem okraju najnižega reda, je izpolniti samo en obrazec II.
b)	Ako ima davčni zavezanec več posebej obdače-nih obratov, ki se nahajajo sicer v raznih pri-redbenih okrajih najnižega razreda, toda v okolišu davčnega oblastva prve stopinje, izdelujočega katastrske liste, tedaj naj to davčno oblastvo za vse v tistem priredbcnem okraju najnižega razreda ležeče obrate takega davčnega zavezanca skupaj izpolni po en poseben obrazec II.
*) Ta natis pečata je enako kakor črko v razpre-delku „Oznamenilo lista“ na sprednji strani obrazca I izbrisati, ako izvršuje dotični davčni zavezanec v teku nadaljnih priredbenih dob samo še en samostojno prirejen obrat ; ako bi se to ne dalo dobro izvesti, izdati je nov obrazec 1.
c)	Kadar so posebej obdačeni obrati sicer v istem priredbenem okraju I. razreda, pa v okoliših raznih davčnih oblastev prve stopinje, tedaj je poslati obrazce II, ko so se izpolnili, kakor je predpisano v točki 30, pridržavši si konsigna-cijo, davčnemu oblastvu prve stopinje na sedežu pridobninske komisije za I. razred; to davčno oblastvo mora izpolniti vse obrazce II v vseh morda še ne izpolnjenih razpredelkih.
d)	Ako se nahajajo posebej obdačeni obrati v raznih priredbenih okrajih I. razreda, tedaj naj po točki 26 izostane naprava obrazca II; marveč je na zadnji strani obrazca I samo z opomnjo zaznamovati, da so taki obrati.
30.	V vseh slučajih, v katerih se izda obrazec II, je na prvem mestu navesti obrat ali obrate, na katere slove katastrski list po obrazcu I v katastru davčnega oblastva I. stopinje, narejajočega obrazec It*); ako leži venem katastru več listov, zadevajočih istega davčnega zavezanca, po obrazcu I, navesti je obrat, kojega list nosi oznamenilo lista „a“, najprej in potem druge obrate v abecednem redu njihovega oznamenila listov. Po tem naj sledé ostali obrati, in sicer po redu, da se naštejejo najprej obrati, ležeči v kakem drugem priredbenem okraju najnižega reda, pa v okolišu davčnega oblastva, izdelujočega obrazec II (prim. točko 29, lit. b), potem v poljubnem redu obrati, nahajajoči se izven okoliša tega oblastva.
31.	Ako se kam odpošilja, naj oblastvo, izdelujoče obrazec II, gledé obratov, nahajajočih se izven njegovega okoliša, s svinčnikom v obrazcu II pristavi njemu znane podatke o načinu in kraju obratov in pa o njih obdačenosti. Popolno izpolnitev obrazca II naj potem oskrbi v točki 29 (lit. c) ozna-menjeno oblastvo.
32.	Davčni zavezanci se uvrstč v četvero pridobninskih razredov, davčni zavezanci s samo enim samostojno prirejenim obratom na podstavi podatkov v obrazcih I, davčni zavezanci z več samostojno obdačenih obratov, precej ko to omogočijo na obrazcu II oznamenjeni podatki o skupni obdačenosti. V slučajih, naštetih v točki 29, lit. a) in b), more že davčno oblastvo, ki je izdelalo katastrske liste po obrazcu II, opraviti uvrstitev. V slučaju, oznamenjenem v točki 29, lit. c) bo pa še-le davčno oblastvo na sedežu komisije I. razreda moglo opraviti uvrstitev. Po pravilih, podanih v členu 11. izvr. predp. I, se utegne zgoditi, da se posamezni obrati
*) Iz tega bode tudi razvidno, od katerega davčnega oblastva, pristojnega po kraju obratov, je izdelan obrazec II.
istega davčnega zavezanca odkažejo raznim davčnim družbam istega ali raznih davčnih razredov.
33.	Ako ima davčni zavezanec v raznih pri-redbenih okrajih niže vrste več obratov, katerih dosedanja skupna obdačenost vendar ne opravičuje uvrstitve v I. razred, bo po okolnostih (prim. opomnjo k členu 11., II, d izvr. predp. I) potrebna posebna sestava njegovih davkov, katera se ne dâ opraviti na obrazcu II; posledek uvrstitve pak se mora napisati na obrazcu II v zadnjih dveh stolpcih. Uvrstitev je vselej vpisati v vse, tega davčnega zavezanca se tikajoče obrazce II in naposled postaviti pri vsakem obratu na videž na sprednji strani obrazca I na mestu, določenem za to v razpredelku „davčni razred“ (točka 11).
34.	Vselej, kadar je bilo kataster napravljajočemu oblastvu že mogoče opraviti uvrstitev v I., oziroma II. razred, se mora doposlati davčnemu oblastvu na sedežu dotične komisije prepis obrazca I, in pri več obratih tudi prepis obrazca II; prav tako mora to zadnje davčno oblastvo narediti prepise obrazcev I in II za take davčne zavezance I. in II. razreda, kateri se nahajajo v njegovem okolišu. Finančno ministrstvo si pridržuje, da sme ukazati, naj se opusti narejanje teh prepisov.
35.	Ob uvrstitvi sè strani davčnega oblastva na sedežu pridobninske komisije I. razreda na podstavi obrazcev II, doposlanih od drugih davčnih oblastev (prim. točko 29, lit. c), se pokažeta dva primera:
Ako se je opravila uvrstitev v III. ali IV. razred, vrniti je obrazec II brez ovinkov dotičnemu davčemu oblastvu, ko se je poočitila uvrstitev.
Ako pa se opravi uvrstitev v 1. ali II. razred, naj uvrščujoče davčno oblastvo od teh obrazcev II, katere je tudi vrniti, naredi in obdrži prepise, oziroma (ob uvrstitvah v II. razred) naj jih pošlje davčnemu oblastvu na sedežu komisije II. razreda. Druga davčna oblastva, v kojih uradnem okolišu se nahajajo obrati, naj iz nazaj dobljenih obrazcev II poočitijo uvrstitev v razpredelku „Davčni razred“ dotičnih obrazcev I in naj vpošljejo prepise obrazcev I davčnim oblastvom na sedežu pridobninskih komisij I., oziroma II. razreda. To naj se zgodi v vsaki priredbeni dobi.
36.	Tako dobé davčna oblastva na sedežu komisij I., oziroma II. razreda prepise obrazcev I in II gledé vseh pripadnikov davčnih družeb I., oziroma II. razreda.
37.	Po uvrstitvi vseh davčnih zavezancev v četvero davčnih razredov mora vsako davčno
oblastvo urediti obrazce I in II, ločene po davčnih družbah in v davčnih družbah po abecednem redu imen davčnih zavezancev. Obrazce II je shranjevati ločene. Izpremembe, ki nastopijo v njihovih podatkih (na primer davčni postavek ali davčni znesek) v teku ene priredbene dobe, je vpisati v nje še-le pred uradnim poslom uvrstitve za prihodnjo prired-beno dobo (prim. točko 26).
38.	Tako dobé davčna oblastva popoln pri-dobninski kataster za vsaki v njih okolišu ležeči priredbeni okraj III in IV razreda, nadalje delni kataster davčnih družeb I in II razreda, obsegajoč ves njih okoliš.
39.	Davčna oblastva na sedežu komisij I. in II. razreda morajo na enak način sestaviti iz prepisov, omenjenih v točki 34 in 35 odstavek 3, popolni pri-dobninski kataster za ves priredbeni okraj L, oziroma II. razreda. Več istega davčnega zavezanca se tikajočih obrazcev I je opremiti z listnim ozname-nilom, zmisloma uporabljaje v točki 9 ukrenjena ukazila.
40.	Davčna oblastva, katera imajo pridobnin-ski kataster za ves priredbeni okraj kake davčne družbe, morajo nato, opiraje se nanj in sicer uporabljaje katastrske liste po obrazcu I, uvrstiti davčne zavezance v volitvene skupine (§. 3 volitvenega predpisa D)\ v ta namen je urediti obrazce I, v katerih je opraviti posredne volitve, po davčnouradnih okrajih, pridržavši abecedni red.
41.	Po sestavi teh volitvenih skupin se morajo napraviti volivski imeniki (§. 20 volitvenega reda D) za vsako teh volitvenih skupin; pri tem je v nemar pustiti katastrske liste, po obrazcu I, ki imajo ozna-menilo b in nasl. (točka 9 in 39).
42.	Nato morajo v točki 40 oznamenjena davčna oblastva pripraviti odmerne zapisnike uporabljaje obrazce I (člen 19 iz. predp. I) ter začasno ovedeti družbene kontingente (člen 46 iz. predp. I).
43.	Potem je dati pristojnim komisijam na razpolaganje pridobninske katastre, urejene zopet po davčnih družbah in v vsaki davčni družbi po abecednem redu imen davčnih zavezancev ali aritmetično
44.	Nadalje je s katastrskimi listi po obrazcu I ravnati v zmislu dotičnih določil izvršitvenega predpisa.
45.	Kadar se enotno prirejen davek krajevno razdeli (§. 37, odstavek 2, §. 38, odstavek 3 o. d. z.)
mora komisija ali oblastvo, katero opravlja razdelitev, skrbeti za to, da se obvestijo vsa druga udeležena oblastva in pridobninske komisije, zlasti davčna oblastva I. stopinje. To obvestilo se opravi z dopisom.
46.	Pri vseh udeleženih davčnih oblastvih je pisati zaznamke o obratovališčih, katera niso samostojno obdačena bodi si po zmislu 37, odstavka 2, ali pa po zmislu §. 38, odstavka 3 in 4 o. d. z. (obrazca a in 6 računskega podučila II a).
47.	V katastrske liste in v prepise katastrskih listov vseh obratov ali obratovališč, obdačenih v zmislu ravnokar omenjenih mest zakona, je v raz-predelku „Davčni postavek“ na sprednji strani obrazca I vpostaviti samo pripadajočo kvoto, ki je v podstavo predpisu na dotičnem kraju. Enotno odmerjeni davčni postavek je pristaviti v opomnji. Tudi je na katastrskem listu postaviti na videž tekočo številko dotične zaznambe, omenjene v točki 46.
48.	Kadar bi za obrate ali obratovališča ali dele obratovališč, za katere se opravi razdelitev, še ne bilo katastrskih listov, tedaj je takoj izdelati potrebne nove katastrske liste (njih prepise), v katerih se razpredelki in stolpci, ki se nanašajo na dosedanjo obdačenost, izpolnijo z ničlo.
49.	Za novo priraščajoče obrte in opravila (§. 74, odstavek 1 o. d. z.) je uporabljati katastrske liste po obrazcu I z rudečim tiskom in rudečim urezom, dokler se ne uvrsté v kako davčno družbo.
Te katastrske liste je shranjevati ločene. Ako se ti obrati uvrste pri prihodnji priredbi, izdelati je zanje navadne katastrske liste po obrazcu I s črnim tiskom, razen če gre za podjetje, katero izvršuje isti davčni zavezanec v istem obratovališču ; v tem slučaju je podatke iz obrazca I z rudečim tiskom in urezom prenesti v že obstoječi obrazec I s črnim tiskom za že poprej izvrševano podjetje. To naj se tudi že zgodi, če se napravi nov kataster za drugo do vštevši četrto priredbeno dobo.
Ako ima davčni zavezanec, ki naj se gledé novo otvorjenega obrata uvrsti v davčno družbo, kako drugo, že uvrščeno in ne v istem obratovališču izvrševano podjetje, tedaj je tudi za njega narediti obrazec II. Ako obstoji zanj že obrazec II, tedaj je novi obrat na tem obrazcu samo pripisati.
50.	Davčna oblastva I. stopinje morajo vsako leto večkrat pregledati kataster, urediti napačne uvrstitve in kolikorkrat zapazijo, da manjka kak katastrski list, ga takoj poiskati ter odrediti, da se kataster popolni.
51.	Katastrske liste, ki se tičejo izbrisanih davčnih zavezancev, je pri prihodnji priredbi izločiti iz pridobninskega katastra in shraniti posebej, urejene po abecednem redu.
Katastrski listi se ne smejo oddajati nikomur, razen kadar se pošiljajo uradoma.
Kaizl s. r.
3[9R9UZ IU0A9Q
3(9S9UZ |U0AVQ
3J9S9UZ JU0ABQ
i i 1 F					•	_		
Ê								
				1				
Pristojbina /a vpis firme.								
								
	L				!			
(JSlOToulsoh.)!
42
																	Obrat	
V																	0	Ü b	p ®	< <	o< !	S S 5 s. g E £ D. O r» 1	2 2 I E n ►i CX « S. • - S	° —	*o O ff	» Ô	»	
i ?		Davčni razred za 1898/9		Katastrska št.		Davčni razred za 1898/9		Katastrska št.		Davčni razred za 1898/9		Katastrska št.		Davčni razred za 1898/9			tliš pili *sr5's	
to s	1		v letu 1899	1	-	to o	v letu 1899	to o	1		v letu 1899	to §	to o		v letu 1899		Zadnji v predpisilu stoječi davčni letni znesek	
																r		
																		
S s	I		1900/1	1904/5	to o ■i? bo		1900/1	1 'S	1		1900/1	1904/5	1902/3		• 1		s 1 !	s? c i S'
																		
																	« m