-----   90   -----
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
V seji zbornice poslancev je državni minister na znaje dal, da obsednega stanu v Galicii bo konec 18. dne prihodnjega meseca in da hoče vlada pomagati tistim galicijškim krajem, ktere tarejo hude nadloge. V isti seji pa je poslanec   dr. Berger predlog,   ki   ga je podpisalo okoli 70 poslancev (med kterimi izmed kranjskih poslancev edin dr. Toman) izročil zbornici tako se glaseči: „ Vsaka vladina naredba, ki se opira na §. 13. februarskega patenta,  je neveljavna,   ako je   pozneje ne potrdi državni zbor."  Predlog ta, ki se nanaša posebno na to, da je vlada v obsedni stan djala Galicijo in   si to pravico prilastuje kot samooblastno pravo, ktero ne potrebuje potrjenja zborovega, je razpor med levico zborničino in med ministerstvom še bolj pokazal. Hud boj bode tedaj,  kadar ta Bergerjev predlog pride v zboru na vrsto, in brž ko ne najhuji, kar jih je do-zdaj bilo.   —   Graška kupčijska zbornica je deželnemu zboru izročila svoj sklep,   naj bi  se vlada prosila,  da takim kmetom, ki so za 1864. leto ostali k večemu 10 gold. davka dolžni,   se dovoli,   da svoj dolg s kmetijskimi pridelki   (žitom,  senom itd.) odrajtajo  v vojaške magacine,   kakor je  to lani bilo tudi v temeškem Ba-natu. — Tista pravda, ki jo je učinil po ^Politiki" naznanjeni in sred januarja meseca 1861. leta osnovani program hrvaško-ogerski, kteri zadeva ze-dinjenje Hrvaške z Ogersko, je zelo  zmedena.    Gosp. Mirko Bogovič je  stopil z razglasom, dvornemu hrvaškemu g. kancelarju Iv. Mažuraniču nasprotnim na dan, v kterem trdi, da je ta program popolnoma resničen, ker tudi on je bil njegov deležnik, pa da se je posvetovanja vdeležil tudi dvorni kancelar, tadanji visi pravdnik, le podpisal ga ni, ker ga isti dan ni bilo v Zagrebu.   Na to vladni dunajski časnik „Wien. Zeit." na drobno dokazuje, da že 24. dec. 1860 je bil Mažuranič na Dunaj poklican,  kjer  je  bil  27.   dec.   1860  za  predsednika hrv. dvor.  dikasterije izvoljen,   odkodar   se   pa   do 7. aprila 1861 noben trenutek ni vmaknil iz Dunaja.   Čigavo je  tedaj   pravo?   —   Deželni zbor hrvaško-slavonski se  bode   začel  med 17. in 24. aprilom; volitve poslancev se razpišejo kmali.    Da   bi se sklical tudi ogerskizbor,   ni   še glasu.    Prevažni dnevi se tedaj bližajo Hrvaški in Slavonii.    Že te dni  gre Njih eksc. hrvaški dvorni kancelar v Zagreb,   da se z velikimi  župani pogovori   o   vodstvu   dotičnih   volitev.   — Vredništvo   „Narod. Listov"   v   Pragi   še   nič ne  ve o prepovedi tega časnika na 3 mesece. — Cesarja Napoleona je  zadela  velika nesreča;   zgubil je   svojega po poli brata vojvoda Morny-a,   kteri   mu je   leta 1852
najbolj pomagal; da je prekucnil ljudovlado (republiko in si sezidal cesarski prestol. — Cesarju mehikan-skemu je cesar Napoleon še zmiraj zelo prijazen. Unidan je bila v francozkem ministerskem posvetovanji beseda o tem, da cesarstvo mehikansko ne napreduje veselo in da se ne more še vmakniti armada francozka. Ako   bi pretila  nevarnost mlademu cesarju — je rekel
Napoleon   —   ide   še   več   naše   armade   v Mehiko. __
Prve dni t. m. je v Romaisvilli neka žena porodila 29* dete. Ko se je cesarju Napoleonu ta dogodba sporočila^ je rekel, da ji pošlje darilo, ko bode dopolnila tri dvanajstice (3 tucate), ker vrla žena tako marljiva skrbi za pomnoženje Francozov.