Dvojezična (slovensko-madžarska) gimnazija

MADŽARŠČINA KOT DRUGI JEZIK

Obvezni predmet, matura (490 ur)

Učni načrt





Dvojezična (slovensko-madžarska) gimnazija

MADŽARŠČINA KOT DRUGI JEZIK

Obvezni predmet, matura (490 ur)

Učni načrt





Avtorji besedila:

Mária Pisnjak, Zavod RS za šolstvo

Valika Balaško, Dvojezična osnovna šola I Lendava

dr. Anna Forgács, Madžarska

Laura Horvat, Dvojezična srednja šola Lendava

Hermina László, Dvojezična srednja šola Lendava

Marija Slavinec Tot, Dvojezična osnovna šola Genterovci Ilona Szekeres Zadravec, Dvojezična osnovna šola Genterovci Alenka Toplak, Dvojezična osnovna šola Dobrovnik

Judita Vida Törnar, Dvojezična osnovna šola I Lendava



Pri posodabljanju je predmetna komisija izhajala iz učnega načrta iz leta 1998. Učni načrt je določil SSRSSI na 35. seji 20. 4. 2000 upoštevala je mnenje in pripombe učiteljev madžarščine in ostalih strokovnjakov, ter sodobne trende priprave UN in metodike predmeta.



Recenzija:

dr. Beatrix Oszkó, Jezikovni inštitut Madžarske znanstvene akademije, Budimpešta dr. Rita Hegedűs, Univerza ELTE, Budimpešta – Univerza Humboldt, Berlin Strokovni pregled:

dr. Annamária Gróf, Društvo pedagoških delavcev dvojezičnih šol in vrtcev Prekmurja Izdala: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Zavod RS za šolstvo Za ministrstvo: dr. Simona Kustec

Za zavod: dr. Vinko Logaj



Prva spletna izdaja

Ljubljana, 2020



Sprejeto na 205. seji Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje 20. 2. 2020.



Objava na spletni strani:

http://eportal.mss.edus.si/msswww/programi2020/programi/gimnazija/ucni_nacrti.htm





-----------------------------------

Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani

COBISS.SI-ID=17334787

ISBN 978-961-03-0497-5 (Zavod RS za šolstvo, pdf)

-----------------------------------



i



KAZALO:



1 OPREDELITEV PREDMETA .............................................................................................. 1

2 SPLOŠNI CILJI PREDMETA, KLJUČNE KOMPETENCE IN KROSKURIKULARNE TEME 2

2.1 Splošni cilji predmeta ..................................................................................................... 2

2.2 Ključne kompetence ...................................................................................................... 2

2.3 Kroskurikularne teme ..................................................................................................... 6

3 RAZVOJNI CILJI IN UČNE VSEBINE ................................................................................ 7

3.1. Cilji ............................................................................................................................... 7

3.1.1 Komunikacijski nameni in pojmovni krogi ................................................................ 7

3.1.2 Razvojni cilji ............................................................................................................ 8

3.2.2 Tematski sklopi ......................................................................................................16

4. PRIČAKOVANI DOSEŽKI/REZULTATI ............................................................................18

4.1. Splošni opis ravni ........................................................................................................18

4.2 Opis dosežkov za posamezna področja zmožnosti .......................................................20

5 MEDPREDMETNE POVEZAVE ........................................................................................27

6 SPECIALNODIDAKTIČNA NAVODILA .............................................................................28

6.1 Razvijanje spretnosti slušnega razumevanja ................................................................29

6.2 Razvijanje bralnega razumevanja .................................................................................30

6.3 Razvijanje govornih možnosti .......................................................................................33

6.4 Razvijanje zmožnosti pisnega izražanja ........................................................................35

6.5 Razvijanje jezikovnih kompetenc ..................................................................................36

6.6 Književna vzgoja ...........................................................................................................36

7 VREDNOTENJE DOSEŽKOV ...........................................................................................38

8 MATERIALNI POGOJI ZA IZVEDBO POUKA ...................................................................39

9 ZNANJA IZVAJALCEV ......................................................................................................40





1 OPREDELITEV PREDMETA



Madžarščina ima na narodnostno mešanem območju Prekmurja poseben status: je t.

i. prvi jezik dijakov madžarske narodnosti ter drugi jezik dijakov slovenske ali druge narodnosti. Slednji se z madžarščino ne srečujejo zgolj v okviru šolskega izobraževanja, saj so v vsakodnevnem stiku z jezikom, kulturo in mediji madžarske manjšine. Učenje jezika podpira tudi bližina Madžarske., državi sta istočasno postali polnopravni članici EU, zato je tudi v smislu nadaljnjega izobraževanja in opravljanja dela pomembno znanje jezikov regije.



Na narodnostno mešanem območju Prekmurja je poleg slovenskega jezika uradni jezik tudi madžarski, za zasedanje določenih delovnih mest je nujno potrebno znanje tega jezika.



Program dvojezične (slovensko-madžarske) gimnazije je v prvi vrsti namenjen učencem, ki so zaključili dvojezično osnovno šolo, se pa vanj vpisujejo tudi učenci iz bližnjih osnovnih šol s slovenskim učnim jezikom. Za njihovo uspešnejše napredovanje v tem (učnem) jeziku in posledično boljše vključevanje v dvojezični pouk pri ostalih predmetih, se pouk madžarščine kot drugega jezika, kamor so ti dijaki vključeni, poučuje z delno zunanjo diferenciacijo v vseh letnikih. Dijaki, ki prihajajo iz enojezičnih OŠ dosegajo cilje, učne vsebine in pričakovane dosežke, ki so v učnem načrtu označeni s poševnim tiskom in glede na predznanje in zmožnosti tudi ostale cilje.



V okviru predmeta teka v prvi vrsti učenje jezika s poudarkom na komunikaciji, vendar dobijo dijaki pogled tudi v madžarsko književnost, zgodovino kulture in zgodovino.

Uresničevanje ciljev predmeta temelji na razvijanju kompetenc.

Cilj predmeta je, da dijaki do konca 4. letnika dosežejo B2+ / (A2+) raven po SEJO.

Skupno število ur predmeta je 487, v prvem in drugem letniku 140, v 3. letniku 105, v 4. letniku 102.





1





2 SPLOŠNI CILJI PREDMETA, KLJUČNE KOMPETENCE IN





KROSKURIKULARNE TEME




2.1 Splošni cilji predmeta



1. Dijaki izoblikujejo pozitiven odnos do jezika in kulture z njimi živeče manjšine.

2. Dijaki usvojijo pogovorno in knjižno madžarščino na višji nadaljevalni/ vmesni (A2) ravni.

3. Dijaki usvojijo komunikacijske sposobnosti, potrebne za opravljanje družbenih dejavnosti, predvsem vsakdanjega življenja, za učenje in opravljanje dela ter olikano jezikovno vedenje

4. Dijaki razvijajo sodelovalno zmožnost in strategije učenja jezika.

5. Dijaki spoznavajo dela iz madžarske književnosti, dobijo pogled v madžarsko kulturo.



2.2 Ključne kompetence



Predmet temelji delno na KK sporazumevanje v maternem jeziku, delno pa na KK

sporazumevanje v tujem jeziku.





1. Sporazumevanje v maternem jeziku


Sporazumevanje v maternem jeziku pomeni sposobnost govornega in pisnega izražanja in razumevanja misli, čustev, dejstev in mnenj (slušno razumevanje, govorna zmožnost, bralno razumevanje, pisanje). Posamezniku omogoča, da se s pravilno jezikovno rabo vključuje v družbeno in kulturno življenje, v izobraževanje, v delo, v družinsko življenje in prostočasne dejavnosti.

 Dijaki bogatijo besedišča, poglabljajo znanje funkcionalne slovnice in to primerjajo s svojo materinščino; spoznajo in uporabljajo glavne vrste verbalnega sporazumevanja, knjižne in neknjižne sloge, glavne značilnosti jezikovnih slogov in registrov.

 Dijaki naj bi bili sposobni v svojem maternem jeziku ustnega in pisnega sporazumevanja v različnih govornih položajih, razlikovali in uporabljali naj bi različne tipe besedil, iskali, zbirali in obdelali informacije, uporabljali pripomočke, pisno in ustno utemeljevali svoja stališča in mnenje.

 Dijaki izoblikujejo pripravljenost za kritični in ustvarjalni dialog, za zanimanje stikov z drugimi.





2. Sporazumevanje v tujem jeziku




Ključna kompetenca sporazumevanje v tujem jeziku se v marsičem ujema z elementi sporazumevanja v maternem jeziku, saj temelji na zmožnosti ustnega in pisnega razumevanja in izražanja misli, čustev, dejstev in mnenj, na različnih področjih življenja: izobraževanje, delo, družina, prosti čas.



Dijaki:

 usvojijo besedišče ciljnega jezika, funkcionalna jezikovna znanja ter glavne vrste govorne interakcije,

 razvijajo sposobnost posredovanja in medkulturnega razumevanja, primerjajo besedišče in jezikovna znanja v madžarskem in tujem jeziku z maternim jezikom, ozavestijo podobnosti in razlike,

 primerjajo družbene običaje ostalih ciljnih jezikov-narodov z madžarskimi običaji in tradicijami,

 oblikujejo pozitivni odnos do drugih jezikov, spoštujejo kulturno raznolikost, postanejo odprti za medkulturno komunikacijo.



3. Matematična in naravoslovna kompetenca



Matematična kompetenca je sposobnost razvijanja in uporabe matematičnega mišljenja za reševanje vsakdanjih problemov.



Dijaki:

 razvijajo logično in prostorsko mišljenje in tovrstno ponazarjanje (npr. strukture),

 z branjem naravoslovnih besedil bolj razumejo svet narave, znanstvene teorije, dosežke, ovire in tveganja sodobnih tehnologij,

 pri usvajanju funkcionalnih jezikovnih znanj in razvijanju pravopisne zmožnosti poglobijo znanja o številih in merskih enotah,

 razvijajo zmožnost kritičnega vrednotenja in zanimanja, predvsem o tistih vprašanjih s področja znanstvenega in tehnološkega razvoja, ki se tičejo njih samih, njihovih družin, skupnosti in globalnih problemov.





4. Digitalna kompetenca




Digitalna kompetenca vključuje samozavestno kritično uporabo informacijske tehnologije pri učenju, delu, v prostem času.



Dijaki:

 s pomočjo računalnika iščejo, vrednotijo, hranijo, predstavijo in izmenjajo informacije,

 uporabljajo glavne računalniške aplikacije, npr. urejanje besedil, tabelno prikazovanje, podatkovne baze, hranjenje in rabo informacij,

 razvijajo zmožnost prepoznavanja zanesljivosti in verodostojnosti informacij, spoznajo in upoštevajo pravna in etična načela njihove uporabe,

 postanejo odprti za vključevanje v kulturne, družbene in/ali strokovne skupnosti in omrežja.





5. Učenje učenja



Je zmožnost, da posameznik stremi za učenjem, se z njim ukvarja, organizira svoje učenje, zna gospodariti s časom in informacijami, tako pri individualnem kot skupinskem učenju.



Dijaki:

 spoznajo in usvojijo specialne učne strategije predmeta, prepoznajo svoje močne in slabe lastnosti,

 razvijajo osnovne zmožnosti, potrebne za učenje: pisanje, branje, IKT zmožnosti,

 razvijajo zmožnost koncentracije in načrtovanja, samovrednotenja, krepijo samozavest,

 vadijo delo v skupinah in sodelovanje,

 stopnjujejo vedoželjnost, že usvojena znanja uporabijo v šolskih in življenjskih situacijah.



6. Socialna in državljanska kompetenca



Vključujejo osebne, medosebne in medkulturne kompetence, pogojujejo vedenjske oblike, ki usposobijo posameznika za učinkovito in ustvarjalno vključevanje v družbeno in poklicno življenje. Državljanska kompetenca usposobi posameznika za aktivno vključevanje v javno življenje.



Dijaki:

 poznajo in upoštevajo (jezikovna) pravila obnašanja, stremijo k izoblikovanju splošno veljavnega (jezikovnega) obnašanja,

 vadijo komunikacijo v različnih položajih, tolerantno obnašanje, izražanje in razumevanje različnih stališč,

 vadijo učinkovito sodelovanje, kažejo zanimanje za reševanje problemov ožje in širše skupnosti,

 razvijajo zmožnost dogovarjanja in empatije,

 ob nastopih se naučijo obvladati stres in krepijo samozavest,

 z branjem primernih književnih del ozavestijo enakopravnost spolov, ljudstev in jezikov,

 ob različnih besedilih bogatijo znanja o aktualnih dogodkih, o pomembnih narodnih, evropskih in svetovnih zgodovinskih dogodkih,

 razvijajo čut odgovornosti.





7. Podjetnost




Podjetnost je zmožnost posameznika, da je sposoben svoje zamisli uresničiti.

Vključuje kreativnost, inovativnost in prevzemanje tveganja ter sposobnost, da posameznik z namenom uresničevanja svojih ciljev načrtuje in uresniči svoje načrte.



Dijaki:

 z uporabo različnih učnih strategij razvijajo sposobnost načrtovanja, organiziranja, vodenja in sodelovanja,

 razvijajo zmožnost komunikacije, analize in vrednotenja,

 razvijajo iniciativnost, vztrajnost pri opravljanju nalog,

 razvijajo sposobnost prepoznavanja svojih močnih in slabih točk/lastnosti





8. Kulturna kompetenca




Ta kompetenca vključuje sprejemanje moralnih vsebin in estetskih vrednot, ki se pojavljajo v različnih vejah umetnosti in različnih oblikah izražanja.



Dijaki:

 spoznajo kulturne vrednote lokalne, madžarske in evropske dediščine,

 razumejo kulturno in jezikovno raznolikost regije in izoblikujejo interes za ohranjanje le-te,

 izoblikujejo sposobnost spoštovanja in uživanja umetnostnih del in predstav,

 svojim sposobnostim in zanimanju primerno se izražajo v različnih vejah umetnosti in tako razvijajo kreativnost,

 oblikujejo pozitivni odnos do kulturne raznolikosti,

 spoznajo različne vrednostne sodbe,

 z umetnostnim izražanjem in udeležbo v kulturnem življenju vadijo estetsko sprejemanje.





2.3 Kroskurikularne teme





1. Domoznanstvo in narodoznanstvo


Dijaki ob učenju madžarskega jezika primerjajo izkušnje iz bližnje okolice z informacijami, ki jih spoznajo ob obravnavi madžarskih besedil. To pripomore k temu, da se poglobi njihova pripadnost ožjemu (narodnostno mešanemu) in širšemu (slovenskemu) okolju. Naučijo se dajati informacije v madžarskem jeziku o regiji, o svoji domovini ter o Madžarski, o njihovih zemljepisnih in zgodovinskih značilnostih, običajih. Znajo predstaviti različne običaje in kulturo obeh narodov.

Pri odraščanju dijakov v odrasle ljudi je potrebno v njih uzavestiti, da je povsem naravno, da v določeni državi razen državotvornega naroda živijo tudi pripadniki drugih narodnosti in etničnih skupnosti, da je kulturna in druge vrste raznovrstnost prej prednost kot pomanjkljivost. S tem krepimo odprtost, sprejemanje in spoštovanje kulturnih vrednot drugih narodov in narodnosti.





2. Pripadnost Evropi


Dijake vzgajamo za sprejemanje različnih kultur in narodov, za sprejemanje in spoštovanje drugačnosti. Učenje madžarskega jezika odpira – npr. z branjem književnih besedil – širši pogled tudi na ostale evropske države, kjer živi madžarska manjšina (Avstrija, Slovaška, Ukrajina, Romunija, Srbija, Hrvaška). S spoznavanjem avtentičnih besedil dijaki spoznajo zemljepisne, družbene in gospodarske značilnosti jezikovnih področij, njihove zgodovinske in kulturne značilnosti. Dijake spodbujamo k vzpostavljanju in negovanju stikov z madžarsko govorečimi mladimi Evropejci.



3. Duševno zdravje



K zdravemu čustvenemu razvoju dijakov pripomore učitelj madžarščine kot drugega jezika tako, da upošteva, da le-ti mnogokrat niso sposobni v tem jeziku izraziti tistega, kar v resnici želijo. Če dijaki ugotovijo, da učitelja zanima le to, ali so sposobni govoriti v brezhibnih povedih, izgubijo voljo za izražanje v tem jeziku. S takim obnašanjem lahko izzovemo stiske, zavore in odpor. Nasprotno s tem jih je treba navajati na to, da svoje misli sporočajo tudi, če jih niso zmožni brezhibno upovedovati.

Osnovni element duševnega zdravja je odprtost za sprejemanje drugih ljudi, načinov življenja in običajev, toleranca, empatija. Vse to lahko razvijamo v okviru našega predmeta.





3 RAZVOJNI CILJI IN UČNE VSEBINE





3.1. Cilji




3.1.1 Komunikacijski nameni in pojmovni krogi



Komunikacijske namere in pojmovne sklope razvijamo na vseh štirih področjih zmožnosti.





KOMUNIKACIJSKE NAMERE


Dijaki:


Komunikacijske namere, znajo:

ki so potrebne za

pozdraviti, se posloviti, ogovoriti, predstaviti,

družbene stike

poizvedovati po čem, odzvati se na zanimanje,

zaprositi za dovoljenje in se na to odzvati,

zahvaliti se za kaj, se odzvati na zahvalo,

opravičiti se in se odzvati na to,

čestitati, izraziti dobre želje in se na to odzvati;

Komunikacijske namere znajo izraziti:

za izražanje čustev

veselje,

začudenje,

otožnost,

obžalovanje;

Komunikacijske namere znajo izraziti:

za izražanje mnenj

svoje mnenje in se znajo odzvati na mnenje drugih,

strinjanje in nestrinjanje,

ugajanje in nenaklonjenost,

želje, sposobnosti, potrebe in možnost;

Komunikacijske namere določijo in opišejo stvari,

za izmenjavo informacij pripovedujejo o dogodkih, označijo osebe, zaprosijo za informacijo in jo nudijo,

odgovorijo pritrdilno ali odklonilno;

Komunikacijske namere, izrazijo prošnjo, prepoved, poziv, ki vplivajo na dejavnost zaprosijo za pomoč in se odzovejo na prošnjo pomoči, partnerja

predlagajo in se odzovejo na predloge,

izrazijo vabilo in se odzovejo vabilu;

Komunikacijske namere, zastavijo povratno vprašanje,

značilne za interakcije zaprosijo za ponovitev,

izrazijo nerazumevanje,

zaprosijo npr. za glasnejši ali počasnejši govor.





POJMOVNI SKLOPI


 izražanje dejanja, dogajanja in

 izražanje svojilnosti

obstajanja

 prostorske in časovne razmere





 količinske in kvalitetne razmere

 logična razmerja

 modalnost

 sredstva za povezovanje

 odnosi med skloni

besedil

3.1.2 Razvojni cilji



3.1.2.1 Razvijanje zmožnosti slušnega razumevanja



Dijaki:

 se čim bolj pozitivno odzivajo na srečanje z novim jezikom,

 pri interakcijah učnih ur razvijajo zmožnost slušnega razumevanja,

 poslušajo preprosta vsakdanja besedila iz predpisanih tematskih sklopov,

 poslušajo postopoma zahtevnejša monološka vsakdanja, javna in publicistična besedila (npr. poročilo, informacija, javna objava, reklamno besedilo, radijski in televizijski spored, reportaža, poljudnoznanstveno besedilo), ter poslušajo govorne nastope;

 poslušajo pogovore v vsakdanjih govornih situacijah, postopno zahtevnejša dialoška besedila ter dialoška publicistična besedila, (npr. intervju);

 razumejo osnovne podatke, informacije v poslušanih preprostih besedilih,

 razumejo bistvo poslušanega besedila, v njih poiščejo zahtevane ali za njih pomembne podatke;

 razlikujejo različne sloge (družabni, publicistični…), poznajo značilnosti registra;

 rešijo enostavne ustne in pisne naloge, povezane s poslušanim besedilom,

 rešijo ustne in pisne naloge z zvezi s poslušanim besedilom (iskanje informacij, povzetek, ugotavljanje bistva, povezava med sliko in besedilom, ugotavljanje značilnosti govorne situacije, iskanje pomena besed s pomočjo slovarja);

 poslušajo oz. gledajo umetnostna besedila (pesem, gledališka predstava, film, odlomki iz proznih del), dojamejo bistvo in sporočilo le-teh;

 razvijajo kritično in logično mišljenje, zmožnost sklepanja in interpretacije.



3.1.2.2 Razvijanje bralnih zmožnosti



Dijaki:



 berejo krajša, preprosta besedila iz predpisanih tematskih sklopov,

 berejo enostavnejša (osebno pismo, reklamno besedilo, jedilnik, vozni red, predstavitev, vremensko napoved oz. poročilo, napotek) in zahtevnejša vsakdanja, javna in publicistična besedila, ki vsebujejo tudi neznane jezikovne elemente;

 znajo se orientirati v besedilu, poiščejo in razumejo bistvene informacije;

 razumejo osnovne podatke, informacije v prebranih preprostih besedilih,

 rešijo enostavne ustne in pisne naloge, povezane s prebranim besedilom,

 rešijo ustne in pisne naloge, povezane z besedilom (iskanje informacij, povzetek, ugotovitev bistva, povezava med sliko in besedilom, ugotavljanje značilnosti govorne situacije, iskanje pomena besed s pomočjo slovarja);

 berejo umetnostna besedila (pesem, novelo, pripoved, roman ali odlomek iz romana, odlomek iz dramskega besedila), dojamejo bistvo in sporočilo le-teh, ugotovijo temo, kraj in čas dogajanja, pripravijo oznako oseb);

 z branjem literarnih del razvijajo kritično in logično mišljenje, zmožnost sklepanja in interpretacije;

 s šolskim in domačim branjem razvijajo zmožnost interpretativnega branja in razumljivo in smiselno glasno branje (dobra intonacija, ritem, naglas);

 za domače branje preberejo:



1. letnik

2. letnik

3. letnik

4. letnik

- najmanj dve noveli

- najmanj dve noveli

- najmanj dve noveli

- nekaj pripovedk in

oz. pripovedi,

oz. pripovedi, dve

oz. pripovedi, dve

pesmi, vsaj en

pesmi, en odlomek

pesmi, en odlomek

kratek roman

iz romana in nekaj

iz romana in nekaj

oziroma dela

neumetnostnih

neumetnostnih

maturitetnega

besedil,

besedil,

sklopa.





3.1.2.3 Razvijanje govornih zmožnosti



Dijaki:

 usvojijo nekaj osnovnih vljudnostnih fraz (pozdrav, zahvala, opravičilo),

 pridobijo besedišče, potrebno za dajanje informacij o sebi,

 usvajajo temeljno besedišče predpisanih tematskih sklopov,

 se vključujejo v preproste pogovore iz vsakdanjega življenja,

 se spontano in smiselno vključujejo v pogovore o vsakdanjih in zahtevnejših temah, zmožni so pogovor začeti in ga ustrezno zaključiti, upoštevajoč načela vljudnega izražanja;

 jasno izrazijo komunikacijske namene (predstavitev, zahvala, telefonski pogovor, nakupovanje...);

 vključujejo se v vodene situacijske pogovore, v igro vlog;

 pripovedujejo o dogodkih, opišejo kraj, predmet (1–2. letnik); izdelek, postopek, pripravijo oznako osebe (3-4. letnik);

 po ustrezni pripravi pripravijo povzetek, poročilo, referat na dano temo;

 pripovedujejo o vsebini literarni del, pripravijo oznako književnih oseb, vrednotijo njihovo vedenje, ob danih navodilih analizirajo prebrana dela (3–4. letnik);

 naučijo se na pamet nekaj pe s mi in jih razumljivo, s primernim naglasom in intonacijo predstavijo;

 predstavijo krajše slovensko besedilo v madžarščini;

 izrazijo svoje mnenje, vrednotijo, utemeljujejo, zanikajo, razvijajo debatno zmožnost;

 usvojijo standarde pravorečja in pravilne jezikovne rabe, govorijo s primernim naglasom in intonacijo.



3.1.2.4 Razvijanje zmožnosti pisanja



Dijaki:

 pišejo preprosta besedila, povezana s predpisanimi tematskimi sklopi,

 pišejo postopoma zahtevnejša vsakdanja, javna in publicistična besedila ( pripoved, opis, oznaka; razglednica, zasebno in javno pismo, dnevnik, razpis, prošnja, življenjepi s, pooblastilo, opravičilo, vabilo, oglas);

 usvojijo in uporabljajo standarde tvorbe posameznih vrst besedil, značilnosti besedilnih vrst, ustrezno izrazijo komunikacijske namene;

 izpolnjujejo obrazce;

 pisno rešujejo naloge;

 napišejo vsebino prebranih literarnih besedil, pripravijo oznako, po danih navodilih poročajo o (domačem) branju; o prebranem besedilu pišejo šolski literarni spis po danih navodilih(3–4. letnik);

 izrazijo svoje mnenje, vrednotijo, utemeljujejo, zanikajo,

 poznajo in uporabljajo pravila tvorbe, zanesljivo uporabljajo zložene povedi, pazijo na koherentnost besedila;

 obvladajo poimenovalno zmožnost, uporabo ustreznega sloga in registra;

 prevajajo neznana slovenska besedila v madžarščino;

 uporabljajo enojezične in dvojezične slovarje,

 razvijajo pravopisno zmožnost in zmožnost pravilne jezikovne rabe.



3.1.2.5 Razvijanje in usvajanje jezikovnih znanj in zmožnosti



Od dijakov ne pričakujemo definicije naštetih načel in pravil, temveč njihovo uporabo pri tvorbi in razčlembi besedil. Izhajajoč iz tega se jih ne učijo na pamet, ampak jih vedno spoznavajo, vadijo in uporabljajo v kontekstu (besedilu), govornem položaju.



Dijaki pridobivajo znanja in razvijajo zmožnosti na naslednjih jezikovnih ravneh: 1. Glasoslovje



 usvojijo madžarski glasovni sistem,

 razlikujejo dolge in kratke samoglasnike in soglasnike;

 upoštevajo in uporabljajo glasoslovne zakone,

 pravilno naglašujejo besede in besedne zveze,

 govorijo s pravilno intonacijo.



2. Oblikoslovje



 Glagol

- prepoznajo glagole po vprašalnicah,

- spoznajo določno in nedoločno glagolsko spregatev,

- spoznajo glagolsko spregatev v sedanjiku, pretekliku in prihodnjiku,

- izražajo dejanje, dogajanje in stanje v različnih časih in naklonih ,

- prepoznajo variabilne in nevariabilne glagolske korene, ustrezno spregajo tudi nepravilne glagole ( spregatev glagolov na -s, -sz, -z, -t v povednem in velelnem naklonu)

- ustrezno uporabljajo določno in nedoločno spregatev ter uporabo glagolske končnice lak/-lek,

- prepoznajo in ustrezno uporabljajo različne vrste glagolov in tvorijo takšne glagole,

- iz samostalnikov in pridevnikov tvorijo glagole.



 Samostalnik

- prepoznajo samostalnike po vprašalnicah,

- spoznajo osnovne samostalniške končnice (množina, predmet, kraj),

- spoznajo, da v madžarščini namesto predlogov pri samostalnikih uporabljamo postpozicije,

- usvojijo temeljne samostalnike iz predpisanih tematskih sklopov,

- poimenujejo živa bitja, nežive stvari in pojme v ednini in množini,

- ustrezno uporabljajo končnice za izražanje svojine,

- samostalnikom ustrezno dodajajo sklonila in postpozicije,

- iz samostalnikov, pridevnikov in glagolov tvorijo samostalnike,

- uporabljajo pravopisna pravila pisanja občih in lastnih imen.



 Pridevnik

- prepoznajo pridevnike po vprašalnicah,

- poimenujejo lastnosti/narav o, običaje, opremljenost, pripadnost, položaj, velikost oseb, predmetov in stvari v ednini in množini,

- stopnjujejo pridevnike,

- iz samostalnikov, pridevnikov in glagolov tvorijo pridevnike in jim ustrezno dodajajo sklonila (-an, -en; -ul, -ül),

- uporabljajo pravopisna pravila pisanja pridevnikov (-ú, -ű; -bb).



 Števnik

- označijo število, količino ( glavni števnik, ulomek), zaporedno mesto v vrsti (vrstilni števnik) s samostalnikom poimenovanih oseb, stvari in pojmov,

- poznajo in uporabljajo določne in nedoločne števnike,

- ustrezno dodajajo števnikom končnice (-s, -an/-en, -án/én, -szor/szer/ször, -kor,

- -ban/-ben, -tól/-től, -ig ),

- uporabljajo pravopisna pravila pisanja števnikov (pisanje glavnih števnikov, datum)





 Zaimki

- poznajo in ustrezno uporabljajo različne vrste zaimkov ( osebni, povratni osebni, svojilni, kazalni, vprašalni, nanašalni, nedoločni, splošni),

- ustrezno uporabljajo sklonske oblike osebnih zamikov,

- ustrezno nadomeščajo samostalnike, pridevnike in števnike z zaimki.



 Nedoločnik in deležniki

- poznajo nedoločnik in deležnika ter njihov prehodni značaj,

- ustrezno spregajo nedoločnik,

- tvorijo nedoločnike in deležnike,

- ustrezno jih uporabljajo v povedih in različnih transformacijah.



 Prislovi

- poznajo in uporabljajo pogoste krajevne, časovne in načinovne prislove.



 Člen

- razlikujejo funkcijo določnega in nedoločnega člena.



 Postpozicija

- poznajo in ustrezno uporabljajo pogoste postpozicije (za izražanje kraja, časa, vzroka),

- vedo, da postpozicija z besedo, ki stoji pred njo, izraža dajalnik ali prislovno določilo kraja, časa, vzroka, namena,

- poznajo in uporabljajo postpozicije za izražanje treh smeri (od kod?, kje?, kam?; od kdaj?, kdaj?, do kdaj?)

- ustrezno uporabljajo svojilne oblike pogostih postpozicij.



 Vezniki

- poznajo in uporabljajo pogoste priredne in podredne veznike,

- razlikujejo njihovo funkcijo v enostavčni in večstavčni povedi ter v besedilu.



 Glagolska predpona

- vedo, da glagolska predpona modificira ali spremeni pomen glagola,

- poznajo in uporabljajo nekaj osnovnih glagolskih predpon,

- znajo izbrati danemu pomenu ustrezne glagolske predpone

- uporabijo pravila pisanja glagolov s predponami.



 Pomožni glagoli

- ustrezno izrazijo pogojni naklon v pretekliku s pomožnim glagolom volna, s pomožnim glagolom fog pa povedni naklon v prihodnjiku,

- poznajo funkcijo pomožnih glagolov v spregatvi nedoločnika (tud, akar, szeret, szabad, illik, kell, lehet + nedoločnik).





 Členki

- poznajo in ustrezno uporabljajo členke ( nem, bizony, -e).



3. Pomenoslovje

- razlikujejo denotativni, sintaktični in leksikološki pomen besede,

- tvorijo besedne družine, ustvarijo nove izpeljanke in zložene besede,

- ugotovijo pomen ali pomene besed, sinonimnost, homonimnost ali antonimnost oziroma poznajo, iščejo, uporabljajo takšne besede,

- razumejo in uporabljajo pogostejše frazeme.



4. Skladnja



 Stavčni členi

- poznajo stavčne člene (osebek, povedek, predmet, prislovno določilo, prilastek), znajo se po njih vprašati, znajo povedi razširjati s stavčnimi členi.



 Osebek in povedek

- vedo, da sta to glavna stavčna člena,

- uporabljajo pravila prilagajanja osebka in povedka,

- pri tvorbi povedi razširjajo povedek in osebek z drugimi stavčnimi členi,

- izražajo določni, nedoločni in splošni osebek,

- povedek izrazijo z glagolom, samostalniško besedo, ter glagolom in samostalniško besedo.



 Predmet

- vedo, da je predmet stavčni člen, s katerim izražamo, na jak je usmerjeno dejanje oziroma kaj nastane kot rezultat dejanja,

- ustrezno se vprašajo po predmetu,

- vedo, kako vpliva predmet na spregatev glagolskega povedka in le-to uporabljajo v povedi.



 Prislovna določila

- vedo, da s prislovnimi določili izražamo okoliščine (kraj, čas, način, stanje in ostalo) dejanja, dogajanja ali stanja,

- samostalniškim besedam, s katerimi izražamo prislovna določila, dodajajo ustrezna sufikse: za izražanje kraja (- ból, -ből; -ban, -ben; -ba, -be; -ról, -ről; -n, -

on, -en, -ön; -ra, -re; -tól, -től; -nál, -nél; -hoz, hez, höz; -ig), časa ( -kor; -tól, -től, -

ig/- t, -ra, -re, -nta, -nte -nként), načina in stanja (- an, -en, -ul, -ül, - ként), stopnje (-

on, -en), orodja (- val, -vel), namena (- é rt), dajalnik (-nak, -nek), primerjanje (-nál, -

nél),

- samostalniškim besedam, s katerimi izražamo prislovna določila, dodajajo ustrezne postpozicije,

- glagolom in samostalniškim besedam dodajajo ustrezne rekcije.





 Prilastek

- vedo, da prilastek izraža kakovost, količino, svojino ali razlago nadrejenega stavčnega člena,

- znajo se vprašati po prilastku s pomočjo nadrejenega stavčnega člena,

- vedo, da prilastki ne dobivajo končnic.



 Priredne in podredne besedne zveze

- tvorijo besedne zveze,

- prepoznajo odnose med deli besednih zvez,

- besedne zveze preoblikujejo v povedi in obratno.



 Enostavčna poved

- poznajo vrste povedi glede na modalnost, zgradbo in kvaliteto,

- pri tvorbi povedi upoštevajo pravilni besedni red,

- tvorijo enostavčne povedi, jih razširjajo in preoblikujejo.



 Dvostavčna poved (priredno, podredno zložena)

- tvorijo, dopolnjujejo in preoblikujejo priredno (vezalno, protivno, ločno, sklepalno, pojasnjevalno) in podredno zložene dvostavčne povedi (osebkov, predmetni, krajevni, časovni, načinovni, prilastkov odvisnik)

- pri tvorbi povedi uporabljajo ustrezne veznike,

- enostavčno poved preoblikujejo v dvostavčno in obratno.



5. Besediloslovje

- spoznajo načela tvorbe besedil, značilnosti besedila (koherentnost, celovitost, zaokroženost),

- poznajo mikro- (odstavki) in makrostrukturo (naslov, tezni stavek, uvod, jedro, zaključek), svoje znanje ustrezno uporabljajo pri tvorbi,

- prepoznajo in uporabljajo kohezivna sredstva (naslov, tema, ponavljanje, sinonimi, logična razmerja, anafora, katafora – zaimki, vezniki, prislovi, končnice, določni člen).



Vrste besedil:

- oznaka osebe, opis, pripoved, šolski literarni spis;

- zasebno in uradno pismo, razglednica, poročilo, dnevnik;

- vabilo, opravičilo, obvestilo, potrdilo, pooblastilo;

- prošnja, življenjepis, razpis/natečaj;

- novica, poročilo, reportaža, intervju, pogovor, reklama, oglas;

- predstavitev, (turistična) informacija,

- vremensko poročilo, vremenska napoved;

- napotek, prospekt, vozni red.



6. Pravopis in pravilna raba jezika

- poznajo osnovna načela madžarskega pravopisa,

- poznajo pravila za pisanje skupaj in narazen (enostavnejši primeri zloženk),

- uporabljajo pravila pisanja velikih in malih začetnic (mala začetnica: imena praznikov, prireditev, narodov; velika začetnica: zemljepisna ime na ( naselje, gora, reka, morje, država, ulica), imena ustanov, imena znamk, naslovi),

- poznajo in uporabljajo enostavnejše primere deljenja besed,

- . pravilno uporabljajo ločila (pogostejši primeri ločil med stavčnimi členi, ločila na koncu enostavčnih povedi, ločila v zloženih povedih),

- usvojijo pravila pisanja številk in datuma.



3.1.2.6 Književna vzgoja



Z branjem književnih besedil dijaki širijo literarno in splošno razgledanost, razvijajo zmožnost izražanja in analize, kritično mišljenje, izražanje mnenja, oziroma se razvijajo v samostojne bralce. S spoznavanjem postopoma zahtevnejših besedil razvijajo kreativnost, oblikujejo vrednote, osebnost in samopodobo.

Pri izbiri besedil upoštevamo starostno in jezikovno stopnjo dijakov, kakor tudi njegovo zanimivost in aktualnost.

V prvih dveh letnikih naj bo branje predvsem doživljajsko, od tretjega letnika naprej pa

– zaradi uspešne priprave na maturo – dijaki opravljajo tudi taksonomsko zahtevnejše naloge pri obravnavi književnih del: določanje teme, uvrščanje dela v obdobja in avtorjevem opusu, način pripovedovanja, prepoznavanje in vrednotenje značajev, vrednot, sporočila; oblikovanje mnenja, stališča.

Ob književnih delih ob recepcijskih razvijamo tudi tvorbne zmožnosti. V prvih dveh letnikih z zabavnimi nalogami kot so: napišejo »manjkajoče dele« besedila, parafrazirajo besedilo (spremenijo zaključek, kraj, osebe), sodelujejo pri dramatizaciji ali dramski igri.

Od tretjega letnika naprej se pri tvorbi opiramo na dejavnosti iz prejšnjega odstavka.



Priporočena besedila



- lirske pesmi:

 Petőfi Sándor: Reszket a bokor, mert…, Egy gondolat bánt engemet, Szeptember végén, Nemzeti dal, Füstbe ment terv

 Kisfaludy Károly: Szülőföldem szép határa, Távolból

 Kölcsey Ferenc: Himnusz

 Ady Endre: Lédával a bálban, Őrizem a szemed

 József Attila: Tiszta szívvel

 Varró Dániel-versek



- novele:

 a Nem csak novellák c. kötet (Hungarolingua-sorozat, Debreceni Nyári Egyetem) novellái (pl. Szakonyi Károly: Pesti nyár, A természet lágy ölén, Turkálunk, Temesi Ferenc: A szónok)

 Kosztolányi Dezső: A kulcs, Fürdés, Esti Kornél (kilencedik fejezet)

 Déry Tibor: Szerelem

 Mikszáth Kálmán: Bede Anna tartozása





 Móricz Zsigmond: A hét krajcár

 Csáth Géza: Apa és fiú; A kis Emma

 Füst Milán: Azok a gonosz gyerekek; Nun

 Mándy Iván: Vera-novellák

 Gyurkovics Tibor: A sánta hölgy; A tanár úr notesza; Hegedű az osztályban; A gyerek; Egy fiú a hóesésben

 Spiró György: Perspektíva

 Szabó Magda: Angyal



- krajši romani:

 Déry Tibor: Képzelt riport egy amerikai popfesztiválról



- romani oziroma odlomki romanov ter skrajšani romani:

 Móricz Zsigmond: Légy jó mindhalálig (Hungarolingua)

 Örkény István: Tóték (Hungarolingua)

 Molnár Ferenc: Pál utcai fiúk

 Sarkadi Imre: Gyáva

 Nagy Katalin: Intőkönyvem története

 Dániel Anna: Hiányzik Szecső





3.2.2 Tematski sklopi


Pri obravnavi spodaj naštetih tematskih sklopov razvijamo vsa štiri področja zmožnosti.

Dijaki bogatijo in poglobijo jezikovna znanja, besedišče in le-to uporabijo v sporazumevanju.



 Predstavim se ( ime, rojstni podatki, starost, naslov, narodnost, poklic, delovno mesto, zunanje in notranje lastnosti, zanimanje)

 Družina ( predstavitev družine in družinskih članov, odnosi med generacijami, družinski prazniki, sorodstvene vezi)

 Moj kraj ( dom in rojstni kraj, predstavitev doma, stanovanje, hiša, stanovanjska kultura)

 Učenje ( vrste šol, predmeti, učne navad e, strategije, vseživljensko učenje, dijaško življenje, šolske prireditve, dejavnosti)

 Medčloveški odnosi ( prijateljstvo, ljubezen, odnos med moškim in žensko, običaji)

 Po opravkih ( pri zdravniku, na pošti, v banki, na policiji, ostale storitve)

 Vreme ( vreme, podnebje, koledar, letni čas, mesec, dogodki, živalski in rastlinski svet)

 Nakupovanje (nakupovalne navade, izdelki, vrste trgovin, nakupovalni centri, načini plačila: denar, kreditne kartice, reklama)

 Oblačenje (moda, trend, blagovna znamka, ulična moda, priložnostna oblačila)

 Prehranjevanje ( jedi, pijače, gostoljubje, pogrinjek, praznični meni, restavracija, jedilnik, recepti, zdrava prehrana)

 Prazniki ( družinski, cerkveni, narodni, pomen praznikov)

 Prosti čas in zabava (načrtovanje in organizacija prostega časa, prostočasne dejavnosti, branje, izleti, kino, gledališče, radio, TV)

 Šport ( šport in rekreacija, telesna vadba, športna tekmovanja, olimpijske igre)

 Zdrav način življenja ( splošno počutje, telo, deli telesa, telesna nega, bolezni, poškodbe, zasvojenost, kajenje, uživanje alkoholnih pijač in droge, gibanje, pomen prehrane)

 Kakovost življenja (človek in svet okoli njega, dobrodelnost, skrb za starejše)

 Zemljepisne značilnosti ( zemljepisne značilnosti Evrope, Madžarske in Slovenije, mesta, kulturnozgodovinski spomeniki, znamenitosti)

 Promet ( potovanje, prevozna sredstva, prometni znaki, vožnja avtomobila, vozni red, vozovnica)

 Potovanje (počitnice, načrtovanje potovanja, turizem, nakupovalni turizem, mesta, letovanje, letovišča, gostoljubje, znamenitosti)

 Naše okolje (onesnaževanje okolja, okoljevarstvo, globalno segrevanje, odgovornost posameznika, akcije)

 Družba, življenje v Evropi, državljanska kultura (človekove pravice, svoboda, demokracija, evropskost, EU, EP, parlamentarizem, volitve, državljanske pravice in dolžnosti)

 Znanost in tehnika (razvoj znanosti in tehnike, madžarski znanstveniki, tiskanje knjig, mediji)

 Kultura in umetnosti (človeška ustvarjalnost, zgodovina gledališča, filmska umetnost, književnost, glasba, madžarski umetniki)

 Delo in poklicna orientacija ( izbira poklica, nastop dela, gospodarstvo, socialne razmere)

 Kulturna zgodovina ( pomembni evropski in madžarski zgodovinski dogodki, evropske znamenitosti)

 Človek in jezik (govor in jezik, izvor madžarskega jezika, materni jezik, tuji jezik, jezik okolja, večina, manjšina, pravice manjšin)





4. PRIČAKOVANI DOSEŽKI/REZULTATI



Upoštevajoč število ur predmeta v osnovni šoli in gimnaziji se ob koncu izobraževanja pričakuje znanje dijakov na B2+ / A2 ravni po SEJO. To je srednja raven, kjer je poudarek na utemeljevanju, učinkoviti več osebni komunikaciji in zavestni rabi jezika. Visoka stopnja konverzacije se kaže v vodenju pogovora: govorec ne daje samo povratnih informacij, ampak nadaljuje trditve in pripombe ostalih govorcev in s tem pomaga pri usmerjanje pogovora. Povedi veže v jasen in povezan pogovor, učinkovito uporablja veznike in ostala kohezivna sredstva, utemeljuje, povzema pomembne misli.



4.1. Splošni opis ravni



B2+





SPREJEMANJE BESEDIL





TVORBA BESEDIL




Slušno razumevanje

Bralno razumevanje

Govorno

Govorno sporočanje

Pisno sporočanje

sporazumevanje

Dijak razume tudi daljše Zna prebrati in razume

Dijak se vključuje v

Zna jasno in podrobno

Tvoriti zna jasno,

govore in predavanja,

članke in poročila, ki se

pogovor z rojenimi

opisati o njemu

podrobno besedilo o

zna slediti bolj

ukvarjajo s sodobnimi

govorci relativno tekoče

zanimivih temah. Zna

njemu zanimivih temah.

zapletenemu

temami, kjer pisatelj

in spontano. Aktivno se

predstaviti stališče o

Zna napisati poročilo,

utemeljevanju, če mu je

zagovarja dano mnenje

vključuje v pogovor o

aktualni temi tako, da

esej tako, da predstavi

tema znana.

ali stališče. Razume

znanih temah, zna

navede prednosti in

informacije oziroma



Razume televizijske

sodobno prozno

predstaviti in utemeljiti

pomanjkljivosti

navaja argumente ali

novice in oddaje, ki

književnost.

svoje stališče.

posameznih možnosti.

protiargumente danega

govorijo o aktualnih





mnenja.

temah. Razume tudi

V pismu zna zapisati

večino filmov, če igralci

osebni pomen dogodkov

govorijo knjižno.

in doživetij.





A2



SPREJEMANJE BESEDIL





TVORBA BESEDIL




Slušno razumevanje

Bralno razumevanje

Govorno

Govorno sporočanje

Pisno sporočanje

sporazumevanje

Dijak razume besedne

Dijak zna brati zelo

Dijak se sporazumeva v

Dijak uporablja vrsto

Dijak zna tvoriti kratka,

zveze in pogosto

kratka, preprosta,

preprostih situacijah,

besednih zvez in

preprosta obvestila in

besedišče, ki se nanaša vsakdanja besedila,

kadar gre za

povedi, s katerimi lahko

sporočila, ki se nanašajo

na najbolj temeljne reči

kot so reklame,

neposredno izmenjavo

na preprost

na trenutne potrebe.

(npr. najosnovnejši

prospekti, jedilniki in

informacij o splošnih

način opiše svojo

Pisati zna zelo preprosta

osebni

urniki. V njih zna

vsakodnevnih

družino in druge

osebna pisma, npr. se



in družinski podatki,

poiskati natančno

stvareh. Znajde se v

ljudi, življenjske pogoje

komu

nakupovanje,

določen podatek.

krajših družabnih

ali svojo izobrazbo in

za kaj zahvaliti.

neposredno življenjsko

Razume

pogovorih, čeprav

predstavi svoje trenutno



okolje, zaposlitev).

kratka in preprosta

običajno ne

izobraževanje.

Sposoben je ujeti glavno osebna pisma.

razume dovolj, da bi se

misel kratkih, jasno

lahko samostojno

oblikovanih sporočil in

pogovarjal.

obvestil.





4.2 Opis dosežkov za posamezna področja zmožnosti



B2+





GOVORNO SPOROČANJE



Tekoči monolog





Sodelovanje v debati


Govor pred poslušalstvom

Zna pripraviti jasen in podroben opis iz široke

Zna jasno utemeljevati tako, da

Po predhodni pripravi zna predstaviti

palete njemu zanimivih tem, kar vključuje tudi

svoja videnja podkrepi z

referat, poudari glavne misli, jih utemeljuje,

dejavnosti nižjih taksonomskih ravni:

argumenti in primeri. Zna

argumentira za ali proti določeni misli,

Za opisati sebe, svoj kraj, druge ljudi, kraje,

predstaviti stališče o aktualni

razloži prednosti in pomanjkljivosti

predmete, predstavi življenjske razmere svoje

temi, zna razložiti prednosti in

posameznih možnosti. Tekoče in naravno

družine, svojo šolo.

pomanjkljivosti posameznih

odgovarja na morebitna vprašanja

Zna predstaviti svoja doživetja, čustva in reakcije.

možnosti.

občinstva.

Zna pripovedovati dogodke, opiše stvarne in





izmišljene dogodke.



Zna opisati svoje sanje, upanja, načrte.

Zna povedati zgodbo knjige ali filma.





PISNO SPOROČANJE



Poročila in utemeljevalna besedila





Ustvarjalno pisanje


Zna napisati poročila tako, da uporablja informacije Zna pisati o sebi, o svoji družini, življenjskih razmerah, šoli, interesih, dogodkih iz različnih virov. Poudari glavne točke, primerno

tako, da izrazi svoja čustva in reakcije. Zna opisati tudi izmišljene dogodke in argumentira in vrednoti.

doživetja. Zna predstaviti film, knjigo ali gledališko predstavo.





SLUŠNO RAZUMEVANJE





Razumevanje rojenih govorcev





Razumevanje navodil


Razumevanje medijev, zvočnih





posnetkov in filmov




Z določeno mero napora je sposoben

Razume sporočilo, objavo, napotek,

Razume zvočne posnetke z vsakdanjimi

razumeti večino govora rojenih govorcev,

navodilo za uporabo ter druga navodila, če oziroma njemu zanimivimi temami ter težko pa se vključuje v pogovor, če

so povedana v knjižni madžarščini in s

večino radijskih in dokumentarnih oddaj in

govorci sploh ne prilagodijo svoje

povprečno hitrostjo.

oddaje z aktualno tematiko. Razume

govorice. Zna slediti jezikovno in



intervjuje, pogovorne oddaje, gledališke

vsebinsko zahtevnejšemu govoru,

predstave in večino filmov.

predavanju in poročilu oziroma drugim



šolskim prezentacijam.





BRANJE

Informativno branje

Branje z namenom iskanja

Branje dopisovanja





Branje navodil


informacij in argumentov,

Razume pomembne

Razume pomembnejša

Razume zasebna pisma,

Razume navodila in predpise, s

informacije v vsakdanjih

sklepanja, prepozna nit

standardna pisma, faks

katerimi se srečuje v

besedilih, pa tudi v daljših in

utemeljevanja. Razume članke sporočila. Razume dopisovanje vsakdanjem življenju.

strokovnih besedilih.

z aktualno tematiko.

na njemu zanimivo temo.





Razume zahtevnejša, tudi

Sposoben se je redno

strokovne izraze vsebujoča

dopisovati.

besedila, če za razumevanje



strokovnih izrazov lahko

uporablja slovar.





GOVORNA INTERAKCIJA

Konverzacija

Informalna in formalna

Storitve in urejanje





Izmenjava informacij




izmenjava mnenj





zadev


Zna vzpostaviti stike:


Vljudno zna izraziti svoje Zna urediti opravke, ki

Razume in posreduje zahtevnejšo informacijo in

pozdrav, nagovor,

prepričanje, mnenje,

se pojavijo na potovanju

nasvet. Zna postavljati vprašanja in odgovoriti na

predstavljanje, izraz

strinjanje ali nestrinjanje, (v turistični agenciji in pri vprašanja. Zna prositi in dati napotek in osebne zahvale.

svoje poglede, zna

različnih organih

podatke.



Zna vzdrževati stik v

predlagati, se odzvati na oblasti), zna priskrbeti

Zna povzeti pripoved, časopisni članek,

pogovoru brez priprave. predlog drugih.

informacije o potovanju.

predavanje, pogovor, intervju ali film, izraziti svoje

Sodeluje v daljšem

Aktivno sodeluje v

Znajde se na pošti, v

mnenje o tem, odgovoriti na morebitna vprašanja.

pogovorih o splošnih

formalnih in neformalnih

banki in trgovini. Zna



temah. Zna izraziti svoja

pogovorih o splošnih,

izraziti pritožbo,



čustva (presenečenje,

zahtevnejših in kulturnih reklamacijo.

sreča, žalost, zanimanje, temah (glasba, film), daj

ravnodušnost), oziroma

pripombe, izrazi svoje

zna reagirati na čustva

stališče, zna utemeljiti

drugih ljudi.

svoje mnenje,



argumentira, razlaga.





PISNA INTERAKCIJA

Izmenjava informacij





Dopisovanje


Zapiski, sporočila, obrazci

Z zanesljivostjo daje enostavne

V pismih zna izraziti različna

Zna napisati enostavne informacije vsebujoče zapiske,



informacije. V vsakdanjem in

intenzitete čustev, poudari osebni sporočila prijateljem, učiteljem, drugim osebam, ponudnikom šolskem življenju zna dati in

pomen dogodkov in doživetij,

storitev, v katerih zanj pomembne misli sporoča razumljivo.

razume tudi zahtevnejše

daje pripombe v zvezi z novicami

Zna zapisati sporočila, v katerih povprašuje po nečem ali

informacije v večini zadev.

in pogledi naslovnika.

razlaga kakšen problem.





A2





GOVORNO SPOROČANJE

Tekoči monolog

Govor pred poslušalstvom

Povedati zna zgodbo ali nekaj opisati v obliki preprostega zaporedja.

Po predhodni vaji zna na kratko predstaviti temo, povezano Opisati zna svoje vsakdanje okolje, npr. ljudi, kraje, svoje izkušnje pri z njegovim vsakodnevnim življenjem, ter na kratko razložiti delu ali v šoli.

in utemeljiti načrte in dejanja.

Na kratko in preprosto zna opisati dogodke in dejavnosti.

Odgovoriti zna na omejeno število preprosto oblikovanih

Opisati zna načrte in dogovore z drugimi, navade in vsakodnevna vprašanj, povezanih s predstavitvijo.

opravila, pretekle dejavnosti in osebna doživetja.

Po predhodni vaji zna na kratko posredovati osnovno

V kratkih stavkih zna preprosto opisati predmete in jih primerjati med predstavitev znane teme.

seboj.

Zna preprosto odgovoriti na vprašanja, povezana s

Razložiti zna, kaj mu je pri čem všeč in kaj ne.

predstavitvijo, če ima možnost sogovorca prositi za

Opisati zna svojo družino, okoliščine, v katerih živi, izobrazbo, sedanjo ponovitev povedanega in če ima nekaj pomoči pri ali prejšnjo zaposlitev.

oblikovanju odgovora.

Preprosto zna opisati ljudi, kraje in lastnino.





PISNO SPOROČANJE



V povezanih stavkih zna pisati o vsakdanjih vidikih svojega okolja, npr. ljudeh, krajih, dogodkih v šoli ali na delovnem mestu.

Pisati zna zelo kratke osnovne opise dogodkov, preteklih dejavnosti ali osebnih doživetij.





SLUŠNO RAZUMEVANJE





Razumevanje rojenih govorcev





Razumevanje navodil


Razumevanje medijev, zvočnih





posnetkov in filmov




Kadar je govor počasen in razločen, na

Razbere bistvo kratkih, jasnih in preprostih Če je govor počasen in jasen, razume in splošno prepozna temo pogovora.

sporočil in objav.

razbere bistvene informacije v kratkih

Razume preproste napotke.

posnetih odlomkih o predvidljivih

vsakdanjih stvareh.





BRANJE

Informativno branje

Branje z namenom iskanja

Branje dopisovanja

Branje navodil





informacij in argumentov


Zna najti specifične predvidljive Najde specifične podatke v Razume pisma o znanih

Razume predpise, če so

podatke v preprostih

preprostejših pisnih gradivih,

temah.

napisani v preprostem jeziku.

vsakdanjih gradivih, npr.

kot so pisma, brošure in kratki

Razume kratka in preprosta

Razume preprosta navodila za

oglasih, letakih,

časopisni članki, ki opisujejo

osebna pisma.

uporabo opreme ali

jedilnih listih, seznamih

dogodke.

pripomočkov, s katerimi se

literature in voznih redih.

srečuje v vsakodnevnem



V seznamih zna poiskati in

življenju.

izbrati specifične podatke.

Razume vsakdanje napise in

obvestila: na javnih mestih,

npr. na ulicah, v restavracijah,

na železniških postajah ter v

šoli, npr. napotke, navodila,

varnostna opozorila.





GOVORNA INTERAKCIJA




Konverzacija

Informalna in formalna

Storitve in urejanje zadev





Izmenjava informacij





izmenjava mnenj


Vzpostaviti zna

Na splošno prepozna

Razume dovolj, da lahko brez

Razume dovolj, da brez truda opravi

družabne stike:

temo pogovora, če je

večjega truda izvede preprosta

preproste vsakdanje izmenjave.

pozdraviti ob prihodu in

govor počasen in

rutinska opravila. Če česa ne

Poiskati in posredovati zna nezapletene

slovesu, predstaviti sebe razločen.

razume, v preprostem jeziku prosi

stvarne informacije za vsakdanje

in druge,

Pogovarjati se zna o

sogovorca, naj ponovi.

praktične potrebe.

se zahvaliti.

tem, kaj bi počel npr. za

Pogovarjati se zna o tem, kaj je

Spraševati zna o navadah in vsakdanjih

Na splošno razume

konec tedna.

treba storiti, zna prositi za navodila

opravkih ter odgovarjati v zvezi z njimi.

jasno govorjenje v

Dajati zna predloge in

in jih posredovati.

Spraševati zna o dejavnostih v prostem

standardnem jeziku o

se odzivati nanje.

Znajde se v običajnih vsakdanjih

času in o preteklih dejavnostih in

znanih temah, če lahko

Izraziti zna strinjanje in

situacijah, npr. na potovanjih,

odgovarjati v zvezi

občasno prosi za

nestrinjanje z drugimi.

iskanju nastanitve, prehranjevanju

z njimi.

ponovitev ali sporočanje Preprosto se zna

in nakupovanju.

Dati zna preproste napotke in navodila,

z drugimi besedami.

pogovarjati o vsakdanjih

Prositi zna za vsakdanje dobrine in npr. kako se nekam pride, in se ravnati Lahko sodeluje v krajših praktičnih stvareh, če ga storitve in jih ponuditi.

po njih.

pogovorih v vsakdanjih

sogovorec nagovarja

Pridobiti zna preproste informacije

Sporazumevati se zna pri preprostih in

situacijah o temah, ki ga

jasno, počasi in

o potovanju, uporabi sredstev

rutinskih opravilih, ki zahtevajo

zanimajo.

neposredno.

javnega prevoza, vprašati za pot in enostavno in neposredno Preprosto zna izraziti,

Pogovarjati se zna o

dati napotke.

izmenjavo informacij.

kako se počuti, in se

tem, kaj početi ali kam

Posredovati in sprejemati zna

V omejenem obsegu zna izmenjavati

zahvaliti.

iti, in se dogovoriti za

informacije o količinah, velikostih,

informacije o znanih in vsakdanjih

Obvlada zelo kratke

srečanje.

cenah itn.

praktičnih stvareh.

družabne izmenjave,

Opraviti zna preproste nakupe.

Spraševati zna o tem, kaj kdo dela v

vendar le redko razume

Povedati zna, kaj želi kupiti, in

službi in v prostem času, ter odgovarjati

dovolj, da bi lahko

vprašati za ceno.

na vprašanja v zvezi

usmerjal pogovor po

Naročiti zna hrano in pijačo.

s tem.

svoji želji. Uporabljati



S pomočjo zemljevida zna vprašati in

zna preproste vsakdanje

povedati, kako se kam pride.

vljudne pozdrave in

Spraševati zna po osebnih podatkih in

nagovore.

odgovarjati v zvezi z njimi.

Izraziti zna povabila,



predloge in opravičila ter

nanje odgovoriti.

Povedati zna, kaj mu je

všeč in kaj ne.





PISNA INTERAKCIJA





Dopisovanje


Obvestila, sporočila, obrazci

Pisati zna zelo preprosta osebna pisma, v katerih

Sprejemati in zapisovati zna kratka preprosta sporočila, če lahko prosi za



izraža zahvalo in opravičilo.

ponovitev

in sporočanje z drugimi besedami.

Pisati zna kratka preprosta obvestila in sporočila za neposredne potrebe.





5 MEDPREDMETNE POVEZAVE



Madžarski jezik v dvojezični gimnaziji ni zgolj predmet, temveč tudi učni jezik. Izhajajoč iz tega se medpredmetnost uresničuje pri vsaki učni uri. Dijaki znanje madžarščine poglabljajo tudi pri drugih predmetih ustno in pisno. Večji pomen dobi to pri pouku predmetov z narodnostnimi vsebinami (zgodovina, geografija, umetnost), saj pri njih jezika ne uporabljajo le kot sredstva za pridobivanje novega znanja in razvijanje zmožnosti, ampak obravnavajo učne vsebine z madžarsko tematiko.



Poučevanje in učenje madžarščine temelji na kompetenci sporazumevanja v maternem jeziku (slovenskem ali drugem). Dobra osnova za učenje jezika je zanesljivo poznavanje materinščine. Razlike in podobnosti med jezikoma je dobro uzavestiti pri našem predmetu in pri urah slovenščine, saj s tem lahko računamo na večji uspeh pri učenju drugega jezika.





27





6 SPECIALNODIDAKTIČNA NAVODILA



Pri predmetu razvijamo predvsem štiri področja zmožnosti (slušno razumevanje, govorno sporočanje, pisno sporočanje, bralno razumevanje). Tudi pridobivanje znanja služi za razvijanje zmožnosti.

Učitelj se mora zavedati, da njegove dejavnosti predstavljajo pomembne del okolja učenja jezika. Posreduje takšne modele vlog, ki so lahko zgled dijakom pri učenju jezika.



Zaradi navedenega so velikega pomena naslednji faktorji učiteljeve osebnosti:

 poučevalne zmožnosti,

 zmožnosti vodenja ure,

 poučevalni stil,

 sposobnosti raziskovanja dejavnosti in refleksije prakse,

 poznavanje in uporaba preverjanja in ocenjevanja ,

 sociokulturna znanja,

 medkulturne zmožnosti,

 znanja o estetskih vrednotah književnosti ipd.



Učitelj mora skrbno načrtovati svoje delo, za uspešno izvajanje pa mora opraviti veliko zbirateljskega dela (zbiranje, po potrebi tudi tvorjenje primernih besedil).

Pri urah mora zagotoviti takšno ozračje, da bodo dijaki radi sodelovali, četudi je njihovo besedišče revnejše. Najpogostejša dejavnost pri urah naj bo pogovor (frontalni, v parih ali skupinah).





28





6.1 Razvijanje spretnosti slušnega razumevanja V verbalni komunikaciji ima slušno razumevanje vsaj tako pomembno vlogo kot samo verbalno izražanje. Dijaka je potrebno od samega začetka učenja jezika (čeravno z avtentičnimi ali prirejenimi besedili, ki so težji od njegovega jezikovnega znanja) pripraviti na to, da nudijo ključne besede in kontekst besedila zadostno oporišče za razumevanje bistva besedila. Pri razvijanju spretnosti slušnega razumevanja naj ne bo dijak pozoren na posamezne izvzete segmente povedi (besedilo se ne obravnava iz gramatičnega, ampak iz leksikalnega aspekta!), temveč na globalno razumevanje celote.

Priprava na poslušanje besedila

Učitelj še pred predvajanjem zvočnega posnetka njihovemu jezikovnemu znanju primernega pripravi dijake na sprejemanje besedila, in sicer:

 seznani jih z vrsto besedila,

 pove nekaj splošnih ugotovitev o vsebini besedila,

 predstavi slikovni material,

 predstavi neznane besede,

 usmerja pogovor na temo besedila (npr. na osnovi naslova ali nekaterih izvzetih besed, na osnovi slikovnega materiala),

 ključne povedi besedila (ključne informacije) navede v nepravilnem vrstnem redu, dijaki jih poskušajo urediti,

 bere o podobni temi.





29





Dejavnosti preverjanja slušnega razumevanja Dijaki naj večkrat poslušajo besedilo. Njihovo dejavnost med poslušanjem usmerja učitelj.

Možne naloge:

 vprašanja, ki se nanašajo na najpomembnejše informacije (vrsta, tema, čas, kraj, osebe)

 našteje trditve, o katerih morajo dijaki odločiti, ali so pravilne ali ne

 naloge izbirnega tipa (test)

 ugotovitev in pisanje dejstev (izpolnjevanje praznih okenc tabele...)

 na podlagi navodil rešuje naloge (»branje« zemljevida, preurejanje slike...)

 izpolnjevanje po poslušanju:

 dijaki vpišejo manjkajoče besede/povedi

 igra vlog - učitelj ustavi posnetek, dijaki nadaljujejo zgodbo / po ponovnem poslušanju primerjajo svojo zgodbo s posnetkom.



Po drugem poslušanju dijaki dopolnijo manjkajoče dele besedila, nato svoje rešitve primerjajo z rešitvami sošolcev oziroma z izvirnim besedilom.

Dejavnosti po reševanju nalog slušnega razumevanja

Po končanem reševanju nalog slušnega razumevanja se dijaki vse bolj oddaljijo od izvirnega besedila in dobijo možnost za osebne izjave.



Take naloge so lahko:

 izbiranje (novega) naslova,

 nadaljevanje zgodbe, pripovedovanje zgodbe iz druge perspektive,

 spremenitev pripovedne zgodbe v dialog in obratno,

 priprava sheme zgodbe,

 razprava, pogovor, komentar o zgodbi.





6.2 Razvijanje bralnega razumevanja


Naloge za razvijanje spretnosti bralnega razumevanja pripravljajo dijake na branje in razumevanje različnih zvrsti avtentičnih besedil. Tekom teh dejavnosti uporabljajo dijaki eno- in dvojezične slovarje, različni slikovni material in druge učne pripomočke.



Naloga učitelja je, da dijaki usvojijo več različnih bralnih strategij.



Dijaki naj preberejo besedilo tiho, saj je cilj razumevanje besedila. Glasno branje gre lahko na rovaš razumevanja, medtem ko branje po povedih razdrobi enotnost besedila in preprečuje sklepanje na pomen neznanih besed iz konteksta besedila. Kljub temu priporočamo občasno glasno branje za utrjevanje pravilnega izgovora.





30

Dijak odvisno od postavljenega cilja izbira izmed naslednjih bralnih strategij:

 hitro, globalno branje/pregled celega besedila

 iskanje določenih delov, ključnih informacij

 interpretacija, vrednotenje besedila.

Razvijanje spretnosti bralnega razumevanja ima 3 faze:





Dejavnosti pred branjem


Pred obravnavanjem besedila je potrebno dijake motivirati za dano besedilo. Na osnovi naslova, slikovnega materiala, nekaterih izbranih besed lahko dijaki ugibajo, o čem bo pripovedovalo besedilo. Za usmerjanje dijakove pozornosti in za kasnejše preverjanje razumevanja besedila tudi pred branjem postavimo vprašanja oziroma razdelimo naloge in ne samo po njem.



Učitelj lahko izbira med sledečimi in seveda tudi drugimi možnostmi:



 Besedilo predstavi s priklicem elementov že znanega besedila.

 Dijake seznani s ključnimi besedami besedila.

 Dijakom predstavi slikovni material na temo besedila, dijaki izražajo lastna mnenja, čustva, vtise.

 Bistvene elemente besedila predstavi v nepravilnem vrstnem redu, dijaki jih postavijo v pravilni vrstni red.





31

Če so dane možnosti, lahko učitelj predstavi besedilo tudi na neobičajen način:



 natipkano besedilo razreže na povedi, odstavke,

 besedilo razmnoži tako, da nekatere besede nadomesti z njihovimi sopomenkami,

 besedilo razmnoži tako, da nekatere besede izpusti,

 besedilo posreduje dijakom tako, da manjkajo ločila,

 ključno poved besedila izpusti brez kakršnekoli sledi, namiga - njegovo mesto in pomen morajo po branju uganiti dijaki.





Dejavnosti med branjem


Učitelj uporablja strategije, ki omogočajo, da dijaki hitreje dojamejo besedilo, četudi vsebuje neznane izraze. Dijakom je pri tem v pomoč:



 k besedilu spadajoč slikovni material,

 datumi, številke, lastna imena,

 ključne in ponavljajoče se besede itd.



Najpogostejši tipi nalog:



 Nekaj vnaprej postavljenih vprašanj o najpomembnejših informacijah besedila.

 Trditve, o katerih pravilnosti odločajo dijaki.

 Vprašanja izbirnega tipa, ki se nanašajo na vsebino besedila.

 Dijaki popravljajo napačne trditve učitelja.

 Pri določenih besedilih zadostuje priprava ene risbe (npr. smer poti, družinsko deblo),

 Izpolnjevanje tabele.

 Postavitev informacij v pravilni vrstni red.

 Dopolnjevanje manjkajočih besed.

 Primerjava dveh ali več besedil, iskanje podobnosti in različnosti.

 Prepoznavanje zvrsti, teme, namena besedila; prepoznavanje osnovnih slogovnih značilnosti.

 Tekom rekonstrukcije dijaki odkrivajo pomembnost konteksta in zakonitosti kohezivnih elementov besedila.





Dejavnosti po branju


Z branjem besedila in rešitvijo nalog bralnega razumevanja se ne zaključi obravnava besedila. Z nalogami, ki sledijo, se dijaki vse bolj oddaljujejo od danega besedila, in tako dobijo možnost za individualne izjave (vtis, mnenje, čustva).





32





Take naloge so lahko:



 nadaljevanje zgodbe in/ali ugibanje predhodnih dogodkov,

 pripovedovanje zgodbe iz drugega vidika,

 sprememba pripovedne zgodbe v dialog in obratno,

 dramatizacija besedila,

 razprava, pogovor, komentar o besedilu.



Obravnavana besedila lahko služijo tudi za utrjevanje slovničnih znanj in bogatenje besedišča.



6.3 Razvijanje govornih možnosti



Eden najpomembnejših ciljev učenja madžarskega jezika kot drugega jezika je, da je dijak sposoben usvojene jezikovne strukture uporabljati v resničnih življenjskih situacijah za izražanje svojih misli in čustev.

Ker lahko samoizražanje v drugem jeziku dijaku povzroča težave, ga mora učitelj neprestano bodriti za izražanje v tem jeziku. Verbalnost je pri učenju tujega jezika ključnega pomena (učenje jezika s poudarkom na komunikaciji). Učitelj si prizadeva za to, da ne bodo pogovori pri učnih urah prisiljeni (vprašanje-odgovor, sprovociranje odgovora) oziroma preveč svobodni, postavljene okvire prekoračeni. Naloge za razvijanje govornih spretnosti naj bodo igrive. Razen tradicionalnih družabnih tem izbirajmo tudi neobičajne, mogoče celo absurdne situacije, ki razgibajo domišljijo dijakov, in jih spodbujajo k samoizražanju. Tako se dijaki vključujejo v pogovor, pripravljeni so sodelovati, izoblikuje se zdrav tekmovalni duh, naučijo se biti zmagovalci ali poraženci v določenih situacijah.

Pogovor je lahko prost ali voden.

Tudi prost, nevezan pogovor je potrebno načrtovati, npr. učitelj daje naloge, ki jih dijaki med pogovorom rešijo, določi čas pogovora, ustvari tekmovalno vzdušje, itd.

Tekom vodenega pogovora učitelj od dijakov pričakuje določene jezikovne strukture.

Velikega pomena je utrjevanje postavljanja vprašanj, saj je to v komunikaciji prav tako pomembno, kot odgovarjanje na vprašanja.





Dialogi


Dialog je najpomembnejši element vsakdanje verbalne komunikacije, zato je velik poudarek na njegovem utrjevanju.

Učitelj naj dijake vedno seznani z dejavniki komunikacije, izhajajoč iz njih se naj dijaki prilagodijo govorni situaciji.





Igra vlog


Različne - dijakovi starosti in zanimanju primerne - igre spremljajo dijake skozi celoten proces učenja.



33

Sodelovanje v igri in tekmovalnost je sestavni del družabnih iger. V skupinskih igrah se dijaki dogovorijo o pravilih igre, o toku igre, v razburjenem vzdušju igre se naučijo tekmovati, se dokazovati, zmagati in izgubljati.

Večina iger temelji na verbalni komunikaciji.

V igri vlog dijak upodablja sebe ali izmišljeno osebo v izmišljeni situaciji. Načrtovanje igre naj bo premišljeno in temeljito, učiteljeva navodila jasna in točna.

Potek igre vlog:



 Predstavitev/obrazložitev okoliščin, razdelitev vlog, določitev nalog

 Izvajanje (delo v dvojicah, skupinsko delo)

 Analiza izvajanja

 Samoevalvacija dijakov

 Komentar v igri sodelujočih

 Dijaki vrednotijo opravljeno delo in igro.



Vrste iger vlog:



 Zamenjava informacij: predstavitev oseb, interesov, znanja iz vsakdanjega življenja

 Igra vlog po vnaprej napisanem scenariju; učitelj pripravi scenarij, dijaki izberejo vloge

 Navezava stikov

 z neznano osebo (na avtobusu, v trgovini...)

 z določenim namenom (opravičevanje, izražanje dobrih želja...)

 Situacijske igre

 Različne dejavnosti (neverbalna komunikacija, družabne igre)



Monologično izražanje



Pri učenju jezika, ki temelji na komunikaciji, se pogosto pokaže prilika za to, da se dijaki izrazijo o sebi, svojih pričakovanjih, veselju in problemih, hkrati spoznajo svoje sošolce, poglobijo empatično sposobnost .



Možni tipi nalog:

1. Samopoznavanje (igra, anketa, intervju)

2. Opis in pripovedovanje (pripovedovanje vsebine zgodbe;

vodeno ali prosta ustna tvorba besedila (na osnovi danih besed ali podatkov) 3. Razprava (učitelj določi čas za pripravo, dijaki predstavijo svoje videnje).





34





Projektno delo



Pri projektnem delu ima vsak dijak možnost, da svojim sposobnostim primerno sodeluje.



Faze priprave projektnega dela:

a) uvod: učitelj predstavi temo, vizualne in druge pripomočke

b) priprava na projektno delo: dijaki zbirajo ideje, primerno svojemu zanimanju oblikujejo skupine

c) delo v dvojicah: načrtovanje, razdelitev nalog, način predstavitve projektnega dela; v prvem delu vodi in usmerja delo učitelj; nato delajo dijaki samostojno d) plenarna predstavitev projektnega dela

e) vrednotenje opravljenih dejavnosti: opravijo dijaki, učitelj pripravi povzetek.



6.4 Razvijanje zmožnosti pisnega izražanja



Naloge za razvijanje zmožnosti pisnega izražanja običajno temeljijo na predhodni ustni obravnavi besedila. Dijaki najprej tvorijo besedne zveze, krajša besedila; pomembno je, da se upošteva načelo postopnosti.

Ker se zmožnost pisnega izražanja lahko usvoji le z utrjevanjem, je potrebno za dijake pripraviti veliko različnih nalog. Utrjevanje, ki je spočetka vodena dejavnost, naj bi se sčasoma spremenilo v svobodno, ustvarjalno dejavnost.



Usmerjanje dejavnosti, ki razvijajo zmožnosti pisnega izražanja:



 obravnava vzorca besedila  vaje k vzorcu besedila tvorba novega besedila 

vrednotenje  poprava

 tvorjeno besedilo primerjava tega s podobnim besedilom oziroma vzorcem besedila  vrednotenje  poprava ponovna tvorba besedila



Nekaj primerov vaj za razvijanje spretnosti pisnega izražanja:



 tvorba povedi: dijake navajamo na izbor primernih besed, na jezikovno pravilnost, na upoštevanje pravopisnih pravil (dijaki urejajo, dopolnjujejo povedi, puzzle...);

 dopolnjevanje nepopolnega besedila: učitelj predstavi nepopolno besedilo, dijaki ga dopolnijo z manjkajočimi podatki;

 krajši opisi in obnove; običajno sledi predhodni ustni dejavnosti: govor/poslušanje/strnjena obnova;

 tvorba besedila z danimi podatki/izrazi (raba veznikov);

 predstavitev vzorca besedila, s pomočjo katerega se dijaki seznanijo z zgradbo in vsebino besedila (npr. življenjepis).





35





Nekaj primerov vodenega in kreativnega pisanja:



 tvorba besedila po danih navodilih (s pomočjo ključnih besed); dijaki tekom teh dejavnosti usvojijo zgradbo besedila

 tvorba besedila z določenim namenom, znanemu naslovniku (osebno dopisovanje)

 spreminjanje značaja znane osebe (učitelj, sošolec, zgodovinska osebnost)

 ustvarjanje besedila reklamnega spota

 pisanje pesmi

 pisanje eseja.



Nadvse pomembno je, da učitelj postopoma navaja dijake k reševanju vedno težjih nalog.





6.5 Razvijanje jezikovnih kompetenc


Bogatenje besedišča



Besedišče dijakov bogatimo tako, da spoznavajo v avtentičnih slušnih in pisnih besedilih nove besede in izraze. Dodatne dejavnosti za bogatenje besedišča:

 z umestitvijo v kontekst (v besedilih, nalogah)

 z vizualnimi sredstvi,

 z učenjem novih besed,

 z uporabo semantičnih polj in oblikovanjem »pojmovne karte«,

 z uporabo enojezičnih slovarjev,

 s spoznavanjem leksikalnih struktur in utrjevanjem rabe (npr. tvorjenje besed, tvorba zloženk).



Razvijanje gramatične kompetence



Dijaki razvijajo gramatične kompetence na naslednje načine:

 na induktivni način, s spoznavanjem nove jezikovne snovi, kakor se ta pojavlja v avtentičnih gradivih,

 na induktivni način v besedilih, ki so nastala prav z namenom, da predstavijo gramatične elemente in kategorije, z razlago in nadaljnjimi vajami,

 s predstavitvijo paradigem, table, z njihovo razlago in vajami,



6.6 Književna vzgoja



Pri spoznavanju literarnih besedil razvijajo zmožnosti sprejemanja in tvorjenja, bogatijo znanje predvsem o delih in ustvarjalcih iz madžarske književnosti, oblikujejo svoje vrednote, razvijajo zmožnost presojanja.

V prvem letniku je pri spoznavanju književnih del poudarek na doživljanju, srečanja s književnostjo naj bodo doživetje za dijake. Zaradi tega izbiramo literarna dela, ki bodo 36

predvidoma zanimala dijake. Pomemben dejavnik je tudi aktualnost tematike besedil, zato ne izbiramo sam kanonskih besedil, temveč tudi trivialna. Pri obravnavi besedil z raznovrstnimi metodami in nalogami pripomoremo k boljšemu sprejemanju.

V višjih letnikih postaja obravnava književnih besedil bolj podobna obravnavi pri urah materinščine. Z uporabo raznovrstnih tehnik in metod pripravimo dijake na pisne in govorne razčlembne dejavnosti, ki se preverjajo na maturi. Uzavestimo, da pomenska raven besedila nastane iz odnosa literarnega dela in bralca oziroma da je vsaka interpretacija legitimna. Zato jih navajamo na to, da predstavijo svoje vtise, misli in mnenje, da olikano poslušajo mnenje sošolcev in ga spoštujejo. Obravnava književnih del je dobra priložnost za razvijanje kreativnosti dijakov.





37





7 VREDNOTENJE DOSEŽKOV



Obvezni obliki preverjanja in ocenjevanja sta ustno in pisno vrednotenje.



Veljavni podzakonski akti vsebujejo tudi načela preverjanja in ocenjevanja, izmed katerih so pomembnejša: vrednotenje znanja in zmožnosti na različnih taksonomskih stopnjah, različne oblike vrednotenje, povratna informacija dijakom in staršem.



Preverjanje in ocenjevanje je potrebno skrbno načrtovati v letni pripravi. Pomembno je, da razlikujemo preverjanje in ocenjevanje, in ne uporabimo rezultatov preverjanja za ocenjevanje. Če preverjanje ustreza svojemu namenu, se pri pisnem ocenjevanju izognemo nevarnosti ponavljanje.



Pri preverjanju učitelj preverja raven znanja in zmožnosti dijakov. Odvisno od tega, kdaj se opravlja, ima preverjanje tri funkcije:

 ugotovi predhodno znanje (pred obravnave določene snovi ali tematskega kroga)

 ugotovi, v kakšni meri so dijaki usvojili novo znanje in zmožnosti (sproti pri obravnavi nove snovi),

 ugotovi celovito znanje (na koncu tematskega kroga ali druge zaokrožene enote).



Preverjati je potrebno redno in na različne načine na vseh štirih področjih zmožnosti, preverjamo pa tudi besedišče in funkcionalno rabo jezika. Ustno in pisno preverjanje uporabljamo skladno s prakso poučevanja, v ustreznem razmerju.



Pri ocenjevanju je pomembno, da razen ocen tako pri ustnemu kot pri pisnem vrednotenju sporočimo dijakom tudi naš komentar. Tovrstno opisno ocenjevanje omogoča, da bolj osvetlimo znanje in pomanjkljivosti, ki se skrivajo za oceno. Razen tega, da pri tem poskušamo dati čim bolj celovito in realno sliko o napredovanju posameznih dijakov, jih tudi spodbujamo k nadaljnjemu delu, oziroma na podlagi pomanjkljivosti dajemo napotke za učinkovito učenje.



Dijake na začetku šolskega leta seznanimo s tem, kaj in kako bomo vrednotili in predstavimo kriterije posameznih ocen.





38





8 MATERIALNI POGOJI ZA IZVEDBO POUKA



Pouk madžarščine naj poteka v učilnici, ki je opremljena z didaktičnimi gradivi in pripomočki ter sodobno informacijsko in komunikacijsko tehnologijo. Ta omogoča iskanje informacij, dostop do brezplačnih učnih gradiv, avtorskih programov, spletnih slovarjev, komuniciranje s pomočjo internetnih storitev, sodelovanje v mrežnih projektih, forumih in različnih spletiščih za učenje materinščine.



K opremi sodijo sodobni avdiovizualni pripomočki, osebni računalnik z dostopom do interneta, tiskalnik, LCD-projektor, interaktivna tabla, CD-predvajalnik z ozvočenjem, digitalna kamera, jezikovni priročniki v elektronski obliki ter dostopni didaktični računalniški programi za pouk slovenščine.



V učilnici naj bo priročna knjižnica z literaturo za učitelje, s priročniki in učbeniki za dijake, slovarji, leksikoni in drugi priročniki.





39





9 ZNANJA IZVAJALCEV



V gimnazijah lahko uči predmet madžarščina, kdor je končal program za pridobitev univerzitetne izobrazbe bodisi enopredmetne bodisi dvopredmetne smeri in je pridobil katerega izmed strokovnih naslovov:

 profesor madžarščine/magister madžarščine.





40