I	-----——1
Slovenski tednik
za koristi delavnega ljud-
atva v Ameriki *
GLAS SVOBODE
V slog! Je moči	GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V A ME Til KI	Od boja do zmage!
Slovénie Weekly
devoted to the interests of the laboring classes
m
Štev. 19.
Entered as Second-Class Matter July 8th, 1903, at the Post-Office at Chicago, 111., under Act of March 3rd, 1879
Chicago, 111., 10. maja 1912.
Kdor ne misli svobodno, se ne more boriti za svobodo!
Leto XI.
Preganjanje političnih beguncev. ŠESTTISOČ TOVORNIH NAKLADALCEV STAVKA.
Razgled po svetu.
Avstrija.
Dunaj. — Tu kroži čudna govorica, ki pravi, da je bil nedavni umor Kopassis Effendi, gover-ner otoka Samos, in sedanja agitacija v Kreti resultat v Rimu snovanega načrta, po katerem bi bil to drugi del kraljevine v Ar-hipiju, kojega krono bi baje ponudili vojvodi Abbrucov. Taka država bi povzročila raznotežje sile v Sredozemskem’ morju v korist Italije.
Ljubljana. — 21. aprila so napravili z avtomobilom izlet iz Spod. Šiške na Posavje, katerega so se vdeležili: g. Janez Rojina, klepar v Šiški, krojaški mojster g. Josip Rojina in njegova soproga, g. Čamernik in 141etna edini-ca gostilničarke g. Keržičeve v Sp. Šiški, gdč. Mici Keržič.
Vračajoč se ob 11. uri zvečer so prišli po Dunajski cesti do topni--earske vojašnice, kjer so srečali voz nekega mesarja. Ker voz ni imel luči, ga je šofer Čamernik prepozno zapazil in se ni mogel izogniti. Avtomobil je s tako silo zadel ob voz, da sta zadnji dve kolesi odleteli. Vsi e d silnega trčenja je gospodična Kržičeva odletela z avtomobila v konfin ter čez nekaj minut izdahnila mlado življenje. Gg. Čamernik in Josip Rojina sta težko a ostali manje poškodovani.
Ljubljana. Finance avstrijskih kronovin so vobče obupne. Skupaj znašajo letni deficiti dežel okroglo 90 milijonov kron, pa bodo še narasli, ker je v nekaterih deželah treba zvišati učiteljske plače. Deficit kranjske dežele znaša
l.	650,000 K.
Italija.
Rim. — Italijanska flota je 4. t.
m.	zavzela otok Rhodos. Rhodos je največji vzhodni turški otok v Aegeiškim moriu, k’ :eri 550 štir-jaskih milj in 30,000 prebivalcev, ki so večinoma grški potomci.
Britanija.
Portsmouth. — Pomorščaki “White Star”- parnika “Olympic”, ki so po stavki kurjačev zapustili parnik, so bili pred policijskim sodnikom pod obtožbo hu-dodeljstva upora procesirani in — oproščeni. Sodnik je razsodil, da je obtožba proti 54 upornikom dokazana, toda zaradi' obstoječih razmer, ne bi bilo umestno kaznovati krivce z zaporom ali pa v denarju.
Turčija.
Carigrad. — Zadnje poročilo o pogibelju parnika “Texas” v pristanišču Smyrne pravi, da parnik ni zadel ob mino, marveč so stre-lili nanj iz trdnjave in sicer zgrabi tega, ker se ni držal proste prometne črte ter plul v prepovedani kanal.
Carigrad. — Po daljšem posvetovanju je sklenilo ministrstvo, da Dardanele odpre, ki so bile 18. a-prila t. 1. zaprte. Pridržuje si pa pravico, da jih takoj zopet zapre, Teo hitro se vladi zdi potrebno.
Švica.
Bern. — Trgovinska zbornica v Švici je sklenila, da priporoča vpeljavo cenejše poštnine v svetovnem poštnem prometu. V trgo-vinsko-zborničnem kongresu, ki se bo vršil dne 24. septembra t. 1. v Bostonu, bo predlagano, da se ta-kozvani “Pennyporto” (1 cent od pisma) vpelje.
Portugal.
Lizbona. — Vse kaže, da nameravajo monarhisti prodreti in zasesti severne province Portugalske. Tako se glasijo informacije tukajšnih vladnih uradov. Ta naklep je poiskus, da bi se kralju pripomoglo k prestolu. V San Gregorio, ob španski meji je bila finančna straža napadena od monarhistov, in se jim je posrečilo dobiti orožje. Potem so se vrnili v La Ganiza, kjer so se vtaborili. — Jednaki slučaji so se vršili v drugih krajih severnih provinc. Kabinet je naročil vojnemu ministru, da ojači trupe v nemirnih provincah.
I
Nemčija.
Berolin. — Dne 1. t. m. je bil razpuščen veliki sindikat jekla. Ta trust je vse jeklarne cele dežele kontroliral in cene diktiral.
Berolin. — Proračunska komisija državnega /bora je sprejela paragraf 3 vojne predloge, po katerem se vojni kori od 23 na 25 pomnožijo. Pri posvetovanju o pokritju stroškov, so socialdemokrati predlagali naj se vpelje davek od dedščin.
Francija.
Pariz. — Francoska vlada je sklenila, da ne dopusti demonstracije dne 1. maja, ki jih je nameravala splošna delavska federacija. Vojaštvo je imelo strog ukaz, vsako paradno formacijo zabraniti.
Mehika.
Washington. — Zajedno s prihodom novega mehikanskega poslanika v Washington, senor Manuel Calero, je prišel tudi zastopnik začasnega predseduika Gome-ca, dr. Polikarpo Rueda, m prosil vlado Zdr. drž., da začasno vlado Mehike, kot vojujoeo moč pripo-zna. Tudi poslanik Calero je poslal poročilo, v katerem pravi, da je punt omejen na državo Chihuahua. Seveda nemiri so tudi po drugih krajih Mehike, toda le-ti niso političnega značaja, marveč gonja roparjev v večji ali manjši meri. Vlada se s vso silo trudi, da bi rogovilenje zatrla in je v tej smeri že veliko storila Calero zatrjuje, da v Mehiki ne vlada anti-ameriško mišljenje. Mogoče, da se je pripetilo, da je bil kakšen Amerikanee od roparjev na životu ali imetju poškodovan, toda kaj takega se lahko pripeti povsod. — Vlada bo vse mogoče storila, da interese inozemcev varuje.
Dr. Rueda pravi v svoji noti, da je začasna vlada izvrstno organizirana država, postave izvršuje, življenje in .imetje varuje in obveznosti napram tujim deželam iz-polnuje. Isto podpirajo državi in mnogo vasi. Poslanec pravi kone-eno, da začasna vlada je v vsakem oziru dejanska (de facto) in kot taka je vredna, da se jo tako pri-pozna in ji pripiše vse pravice bojevne sile.
Kitajci iščejo zavetje.
Washington. — Več sto Kitajcev iz upornih krajev v državi Coahuila, Mehika, je zbežalo in vlado Zdr. držav prosilo za začasno zavetišče. Grozna panika se jih je polastila, ko so mislili na klanje Kitajcev v zadnji mehikanski revoluciji, ter je več sto Kitajcev zbežalo v Piedras Negras, ki leži nasproti Teksasa. Njih prošnja je dospela 6. t. m. v Washington ter o njej razpravljata finančni tajnik McVeagh in trgovinski tajnik Nagel.
Bojna ladija poškodovana.
Chantham, Angleško, 6. maja. Angleška bojna ladija “Bulwark” je danes pri “Full power” ma-novru zavozila na Barren Sands, pri tem se je 12 oklopnih plošč tako vtisnilo, da je ladja morala odpluti v ladjedelnico.
Pokroviteljstvo Francije v
Marokko.
Pariz. — Položaj v Marokko in vedno vznemirjenje, v zvezi s kri-prelitjem, kaže malo na to, da si bi Francija pridobila pokroviteljstvo, brez da bi dolgotrajni in krvavi boj vgladil pot. Iz poročil je razvideti, da je ondotno južno prebivalstvo naklonjeno Franciji. Sedaj se officijelno objavlja, da so Francozi v bitki pri El Maaziz 17 mož zgubili in 27 ranjenih na bojišču pustili.
Sultanovo vedenje kaže neko negotovost. Enkrat pravi, da se bo prestolu odpovedal, in čez par minut predrugači svoj sklep ter zagotavlja, da se preseli v Rabat, a potem zopet da pojde na Francosko. Znani francoski general je rekel, da bo najmanje 12 let minulo, predno se jim posreči, spraviti Marokko pod njihovo kontrolo.
Za zunanje oglase ni odgovorno uredništvo ne upravništvo.
Razne novice.
Več mrtvih.
Halifax, N. S., 6. maja. Ladja “Minia”, ki je namesto “Maekay Bennett”, nadalje iskala utopljence “Titanic”- katastrofe, je danes s 15 mrtvimi sem priplula. Med mrtveci se nahaja tudi predsednik Grand Trunk železnice, Chas. M. Hays. Železnični uradniki so truplo sprejeli, ter ga s posebnim vlakom na dom umrlega odpeljali.
Nov parnik.
Nemški “Lloyd” je naročil v gdanski ladjedelnici nov parnik, ki bo zboljšana oblika “George Washingtona ”. Parnik bo 775 čevljev dolg in imel 35.000 kosmatih ton vsebine, temu nasprotno je “George Washington” 722 čevljev dolg in vsebuje 25,500 ton. — Novi parnik bo lahko sprejel 3700 oseb, med temi 500 prvega, 500 druzega in 600 tretjega razreda, ter 1400 v medkrov.
Jekleni trust.
New York, 7. maja. V tukaj-šnem carinskem uradu je danes, od vlade imenovani komisar Henry P. Brown iz Philadelphie, pričel preiskavo v zadevi proti jekleni korporaciji, koje razpust zahteva vlada. Obtoženi so: J. P. Morgan, John D. Rockefeller. Andrew Carnegie, James H. Hill, George W. Perkins, E. H. Gary, Chas. M. Schwab, Henry C. Frick, Wm. H. Moore, Herman B. Beam, P. A. B. Widener, Daniel G. Reed, Chas. Steele. Edmund C. Converse in John D. Rockefeller ml. (Sami reveži. op. st.)
Dobro izgleda.
, Čeprav je v Buffalo sedanja cena mesa višja kot je bila v zadnjih 30 letih bo ista šla še višje tako saj trde mesarji. Cena mesu ne bo nižja dokler ne pride na paši pitana goved na trg. Veletrgovci pravijo, da poročajo iz Chicago in drugih zapadnih mest, da je cena pri živi živini funt za 9 centov kviško šla in da bodo cene še bolj kviško šle. V minulih treh mese-, cih je cena mesa za 25 odstotkov poskočila. (Op. ur.: Veletrgovci pa nočejo povedati, da ubogi far-merji v preplovljenih krajih morajo svojo živino za vsako eeno prodati. Kar nemorejo farmerji prodati odženo živinski tatovi, a oni ukradeno živino tudi prodajo; ‘tedaj komu? Še ni mesec tega, ko je bila cena za 35c pri 100 funtih padla, toda v mesnicah so vseeno prodajali meso po prejšnji visoki ceni.)
Ostuden igrokaz.
Santa Barbara, Calif. — Henry
S.	Pitchett, predsednik Carnegie Federation, je danes kritikoval a-gitaeijske vlake predsednika in Theodore Roosevelta. On pravi: Amerikanee se bi moral sramovati nad igrokazom, katerega predsednik in bivši predsednik s tem vprizorjata, ko z ozadja vlaka počeli deželi.drug druzega napadata in obrekujeta.
Nov papežev delegat.
Namesto kardinala Falconio, je prišel v Washington kot papežev delegat nadškof Giovanni Bonza-no. —
Nezgode na železnicah.
Hattiensburg, Mass., 6. maja. — Devet oseb, med njimi 3 ženske in 2 otroka so usmrčeni in okoli 60 je več ali manje ranjenih, ko je danes takozvani “Van Zandt” posebni vlak raz proge New Orleans and Northwestern železnice eno miljo južno od Eastabuchie čez nasip strmoglavil. Rešitev, kolikor je bilo možno, se je šele izvršila, ko so pripeljali dvigalo. — Vlak je vozil 30 milj na uro. Lokomotiva, voz za prtlago, eden o-sobni voz in trije spalni vozovi so s tira zavozili in čez nasip strmoglavili. 6 vozov je ostalo na tiru, katere so brzo priredili za mrtvašnico in bolnišnico. 'Število ranjenih še ni znano, toda obedve bolnišnici kraja sti polni.
Columbia, S. C., 7. maja. Kakor poročajo je osobni vlak št. 31 Southern železnice 7 milj severno od tu s tira skočil. 16 oseb je baje mrtvih.
Washington. — Infamni Root-ov popravek k Dillinghamovem naselniškem predlogu, po katerem bi se tukajšno politično zaščitni, pravo odpravilo, je bil od hišnega odseka izpostavljen zasramovanju. Reprezentant Victor L. Berger, je obsodil z ostrimi besedami Root namero. On pravi, da po njegovem mnenju je namera tako sestavljena, da bi se lahko vsacega inozem-ea iztiralo, ki bi kako denarno podporo žrtvoval za osvobodilni boj v deželi njegovega rojstva. Iz Bergerjevega folminantnega govora povzamemo samo sledeče:
Popravek priskrbuje deportacijo vsacega inozemea, ki bi delal na to, “da bi se kako tujo vlado s silo strmoglavilo”. Berger pravi, da bi se dalo v roke eara smrtne obsodbe veliko stotin političnih begunov, kakor hitro bi Rootov popravek postal zakon. — “New York in Chicago kar mrgoli ruskih vohunov”, je Berger nadaljeval. Maščevalna Rusija nadzoruje nepretrgoma begune in komaj čaka, da bi jih v svoje kremplje dobila.”
Berger je protestiral proti obliki in sestavi Rootovega popravka; a reprezentant Garner (Texas) je komiteju toplo priporočal, da se popravek prenese (indorsi-ra), sicer bi bili mehikanski re-volucijonarci iz Zdr. drž. izključeni.
Delavsko zavarovanje v kongresu.
'Washington, 7. maja. Poslane Dyer je v kongresu vložil predlog, ki zahteva 30 milijonov dolarjev, v svrho boljšega zavarovanja ozemlja proti preplovbi Mis-sissippija in njegovih pritokov. — Predloga se je izročila odseku za regulacije rek in obrežja.
Nadalje je bil s 64 proti 45 glasovi sprejet zakon o delavski odškodnini oziroma delavski jamšče-vini. Demokrati so več dni predlogo odločno pobijali. Dva dostavka določata, da se ima odškodnina za naključno pohabljen-je ali za smrt železniškega vsluž-benca. na otroke nadaljevati in sicer dokler so tisti 16 let stari; pri hčerah se ima odškodnina plačevati do 20. leta, ako se popred ne omože.
Seveda, za sedaj je ta zakon e dino za železniške vslužbence veljaven.
‘ ‘ Anti-Injunction-Bill. ’ ’
Washington. — Demokratični poslanci so pravosodnemu odseku naročili, da ugodno poroča o Clay-tonovem “Anti-Injunetion-Bill” (Zakonski načrt proti sodnijski prepovedi). To je tisti odsek, ki je v predminulem tednu poročal o predlogu, kateri omeji kazensko moč pri preziranju sodnih odredb. Sedaj poročana predloga prepove sumarično izdajanje sodnijskih prepovedi, kakor tudi sodno vmešavanje v vsake delavske spore, razven v slučajih, ki bi brez sod-nijskega nastopa nenadomestljiva škoda nastala. Predlog določa, da ne sme nobena sodnijska prepoved, naj si bo začasna, ali pa trajna biti izdana, brez da bi se dotična oseba, proti kteri bi se imela izdati prepoved, popred ne obveščala, ter da ima priliko ugovarjati. Ako se izkaže, da bi vsled predidočega obvestila nenadome-stna škoda nastala, potem zamore sodišče izdati začasno in samo 7 dni veljavno prepoved, ki se zna ponoviti le tedaj, če so tehtni vzroki dokazani. Predlog vsebuje določbo, ki prosilca za prepoved primora, da dokaže zadostno jamstvo za morebitne odškodnine, in naj si to bo za eno ali drugo stranko, proti kateri bi bila izdana neopravičena prepoved.
Vsaka prošnja za sodno prepoved mora biti pismeno vložena, v kateri natančno navede osebe, proti kateri je prepoved naperjena. Predloga tudi prepoveduje sodnijam, osebe ali osebam ovirati ali zabraniti kako pričeto delo, predno je izvršeno, ali če take o-sebe druge odvajajo, in pa če se take osebe na kakem prostoru postavnim potom zbirajo. Republikanski elani odseka so prijavili, da bodo vložili poročilo, v katerem bodo proti tej vlogi protestirali.
Člani zveze “Railroad Freight Handlers” v Chicagi, so 4. maja zastavkali.
Preko šesttisoč tovornih nakladalcev na tukajšnih 24 železnicah je odložilo delo. Dve, to je Chicago & Alton- in Pxensylvania-želez-nici nisti prizadeti, ker ne pripadati k železnični zvezi.
Delavci so zahtevali povišek mesečne plače za $5.00; za .tiste delavce, ki imajo dnevno plačo 1 cent na uro zboljšanje, deveturno delo na dan in soboto popoldan prosto. Razven pol centa poviška na uro, so zvezni ravnatelji vse zahteve odločno odklonili.
Železnični detektivi lové po mestu stavkokaze in ena železnica je pripeljala iz Detroita skabe, ki so nastanjeni v železničnib karah in pod policijskim nadzorovanjem- 1100 policistov varuje skabe in pa ekspres kompanije, ki od- in dovažajo blago.
Ko to pišemo, se še ni razmerje spremenilo.
Iz jetništva osvobojeni.
Washington. -— Še živeči Apa-ški bojevniki, katerih krvoločna dejanja pod Geronineo tvorijo odstavek grozovitih bojevnih Indijancev, bodo v kratkem na svobodo izpuščeni. Rdeeekožni bojevniki so bili veliko let v Fort Sili, Oklahoma zaprti, in večina vjetni-kov so že starčki. Kongresni odsek za zadeve Indijancev je sklenil. da priporoča osvobojenje vjet-nikov.
Delopust.
Cincinnati. 7. maja. Predsednik Taft bo danes vladne posle in politiko na stran položil in po več tednih prvič miroval, da se odpočije. Jutri bo sprejel svoje osebne prijatelje in popoldan prisostvoval igri z žogo. Zvečer bo Taft navzoč pri otvoritvi majnikovih-godbenih veselic. — Grozno, koliko truda!
I.	W. W. člani zaprti.
San Diego, Gal., 7. maja. Pod vodstvom policijskega kapitana J.
K.	Wilson je trideset policajev od tukaj ustavilo pri Old Town, tovorni vlak Atchison, Topeka and Santa Fe železnice ter so aretirali 81 članov Industrial Workers of the World, ki so baje v Santa Anna s silo na vlak stopili, da se v San Diego peljejo. Naselniški u-rad jih je zaslišal, in večina bo v Santa Anna nazaj poslanih.
Umor ruskega ministra Stolypina.
Iz Petrograda se poroča, da je sedaj dognana in dokazana stvar, da je policija “svete” Rusije u-morila ruskega ministrskega predsednika Stolypina.
Neki list vpraša: So li bili v zadnji ruski revoluciji kakšni vspešni atentati, brez da bi jih policija ne povzročila?
Njujorška ‘svetopisemska družba” je meseca marca samo v New Yorku prodala 20,000 izvodov biblije. — 20,000 parov nogavic bi bilo koristnejše in tudi — ceneje.
Wašhington, D. 'C., 7. maja. — Y tukajšni glavni urad Southern Railway, je došlo poročilo, da je osobni vlak št. 31 Southwestern Limited, ki vozi iz New Yorka ob 12. uri 38 m. popoldan in zapusti Washington ob 6. uri 20. m. severno od Columbije s tira zavozil. — Podrobnosti še niso znane.
Pic-nic.
Društvo št. 59 S. S. P. Z. v Co-nemaugh, Pa. bo imelo v nedeljo dne 19. maja picnic na Woodwalle Heights. Vstopnina za moške $1. Dame so vstopnine proste.
ONIM,
katerim smo poslali opomine in se ne odzovejo z naročnino v teku tega tedna, bomo s prihodnjo številko vstavili list. Toraj če prih. številke ne dobite, veste kaj se je zgodilo. Poštni zakon prepoveduje pošiljati list takim naročnikom, ki že dalj časa dolgujejo na naročnini. S poštno upravo pa ne želimo priti v naskrižje.
Upr. Gl. Sv.
ŠTRAJK TISKARJEV.
Angleški kapitalistični list v Chicagi ne izhajajo.
Dne -2. *t. m. zvečer je unija tiskarjev, ki tiskajo kapitalistične liste kot “News”, “ Journal”, “A-merican” “Evening Mail”, tu v 'Chieagi, zastavljala,
Z dnem 1. maja je bila dosedanja pogodba potekla in lastniki, na čelu jim milijonar Hearst, se branijo novo pogodbo sklepati. Iz vsega je razvidno, da nameravajo lastniki razbiti unijo, kar se jim pa ne bo posrečilo. Predsednik tiskarjev Berry, se je izrazil, da v skrajni sili bo mednarodna zveza tiskarjev odredila splošni štrajk.
Upravnik Hearstovih časnikov g. Andrew M. Lawrence je baje Berry-u rekel: “Mi se posledic ne bojimo. In po mojem mišljenju tudi ne bo posledic, ker Vi nimate dovolj denarja, da bi boj pričeli in ga izbojevai.”
Listnica uredništva.
Odložili smo zopet kopico dopisov, ker jih nismo mogli uvrstiti zaradi pomankanja prostora, a pridejo prihodnjič na vrsto. — J. G., Weir, Kans. Verband se imenuje po naše “zveza”. “Zvez” je vsakevrste, kakoršna je stranka; in kar Vi mislite je “social-de-mokratična “zveza” ali pa po nemško ‘ ‘ social-demokratischer Verband”. Žal, da Vam nemore-mo navesti naslova kakega soc. dem. lista, ki izhaja ob Reni na Nemškem, ker jih nimamo. Obrnite se na “New Yorker Volkszeitung”, št. 15 ¡Spruce St. P. O. Box 1512, New York, N. Y.,- tam gotovo dobite, kar 'želite. — A. S., San Francisco, Gal., in drugim, ki jednako vprašujejo, naj služi sledeče: Članke, katere mi v Gl. Sv. ponatisnemo, navedemo vselej vir, to se pravi da navedemo list, iz katerega ponatisnemo in pa tudi pisatelja, ki je spisal dotični članek ali karsibodi. N. pr. “Iz zgodovine narkoze”, v G. Sv. št. 18, potem “Griža” v tej štev., vse to smo ponatisnili iz “Zarje”, kakor se lahko sami prepričate. Vi niste na pravi poti, ko mislite, da mi ponatiskujemo iz tu v Ameriki izhajajočih slov. časopisov. Listi, ki jih Vi navajate in v kojih ste o-menjene članke čitali, so iz tistega lista —- “Zarja” ponatisnili, kakor I mi, samo razlika je ta, da mi smo vir in, pisatelja navedli, medtem, ko so oni listi članke o-belodanili, kot lastni duševni produkt, kar se označi z besedami “literarna tatvina”. Mislimo, da nas sedaj razumete. — Član pen-zijskega društva št. 1 Darragh, Pa. Vaš dopis je dober, toda priobčiti ga nemoremo, ker je brez podpisa. Pošljite nam Vaš podpis, potem pride dopis v prih. štev. — Brez podpisa nič ne objavimo.
NAZNANILO.
Na zadnji redni seji društva št. 1 S. S. P. Z. se je sklenilo, da se društvene seje vrše DRUGO nedeljo in ne več četrto kot sedaj. Prihodnja seja se vrši v nedeljo 12. t. m. točno ob 2. uri pop. v navadnih prostorih na 2005 Blue Island Ave. Red seje bo nadvse važen.
S bratskim pozdravom
Victor S. Skubic, taj.
IŠČEM
Frank Musec-a iz Broda; mu i-mam sporočiti z doma. Ljudevit Mayer, čare of Glas Svobode.
DENARJE V STARO	DOMOVINO
poiiljamo:
za $ 10.35 ............... 50 kron,
za $ 20.50 ................. 100	kron,
za $ 41.00 .................  200	kron,
za $ 102.50 .......*............. 500	kron,
za S 204.50 ............... 1000	kron,
za $1020.00 ............... 5000	kron-
Poštarina je všteta pri teh avotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c. kr.poštno hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprilične je do $50.00 v gotovini v priporočenem al i registriranem pismu, večje zneske po-Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft:
FRANK SAKSER CO.
82 Cortland St, Naw York 104 St.Clair Are., N..E.	Clavaland, Ohio
DOPISI.
Roundup, Mont.
Redki so glasovi iz naše naselbine, toraj se hočem jaz nekoliko oglasiti, kar se tiče dela se dela še dosti dobro, ali vse jedno ne svetujem rojakopi semkaj za delom hoditi, ker delo se težko tukaj dobi.
(Poročati moram žalostno vest, katera nas je v naše j naselbini zadela, prišla je namreč smrt in nam je iz naše srede iztrgala sobrata Josipa Erjavšek-a.
Dne 21. aprila se je vršil sprevod, katerega so se udeležile vsa. slovanska društva kot: S. ¡S. 'P. Z. št. 76 ; S. N. P. J. št. 114; J. S. K. J. št. 88; H. Z. Odsek št. 384; H. Z. Odsek št. 215 in S. N. P. J. št. 132 Klein, Mont.
Sprevod je spremljevala tudi premogarska godba iz rova st. 3, ki je igrala žalostinko kot poslednje pozdrave (grobni govor je držal spodaj podpisani).
Pokojni Josip Erjavšek je bil član društva št. 76 ‘S. S. P. Zveze, rojen je bil v Kamniku na Gorenjskem in star okrog 55 let, bival je v Ameriki dve leti, ter zapušča žalujočo soprogo in svojce tu in v stari domovini.
Bil je znan kot dober zaveden delavec ali smrt nobenemu ne prizanaša, tako je tudi njega našla; zadela ga je srčna kap in je bil v par minutah živ in mrtev. — Bodi mu lahka tuja zemlja ali njegov spomin pa bode vedno med nami živel. Tem potom se zahvaljujem vsem podpornim društvam posebno pa Hrvatski Zajednici Odsek br. 384, katera ga je spremila z zastavo ter mu ž njo dala zadnji pozdrave na grobu.
Pozdrav vsem svobodomiseleem Miha Keržan, predsednik dr. št. 76
Barton, O.
:Sem edini dopisovalec iz tukaj-šne naselbine in še jaz se le malo kedaj oglasim v našem priporočljivem delavskem listu Gl. Sv. Po kratkem odmoru so nas dne 24. a-prila zopet vpregli v njih vozove in začelo se je delati s polno paro, da se bodo nikdar nasičene mošnje zopet napolnile. Toda ne mislite g. urednik, da morabiti nam ki delamo, marveč tistim ki v avtomobilih med dvema krasoticami sedijo in sami ne vedo kam bi se peljali, da bi več denarja potrošil ter lepšo zabavo imeli a nas delavce bolj izmozgali. O, ti narobe svet! ¡Sotrpin, kje so naše pravice? Na parklje se postavimo ter razbijmo z glasovnicami nam nasprotno propagando; zadnji čas je. V tukajšnem rovu je zadela nesreča rojaka Frank Koranta ter ga močno poškodovalo; namreč voziček in “ripa” sta ga dobila v “prešo” in ga tako stisnila, da se sedaj bori v North Wlieeling Ho-spital s smrtjo; vendar po zdravnikovi izpovedi, bo baje okreval. Ponesrečeni je član dr. št. 57 S. S. P. Z. kar bo njegovi družini in njemu samemu gotovo bolečine nekoliko olajšalo, za slučaj, da se obrne na slabje. Rojaki v okolici, zopet zgled, da k. društvam pristopite, kateri še niste pri društvih. Pristopite k našemu društvu št. 57 S. S. P. Z., katero daje največjo bolniško podporo proti malem asesmentu. Več pojasnil daje drage volje podpisani. Pozdravljam vse rojake obojega spola širom nove domovine.
Louis Barnett.
/■p	------
Moorland, Mich.
Kmetijsko poročilo. Tu vam nekoliko poročam, kako je v tej okolici : Jaz sem se pred enim letom tu naselil, kot kmetovalec. Nova zemlja, ki sem jo dobil prav po ceni od farmerja, je izvrstna in sem zadovoljen, sosebno ker sem sam svoj gospodar. Želeti bi bilo, da bi se naši ljudje bolj zanimali za kmetijstvo, ker po mojem mnenju je to najbolje sredstvo, da se človek osvobodi kapitalističnih tiranov. Zemlja se tukaj lahko dobi in tudi je primerna cena. Baš tu je še precej zemlje za prodati in sicer neposredno od farmerjev-lastnikov. Cenijo od $10 do $15 aker in jo zato prodajajo, ker jo imajo preveč in jo nemorejo sami obdelati. Družbe ali agenti prodajajo zemljo po $15 do $25 aker.
Kraj je tukaj jako prijazen in se nahaja 12 milj od Muskegona, ki ima 30,000 prebivalcev, in od Moorelanda je 3 milje na železnič-no postajo. Vode so tukaj izvrstne, pitne in zdrave. Zemlja je ro-dodovitna; raste vse kar v severnih krajih more: ječmen, ajda, koruza, krompir in posebno fižol itd. Izvanredna je sadjereja, kot
jabolka, breskve, grozdje in drugo. Slovencev nas je sedaj tukaj 7 naseljenih in vsi smo prav zadovoljni. Kupi se zemlja tukaj lahko na male plačilne obroke; recimo kakih $100' se da takoj, a drugo pa po $100 na leto. Seveda, kakor se kdo pogodi. Torej, ako koga veseli ta kraj, lahko pride pogledat, da se prepriča o zemlji. Kdor hoče kaj več izevdeti, mi lahko piše. John Osredkar,
R. F. D. 4 Box 25 Ravenna, Mich.
Wells, Mich.
Trudna roka delavca naj se spominja 1. majnika, ki je prišel trkati na vrata in zbujati še spečega trpina-delavca.
Tako, prišel je zopet čas, kateri nas že leta in leta spominja in zbuja, kako da nas muči kapitalistična roka; premisli ubogi delavec, koliko trpiš dan za dnem za borni tvoj zaslužek. Kapitalist se ti smeji, ker plod ivojih žuljev gre v njegov žep; za to pokažimo vsaj ta dan, da hočemo priti, če že ne mi, pa vendar naši otroci, do cilja, ki si ga želimo že leta in leta. Bodimo složni, ker v slogi je moč! Bodimo trdni kot skala, ne dajmo se pregovoriti od črnih krokarjev, ali pa celo za čašo pi-ve; bodimo možje in držimo se gesla, katero nas vodi po pravi poti ter nas opomina in budi iz spanja.
To geslo je “Glas Svobode”, ki bi ga moral imeti vsak zaveden delavec ter ga pazno prečitati, da si vsak sam razsodi, kam da vodi in to po pravi poti. Zatoraj rojaki, razširjajte list Glas Svobode, ker on je pravi delavski list, ki deluje neprestano za našo korist.
V. C.
Cleveland, O.
Čudno se Vam bo videlo, kako da je z naročnikom, ki mu je že 15. marca naročnina potekla, pa ne da odgovora, bo-li za naprej še naročnik, ali ne. Kaj da je temu vzrok, si lahko sami mislite in zapreka se s tremi črkami zapiše “suh”! in suh je bil fant. Nekako začetka marca sem pisal, da mi list ustavite, ker sem vedel, da mi naročnina poteče, a Vas prositi se nisem upal, da bi mi list naprej pošiljali. Toda list sem redno dobival kot da ga bi imel za deset let naprej plačenega; za kar se Vam prav lepo zahvalim. Lepo je od Vas, ko mračnih cunj ne posnemate, oni takoj ustavijo mračnjaka kakorhitro naročnina poteče. Če jih kak naročnik prosi, da bi list naprej pošiljali, ker tisti trenutek nima denarja, mu zaničljivo odpišejo, da list morajo ustaviti če ni naročnina plačena. (To je po zakonu čisto pravilno, kar pa naročniki nočejo upoštevati. Tudi mi bodemo vsakemu list u-stavili, ko naročnina poteče, ako se ob času ne zglase. Ni zapomagati. Op. ur.) No, pa saj je v stari kontri tudi tako. samo z “z laži-ljubom” — je drugače. To cunje pošiljajo makari po 2 leti, samo da za naslov mračnjaki zvedo. S j to cunjo hočejo ljudi v tisto temo nazaj pripraviti, ko je vladal naj-krvoločnejši škof Tomaž Hren. — “Lažiljub” je tistega mnenja, a se vara, tisti časi se več ne povrnejo. — No, jaz sem naročnik na 7 listov, toda med vsemi naprednimi listi čislam najbolj “Glas Svobode” in pa “Zarjo”. — Prosim cenj. uredništvo, rad bi vedel za naslov “Svobodne Misli” v Pragi, (Pogledite št. 18 G. S. na prvi strani pod “Književnosti”. Op. ur.)
Pošiljam ček za ostalo in na-daljno naročnino. Lepi pozdrav od dolžnega naročnika. Jos. Petek.
Cleveland, O.
V	št. 29 Cl. Am., čitamo članek o trgovstvu s podpisom Anton Grdina, trgovec in pogrebnik. V tistem članku piše g. Grdina poleg drugih neotesanosti, na ktere se menda on najbolj razumi, sledeče :
V	Netvburgu se nahaja neki zelo zagrizen socialist, ki ima med rojaki najdaljši jezik, tako da je le ta skoraj daljši kot pa oseba. Že pred davnim časom sem mu pokopal ženo in hčer; možiček se je zopet oženil, toda pogreba noče plačati, če ravno ima lepo priliko.
Kdor ne pozna slovenskega naroda v Clev. slovenski naselbini ter v resnici dolgo jezičnega in po-tuhnenega možička g. A, Grdina, oni si bo mislil, da v Clevelandu so Slovenci prave srake. Najbolj zarukan cigan ne bi bil zmožen kaj tacega v javnost pisati. G. Grdina bi zaslužil po vsej pravici priimek slovenskega čafuta. ¡Samohvale ni kraja ne konca in same dobrote se delijo pri g. A. Gr-
dinu; tako si bodo mislili rojaki izven Clevelanda.
Res srečen slovenski narod v Clevelandu; toda stvar ni taka, kot g. A. Grdina javnosti pravi, to dela z namenom reklame v korist svojemu bisnesu; kar pa je baš nasprotno.
Moj namen ni škodovati njegovemu bisnesu, pač pa javnosti resnico povedati.
G. A. Grdino sem poznal že pred dobrim 8 leti, ko je kolektal za “Novo Domovino”, in njegovo politiko vrlo dobro poznam. — Zanimivo je njegovo početje za časa one dobe, ko je bil še Rev. Hribar in Rev. Zakrajšek v Clevelandu. Spomine o proteklosti in se-dajnosti sem samo mimogrede o-menil, a g. A. Grdina pa si naj z sebe prah stepe predno bo na druge kazal češ: “taki-le so”, med tem, ko je on največji dobrotnik (!).
Kar se tiče moje osebe, fako naj na kratko omenim, da g. A. Grdina ne odtehta niti en funt več, kot jaz. To bode vsaki veroval, kdor pozna njegovo osebnost in baš zato tako hitro vozi njegov avtomobil. Pred 8 leti sem najprvo kupil nekaj pohištva pri g. A. Grdinu, ter mu tudi pošteno plačal. Leta 1907 bil sem nekaj mesecev na stavki, po zgubljenem štrajku nisem pa delal 7 mesecev, tedaj sem bil brez dela celih 11 mesecev. Poleg tega mi je bila žena večjidel bolna, ter v tistem času mi je še 2 letni sin umrl; pokopal ga je Anton Grdina, ter sem mu plačal takoj $20.00 (katere sem si izposodil) a celi račun je znašal $56.20. Ker mu nisem mogel takoj celi račun plačati, obljubil sem mu $5.00, kar je pripisal k računu, in konečno sem toliko odplačal, da sem mu še $25.00 bil dolžan.
Razume se, da ko nisem delal toliko časa, sem imel polno dolgov, in tudi potem nisem imel 'stalnega dela. ¡S težavo sem si toliko opomogel, da sem najbolj sitne dolžnike deloma poplačal. G. A. Grdina sem prosil, da me naj počaka za onih $25.00, in za tem so prišli zopet drugi stroški. Y stari domovini so nameravali me ogoljufati za moje posestvo; tožili so me za dolg, katerega sem bil že zdavna plačal ter ni mi preo-stajalo druzega, kot da sem moral iti domov in tam dokazati, da me hočejo ogoljufati. Denarja nisem imel, izposodil sem si nekaj in nekaj sem imel zasluženega, in tako sem se podal na pot, doma zadevo uredil in preprečil goljufijo. Nazaj prišedši v Cleveland mi takoj žena zboli in najeti sem moral deklo. Po dolgih osmih mesecih mi žena umrje in imel sem preko $800 _ dolga; največ pri zdravnikih. Ženo je pokopal g. A. Grdina, a dal mu nisem nič, ko nisem nič imel. Da sem grobišče plačal, prodal sem peč iz kuhinje za $10.00 še ko je žena mrtva ležala. Ko sem ženo pokopal, iskal sem boa-rd zase in za moje dve hčere, rad bi bil plačal $40 do 50 na mesec, a žal, nisem ga mogel dobiti, in od otrok se ločiti mi ni bilo mogoče. Po enem tednu brezuspešnem iskanju boarda, sem se podal zopet domu v Newburg, ter najel deklo. Pričelo se je nova mizerja. Veliko nisem mogel plačati, a za mesečno po $16.00 niso hotele delati; večkrat so me pustile samega z otroci, in često sem moral biti doma po celi teden, predno sem drugo deklo dobil.
¡Sprevidel sem. da ni drugače, kot da si poiščem drugo ženo. A ko se zopet oženim, je prišla druga mizerja, toda bil sem nekoliko na boljšem. Dolžniki so trkali na vrata, in da se jih znebim, sem prodal posestvo v stari domovini. O vsem tem sem poročal g. A. Grdinu in mu zagotovil, da mu takoj plačam dolg za pogreb, ko hitro dobim denar. Toda, g. Grdina mi je pisal pismo, v katerim mi očita, da nisem nič vreden in drugo. — Jaz sem mu odpisal, da še nisem dobil denarja iz stare domovine; in res se je dolgo vleklo predno sem dobil prvi denar.
Ko sem dobil prvi obrok $400. takoj so bili dolžniki nad menoj in v nekaj dneh sem bil zopet “suh”. Drugi obrok je bil 30 dni pozneje, torej sem mislil: g. A. Grdina bo že še 30 dni počakal; toda ko je g. Grdina zvedel, da sem že dobil denar, takoj mi piše sramotilno pismo, v katerem me zmerja, da naj sramote oči zakrivam in da me je izročil kolektar-ju. Teden po tem sem dobil pismo od kolektorja. naj se pri njem zglasim. S kolektorjem sva se pogodila, koliko da plačam vsaki mesec, ker on je rekel, da ima on
stvar, to je dolg, v rokah. Kmalu potem sem dobil denar iz stare domovine, in ko ne bi g. A. Grdina mene izročil kolektorju, bil bi sedaj plačen; tako pa ker me je še prav surovo oštel, naj se pa njegova volja zgodi, in kolektor dobi redno dogovorjene obroke, ki mu jih moja žena nosi. To lahko dokažem vsaki čas s potrdili. Sedaj so razmere nekoliko drugačne, a če g. A. Grdina ne bo popred izplačen, bodem pa ostalo plačal, ko zopet dobim denar iz doma.
To je vsa afera z menoj, — a g. A. Grdino pa naj sodi javnost. Jaz si nisem kriv mojih nesreč, za to se pa tudi ne pustim v javnosti
blatit od človeka kot je ---------.
Ako sem kakega Slovenca ogoljufal le za en cent, naj se oglasi. — Gospod Anton Grdina le naj najprvo sam sebe ogleda, predno koga imenuje lumpa. S časoma ga bodo rojaki že spoznali. Moja navada je, da me ni sram resnico javnosti povedati in zato ta dopis.
Avgust Kužnik.
Najstarejša tiskana knjiga. Na
ravnokar v britskem muzeju o-tvorjeni bibliografski razstavi se nahaja, kakor poročajo iz Londona, tudi najstarejša tiskana knjiga. Je to neka budistična knjiga, ki ima za vsebino 28. odstavek A-bidharma-Sastra in je prestavljena v kitajščino. Tisk je iz drugega’ leta Yuanfula, to je iz leta 1099. Tisk izvrstno ohranjene knjige skoraj ni čisto nič obledel. Baje ima to tiskarsko črnilo to svetilno moč, ker je bilo pomešano s kafro. * V
ZEMLJA V MISSOURI.
V	okolici Neeleyville se je naselilo od zadnjega septembra do konec marca t. 1. 142 rodbin, to je samo Amerikancev in Nemcev (ne vstevši Slovence in Italijane). — Kmetije rastejo kot gobe po dežju. Misliš li bralec, da so vsi oni naselniki nevedneži in da ne vedo kaj delajo, kaj so kupili in da morda ne poznajo dobre zemlje od slabe? Cena zemljišču v Missouri-ju se bo v petih letih dala primerjati cenam zemljišč Illinoisa, kjer se sedaj prodaja aker polja po $100 in gori gozd pa po $50 in čez.
Za Slovence, ki se žele naseliti na lastno kmetijo je tu zadnja priložnost kupiti zemljo po ceni.
Cena spodaj navedenim zemljiščem je absolutno ceneja, kakor kjerkoli v južnem Missouriju. Rojak, poslušaj dober nasvet in kupi zemljo, kajti nobena banka, nobeno podjetje ni tako zanesljivo in varno, kot je pa ravno rodovitna gruda.
V	tem delu Missouri j a ni ne toče ne viharjev, ne suše in ne povodnji. Južni Missouri in severovzhodni Arkansas sta raj Zdr. Držav, kajti tu rastejo vsi pridelki zmernega podnebja, posebno pa vspeva trta in sadje.
Kaj so Florida, Texas, Oklahoma in druge tem enake države? Pesek ali pa močvirje. Sleparija!
Da govorim resnico, pridi in o-glej si sledeča zemljišča, katera sem prevzel od dedičev in morajo biti razprodana do 15. junija, a jih držim do 20. maja izključno samo za rojake.
1.	) Dve kmetiji, vsaka po 80 a-krov, ležeči v enem kosu, od vsake je po 30—40 akrov polja, drugo je gozd; hiši, hlev, lep vrt, cena akru $30. Najemnina od tega zemljišča za to leto znaša $400. In potem ceni vrednost zemljišča.
2.	) 160 akrov krasnega gozda, ležečega ob glavni cesti, zraven šole, cena akru $26.00.
3.	) 160 akrov gozda, nekoliko manj drevja kot na gornjem kosu, cena akru $24.00.
4.	) 360 akrov gozda, toda ob novi delani cesti; cena akru $22.
Vsa gori omenjena zemlja je suha (ne močvirje) ravna in leži od 1—2 milje od železnice in mesta.
Na željo kupcev razdelim zemljo na 40 akrov po isti ceni, kedor pa želi kupiti samo 10 ali 20 a-krov tega zemljišča pa doplača $3 na aker za pokritev stroškov prepisa. abstrakta in tako dalje.
Plačilni pogoji so sledeči; eno tretjino v gotovini pri sklepu kupčije, ostanek tekom 5 let s 7% obrestmi.
Pridite in oglejte si zemljo, če ista ni taka kot jo opišujem, mu povrnem vožnjo, kar jasno kaže da govorim resnico.
P. GRAM,
___	_	Naylor, Mo.
5-17-12
It doesn’t pay to your Health
<5e pridete domov bolni, če imate glavobol, bolečine v prsih, grlu in ' potem obolite za nekaj tednov?
Dr.,
PAIN
poznano staro domače zdravilo vas reši bolečin, ako ga takoj rabite.
Imejte vedno steklenico doma. Vsi predpisi so natisnjeni na omotu. 25c. in 50c. steklenice.
Čuvajte se ponaredb in pazite na sidro in naše ime.
AD. RICHTER & CO.. 215 Pearl St., New
^	Dr. Richterjeve Congo Pilule olajšajo. (25c. ali 50c.)
Najstarejša slovanska tvrtka
EMIL BACHMAN
1/19 So. Cenite Ive,, Chicago, lil.
Se priporoča vsim Slovanskim društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najokusneji, uri tem pa zelo zmerne cene.
Neštevilno zahval in pripoznanj jamCl it pristnost in okusni izdelek naročenih potrobščia Pišite v svojem jeziku za vzorce in cenik
d. F. HALLER C3-OSTII_j3>T-A»
prve vrste.
Magnet pivo, mrzel in gorak prigrizek. Domači in importirani likerji.	Tel. Canal 8096.
2103 Bine Island Av. cor. 21.St SVOJI K SVOJIM!
“Ali že imate gramofon? Ali i-mate slovenske gramofonske plošče? Rabite li uro, verižico, prstan ali kakoršnosibodi zlatnino in srebrnino? Vse to najdete v našem ceniku, kterega Vam pošljemo zastonj, in poštnine prosto, samo pišite ponj.”
A. J. Terbevec & Co.
Nasledniki:
Derganc, Widet!č & Co.
1622 Arapa boe St-, Denver.Colo-
Dobra Unijska Gostilna,
mriel in gorak prlgri- |rtc C Cfactnv zet. : Pod vodstvom JUa‘ JUIOHIjf
2005 Blue Island Ave.
velikš Dvorana za društvene in unijske seje, in druga dvorana za koncerte, ženitve Id zabave.
M. KARA
1919 So. HALSTED ST.
cor. 19. Place.
Vam je na razpolago pokazati svojo najbolšo zalogo
mit in sjoiMne iDnilG.
trgovina s novodobnim obu valmo
Vstanovljena leta 1883
Velika zaloga obuval najnovejše kakovosti po zmerno niskih cenah,
JOHN KLOFAT
631 Bine Island Ave-, Chicago.
Druga vrata od KasparjeveBank.
Phone: Canal 80.
HOERBER’S CREAM OF MALT
Martin Nemanich,
GOSTILNA
Vogal 22. lu Lincoln Street
Prostgorak in mrzel prigrizek vsak dan.
SLOVENCI POSEČAJTE
“Little Bohemio”
kjer se toči izborno impor-tiranoplzensko, Anheuser Bush in Olympia pivo. Vse vedno na čepu!
Izvrstna kuhinja. Fina vlaa in srnodke.
Za obilen poseč se priporoča.
CYRIL FIALA, Prop.
Loomis Str. v neposredni bližini Bine Island Av.inzap. 18.nl.
Sheboygan Wls.
Varitelji najboljšega piva v sodih in steklenicah.
Edelbrau in Pilsen pivo iz naše pivovarue je najboljše.
“ G, I, DeWilde & Sons,
Zaloga importiranega vina in žganja ter najboljšega brinovca.
Sheboygan,	Wls
ODVETNIK
PATENTI
GIRL STR0VER
(Sobestev 1009)
133 WASHINGTON ST. CHICAGO, ILL
Tbl, 8989 MAIN
GOSTILNA
kjer je največ zabav» in najvetf v Žitka za par centov s biljardno mizo na razpolago. Vse to oe dobi v gostilni
John Košiček
1807 8. Centre Ave. Chicago, DL
Telefon Canal 1439.
“The Roosevelt Salooll,,
ROCK SPRINGS, WYO.
A. Justin, lastnik
in trgovec z vinom, cigarami, mrzlim pivom itd. — Se priporoča Slovencem!
"Slovenian Gl" Saloon
V STRINGTOWN, Leadville, Colo.
e priporoča Slovencem za na irano in stanovanje.
JOE LANICH, lastnik.
NAJEMNIK & TANA,
IZDBLOVALOA
sodovice mineralne vode in drugil neopojnih pijač,
2—84 Pisk St, Tel. Canal 1401
SALOON
t lepo urejenim kegliščem in srt že Schoenfoofen pivo priporoča ANTON MLADIČ,
2348 Bitte Island Ave. Chicago
0-
0-
—---------------o	r
Delavci, širite svoje glasilo “Glas Svo- | j bode”!	I	!
! O-----------—----O j
O--------------------o
.. "'«Uv ”
.

¿a :	* m sas» »** - ,
”!* -, S V P »5 t| “ J7Ö*
’*• - säf^'C - '
GLAS SVOBODE
RAZNO IN DRUGO
1
Kranjsko.
Škoda v vinogradih. Vsled mraza je po Dolenjskem pozeblo 90 odstotkov trtnih očes in odganjkov, vendar pa upajo vinogradniki, da bodo zdaj, ko je še dovolj zgodaj, odgnala slepa očesca in o-česca v kolenekih in da bo vendarle še nekaj vina več, kakor kaže zdaj. 'Pri sadju žalibog ni tega upanja. Razen jabolk in poznih hrušek je vse pozeblo. Na cvetnih listih se sicer tega ne zapazi povsod, ker cveto nekatera drevesa posebno češplje kar veselo naprej. Ce se pa razdvoji cvet, se vidi, da je plodnica z vratom in brazdo vred popolnoma črna, torej mrtva. Naši kmetje pravijo, da ima vsak cvet črno "srce”. V kritičnih nočeh so kurili vinogradniki vso noč z dračjem, svežimi smrekovimi in brinjevimi vejami in so metali na ogenj celo gnoj, da bi se bolj kadilo. Res se je vlegel gost dim po vseh vinogradih, toda pomagalo ni nič, dim ni odvrnil mraza. Nekateri so natikali na vršiče trt papirnate vrečice, pa tudi to ni prav nič izdalo. Pred par leti je pa nekemu vinogradniku ravno tisto trtje pozeblo, ki ga je pokril s papirjem. Po noči je namreč deževalo, papir se je zmočil in se tesno oprijel očesc. Druga nepokrita očesca so se posušila do jutra, ko se je zjasnilo, in zato niso pozebla. Rujavi luskinasti pop-kovi listi imajo namreč mnogo dlačic, po katerih voda kaj hitro odteče. S papirjem pokrita očesca pa se niso znebila mokrote tesno jih objemajočega papirja in so pozebla.
Otrok je zgorel. Dne 9. aprila t.
l.	sta šla zakonska Anton in Marija Škrbec iz Malih Brusnic na Dolenjskem na vse zgodaj po nasti-ljo v gozd. Doma sta pustila še v otročjem vožičku spečega dveletnega Franceta in polpeto leto staro Franico ter osemletno Marijo, kateri sta zabičila, naj pazi na bratca in sestrico. Ta pa je naročilo kmalu pozabila in šla med o-troke na vas. Mala Fanica pa bi se bila tudi rada igrala doma. Dobila je vžigalice, prekrstila otročji voziček v ognjišče in zakurila v njem. Voziček in obleka sta se na-mah vnela in Franica je začala klicati na pomoč. Pritekla je Marija, pa ni mogla vzeti otroka iz gorečega voza, zato je tekla poklicat soseda Jurja Šinkovca, ki je sicer potegnil otroka iz gorečega vozička, toda že napol pečenega. O-trok je par ur pozneje izdihnil.
Iz Podbrezij. Dva požara smo i-meli v enem tednu. Dne 10. apr. je pogorela ena hiša na (Britofu; dne 15. m. m. je pa uničil ogenj štirim gospodarjem v Zvercah vsa poslopja; vsa vas je bila v nevarnosti. Požarne brambe iz Dupelj, Naklega, Tržiča in Ljubnega so prihitele na pomoč, ki so z velikim naporom delali do pozne noči.
Nenavadna smrt. Mrtvega so našli pod Smoletovim podom na Igu 371et starega slaboumnega Franceta Kapeljna. Vzrok njegove smrti je izreden. Kapelj je bil občinski siromak, ki je dobival hrano pri raznih gospodarjih. Snedel je pa toliko, da štirje odrasli tega ne zmorejo in vendar je še vedno trdil, da je lačen. Dne 16.
m.	m. je pri Smoletovih pojedel toliko kaše in krompirja, da njegov abnormalen želodec ni mogel več prenesti. Vlegel se je pod pod in začel bljuvati iz sebe, kar ga je zadušilo.
Podivjani alkoholiki. V nedeljo zvečer dne 14. m. m., sta se vračala posestnik Anton Kofalt in njegova žena Ana iz Praprovt z vinske gorice domov. Prišedši skozi Štrekljevec jima stopi na pot pred vinotočom ‘‘Pod vejico” Martina Derganca tolpa pijanih razgrajačev. Jože in Matija Smrekar, Jože Šuklje, Anton Podlesnik in Jože Movrn, vsi iz Črešnjevca, se zapo-de v mimo idoča Kofalta in ju potolčejo z ročico na tla. Kofalt je težko ranjen na glavi, pod očmi, na čelu in na podlahti; na trebuhu je smrtno nevarno poškodovan. Njegova žena ima rane na glavi, nosu in v hrbtu. Rane so prizadete od nožnih sunkov in so jako težke; najbrže, da podleže-ta oba smrtonosnim poškodbam. Divje napadalce je oddalo orožni-štvo okraj, sodišču v Metliki.
Nova odkritja v Postojnski jami. Dne 13. m. m. se je posrečilo gg. dr. Rudolfu AVilnerju od poljedelskega ministrstva, načelniku okrajnega glavarstva v Postoj ni dr. Antonu Pilshoferju in jam-
skemu tajniku Andreju Perkotu ¡izvršiti v Postonjski jami na koncu za takozvano veliko kalvarijo nova odkritja, pri čemur sef naleteli na izredne težkoče. Preplezati so morali 11 metrov visoko navpično steno ter so dospeli skozi neki hodnik v veliko novo jamo, katere tla so okrašena s stotinami snežnobelih kapnikov na stropu in na tleh. Na koncu ogromne votline so splezali raziskovalci med kapniki na dolg in gladek prostor, ki je mejil ob rov, globok kakih 40 metrov. (Vsi poizkusi, dospeti v globočino z vrvmi, so se ponesrečili vsled kot zrcalo gladkih sten. Nadaljna raziskavanja bodo pokazala, ali obstoje še nadaljnje votline v 2l km dolgi postojnski jami.
Štajersko.
Hudodelec kapitalizem. Dne 15.
m. m. dopoldne je zgrabil na pralnici premoga trboveljske premo-gokopne družbe blizu postaje Trbovlje stroj komaj štirinajstletnega fanta za desno roko in mu jo je med ramenom in komolcem v pravem zmislu besede zdrobil, tako da mu je le še na koži obvisela. Fantu, ki so ga odpeljali v ljubljansko bolnišnico, bodo morali gotovo pri ramenu roko odrezati, tako da bo ubogi revež ostal za celo svoje življenje za delo nesposoben pohabljenec.
Zgorel. V Planini pri Framu je zgorela koča kmeta Janeza Ledenik. V ognju je našel smrt 67 let stari najemnik in kolar Anton Pliberšek. Mož je bil gluh. Kako je ogenj nastal, ni znano.
Najden mrlič. V Št. Urbanu pri Ptuju je dne 14. m. m. zjutraj potegnil mlinarski pomočnik Jože Školiber pri Školiberjevem mlinu v 'Svetincih iz Pesnice mrtvo moško truplo. Utopljenca so spoznali za posestnika Alojzija Toplaka iz Dragoviča, fara Sv. Lovrenc v Slov. goricah.
Primorsko
Slovenci v Borovljah so se lepo ojačili, od kar so zavzeli skupno s socijalnimi demokrati ondotno konsumno društvo, ki pod novim vodstvom krasno uspeva. Lani je naraslo število članov od 746 na 804, promet pa se je zvišal od 265,000 na 285,000 K.
Ogrski vojaki — dezerterji. —
Meja je za vojake zapeljiva. Kakor mu kaj ni všeč, si poželi svobode tam čez mejo. Tako blizu je. Zato pa jako pogostoma dezertirajo vojaki v naši deželi. Ogrski polk št. 19. je komaj prišel v Tolmin pa je že šlo čez mejo v Italijo nekaj vojakov. V Sovodnjah v Benečiji so se predstavili financi: H. Uuss, Jos. Jukacs, Štef. Hase, Flor. Bava, vsi vojaki ogrskega polka iz Tolmina. Rekli so, da so dezertirali, ker se je ž njimi pretrdo ravnalo.
Strah pred vohunstvom. V Kobaridu imajo navado, da se peljejo na Velikonoč v Italijo bodisi do Podbonesca ali pa še dalje. Z neko ugledno družino iz Kobarida se je peljal tudi neki gospod z Bavarskega, ki je v Kobaridu na letovišču že kake 3 tedne. S seboj je vzel fotografični aparat, in ko je sedela družba v krčmi, jih je ta gospod fotografiral. To je zapazil neki italijanski finančni stražnik in javil svojim predstojnikom. Ti so povabili dotičnega gospoda v finančno vojašnico, ga tam tudi obdržali in potem peljali v Št. Peter. Radi take malenkosti ima mož sitnosti in je zaprt, ker je osumljen vohunstva. Kdo ve, kdaj ga izpustijo. Lepe spomine bo imel na ‘‘zaveznico” I-t ali j o!
Ponesrečil pri streljanju iz mož-narja. 'V Ročinju so na Veliko soboto pri procesiji streljali iz mož-narjev. Pri takem streljanju se rado pripeti kaka nesreča. In pripetila se je v Ročinju. Neki 201et-ni mladenič je prišel pri tem streljanju ob desno oko in desno roko, zlasti prste, ima močno poškodovano. Pohabljenec bo pomnil svoje žive dni Veliko soboto 1912. Tako streljanje bi morala oblast najstrožje prepovedati. Nesrečni mladenič leži v bolnišnici v Gorici, piše se A. Grbec.
Po devetih letih izsleden morilec, Lah iz Benečije. L. 1903. so našli v okolici Gloggnitza delavca s prerezanim vratom mrtvega, leta 1904. so pa v Puchgrabnu našli mrtvega s prerazanim vratom nekega dečka. -Po devetih letih so izsledili morilca Furlana Ulrika Moroecutti doma pri Vidmu, ki je brusil zadnja leta škarje po Štajerskem, Koroškem in po Nižjem Avstrijskem.
Samomor Lloydovega mašini-
sta. Strojnik Henrik Stafuzza z Lloydovega parnika ‘‘Oarniolia” je na vožnji iz Reke v Trst skočil v morje in utonil. Nesrečnik je že dolgo, a brezuspešno tožil o šika nah tehničnega nadzornika Dušica. Neposredno pred samomorom je pisal Stafuzza predsedniku tržaške krajne skupine pomorskih strojnikov v pismu, v katerem mu naznanja, da ga je Dusič pognal v smrt. Vodstvo transportnih delavcev je zaman posredovalo pri “Lloydovem” ravnatelju Frank-furterju in pri predsedniki! Der-schatti zaradi Dusičevega terorizma in samovoljnosti. Stafuzza zapušča vdovo in tri otroke.
Naglo ozdravljenje. Dne 17. m. m. se je pripeljal v Trst star mož z veliko grbo. Težko je zlezel iz železniškega voza in se je'mučno vlekel, opiraje se na dve berglji, skozi hodnik proti izhodu. Pri vratih pa je naletel grbee na finančnega paznika, kateremu se je zdela grba malo prevelika. Povabil je grbca s seboj v uradno pre-iskovalnico, in glej čudo, tekom 5 minut se je izbubil iz grbca popolnoma čil in čvrst možakar s precejšnjim svežnjem v roki. Zdravljenje ga je stalo le okroglo 6 K.
Zaradi zaslužka na grmado. V Cirkveniei je neka Katarina Kršal položila na grmado lOletno hčerko nekega bogatega trgovca, ker ji je hotela občina vzeti rejenčka zaradi njenega nenravnega življenja. Tudi ona sama se je vlegla na grmado in jo zažgala. Obe sta umrli strašne smrti v ognju.
Kako so pobegnili iz ječe črnogorski politični kaznjenci? Svoje-časno smo poročali, da so iz ječe Jusovače pri Podgorici v Črni gori pobegnili oni politični kaznjenci, ki so bili vsled denuneijacij znanega vohuna Nastiča zaradi namišljene zarote proti kralju Nikoli obsojeni v dosmrtno ječo. Ti begunci, med katerimi je tudi bivši minister Ivanovič, se nahajajo sedaj na varnem v Skadru na Turškem. O njihovem begu priobčuje sedaj zanimive podrobnosti belgradska ‘‘Politika”. Beg je o-mogočil črnogorski revolucijonar-ni odbor v Ameriki, ki si je nadel nalogo, da reši obsojence. Pred približno petimi tedni so dobili jetniki v Jusovači vetrihe, zapečene v kruh. Poleg vetrihov je bil listič z napisom: ‘‘Bodite pripravljeni!” Štiridni kasneje so dobili jetniki tajno obvestilo, da so njihovi prijatelji izkopali 16 m dolg podzemski rov in da naj oni sami izkopljejo v kuhinji jamo, globoko en meter. Jetniki so ponoči, ne da bi jih kdo opazil, izkopali to jamo. Čez dan so jo pokrili z deskami ter natrosili nanje prsti. Pet noči so kopali, predno so dobili zvezo s podzemskim rovom. Ko so izkopali jamo, so dobili zopet tajno obvestilo, da se jim bo dalo posebno znamenje, kadar bo čas za beg. Na to znamenje so čakali dva tedna. Neke noči so zaslišali zamolklo žvižganje v rovu — to je bil znak za beg. Desetorica jetnikov se je napotila v kuhinjo in jadrno poskakala v jamo. Ob vhodu v rov jih je čakal kmetič, ki jim je zaklical:	"Pogumno na-
prej, bratje!” V dobre četrt ure so bili iz rova na prostem. Kdo popiše njih čuvstva, ko so jih tu pozdravili njihovi prijatelji-reši-telji. Od tu so se odpravili peš proti turški meji. Srečno so jo prekoračili ter prišli v Tuzi. Tu so se odpočili ter se nato odpeljali s parobrodom v Skader, kjer po tolikih letih ječe zopet dišejo svoboden zrak.
Uditore kot zavarovalni agent.
Iz nižjeavstrijskega deželnega odbora poročajo sledečo zgodbico: Dunajsko nunciaturo, ki ni zasedena, upravlja sedaj uditore Rossi. Ta uditore je pisal sedaj na župnišča in samostane latinska pisma, v katerih jih poživlja, da zavarujejo svoja posestva pri
Assicurazioni Generali T v Trstu. S tem so se čutile dunajske zavarovalne družbe, — zlasti tudi deželni zavarovalni zavodi — močno prizadete. Deželni odbor se je zato obrnil na nadškofa Nagla, ki so mu župnišča in samostani podrejeni, s prošnjo, da nastopi proti tej mešetarski agitaciji uditorja Rossija. Značilno je, da so latinskim pismom uditorja priložene tudi vprašalne pole zavoda
Assicurazioni Generali”, v katerih se med drugim poprašuje tudi po dosedanjem zavarovanju. Nadalje so priložene tudi kuverte dunajskega zastopstva zavoda "Assieuracioni Generali”. — To je res pristen zavarovalen agent, ta gospod uditore!

VAŽNO
za pošiljalce denarjev v staro domovino.
Rojakom, ki pošiljajo svojcem denarje v staro domovino naznanjam, da odpošljem vsako pošiljatev, katera dospe do torka do 2. ure popoldne, se isti dan na pošto, in gré s parnikom v sredo čez morje; za to najraje vzamem najhitrejše parnike. Po-šiljatve, katere dospejo do 2. ure v petek popoldne, pa gredo s hitrimi parniki v soboto v Evropo.
To je zelo važno za pošiljalce denarjev v staro domovino. Razume se, da je potreba poslati ali drafte, ali Money Ordre, ali gotove novce; za privatne čeke pa je treba čakati nekaj dni, da se izve, ako so dobri; s tem se vedno nekaj dni zamudi. Zato je tedaj najboljše, posluževati se draftov, Money Ordrov, denarje v gotovini do zneska $50.00 pa je pošiljati v registriranih pismih.
Rojaki, uvažujte to in vedno bodete dobro in sigurno postopali.
Pošiljatve je nasloviti;
FRANK SAKSER
82 CORTLANDT ST.,
NEW YORK, N. Y.
Ä* Podružnica: 6104 ST. CLAIR AVE. N. E., CLEVELAND, OHIO. ¿¡P
50,000 KNJIŽIC
V DAR LJUDEM.
\fjaKa Knjižica je -Vredna jSIO.oo dsaKemu bolnemu člodeKa.
Mi želimo, da vsiki bolni človsk piše po našo urejeno zdravilno knjižico. Ona knjižica svetuje v poljudnem jeziku, kako da se doma vpešno zdravi: Sifilis ali zastrupljena kri, slabjtni život, zgubitek moïi, revmatizem in trganje v kosteh, spolne bolezni,^ kakor tudi bolezni v želodcu, na vranci, ledvicah in v mehurju. Ako ste zgubili nado in ako vam priseda zabadav denar dajati, tako pišite po ono zdravilno knjizico,^ katero vam nenudotna pospemo in bodite uverjeni da o-zdravite Na tisoče ljudi je ozdravilo po navodilu te prekoristne knjižice Ona vsebuje znanost, ktero bi moral znati vsaki človek Zapominite si, da se ona knjižica razpošilja popolnoma brezplačno, ter tudi mi plačamo poštnino. Izpolnite dolenji odrezek in ga nam poš ite in mi vam pošljemo popolnoma brezplačno ono knjižico«
♦	IZPOLNITE ODREZEK SE DANES IN POSUTE GA NAM.
Dr. JOS. LISTER & CO., Aus. 708 Northwestern Bldg. ; 22 Fifth Ave., Chicagi 111.
Gospodje:	Mene zanima ponudba, s kojo pošiljate brezplačno zdravilno knjižico, ter vaj prosim, da mi jo
ZASTONJ
MOŽEM
tako pošlite.
Ime.....................................
pošta.....................................Država.
□O
m
s®#®«®###®«® m •••*•####*
TUJA SLABOST.
Nekatere osebe napade mnogokrat slabost, katere izvira ne vedo. Pride neda-doma, brez vsakih znakov in stori ljudi nezmožne za delo. Ta tuja slabost se pripisuje skoro vedno neredni prebavi. Počuti se v želodcu, jetrih ali črevesju, v slabi krvi m nervoznosti. Take osebe mnogokrat poskušajo razna zdravila, močne pijače, toda vedno brez vspeba. Kar oni rabijo, je ono veliko zdravilo, ki deluje v vseh pre bavnih organih, in ki
IZČISTI CELO TELO,
DA ZDRAVO KRI,
VREDI PREBAVO.
Ta pripomoček, ki se naj zavživa pri vseh članih družine in katero bi moral tudi Ti vedno rabiti v vseh slučajih slabe ga počutja, je veleznano:
Trlnerjevo ameriško zdravilno grenko vino.
——————
To naravno zdravilo, sestavljeno iz grenkih želišč in rdečega vina, ima velik delokrog, zato ker tako uspešno deluje v vseh neprilikah prebavnih organov katere so vendar fundament zdravju. Moral bi rabiti to zdravilo v
JOSEPH TBIHEB’E
'ERVU
«ECIST.EREt»
boleznih želodca in črevesja, zabasanosti in spolovil, ponavljajočemu glavobolu, revmatičnih napadih, nevralžiji in nervoznosti, mnogih ženskih boleznih, slabem počutku po jedi, težkem spuščanju vetrov
in vseh boleznih, kjer se pokaže zguba teka in simptoni slabosti. IV lekarnah.
JOS. TRINER
1333-1339 So. Ashland Ave.	Chicago, 111
(•M« ####»# mmmmm
j————
«4
Glas Svobode
(The Voice op'Libertt)
weekly
99
Published by M V. KONDA (SL CO.
1809-1813 Loomis Street Lnlcago, Illinois.
Subscription $2. OO per year.
Advertisements on agreement
Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki._____________________
» Glas Svobode’ izhaja vsaki petek —-------------in velja-----------------
S A AMERIKO:
Za celo leto.........
x	za pol leta..........
IA EVROPO:
Za celo leto.........
aa pol leta..........
.$2.00
.81.00
.$2.50
.$1.25
Naslov za dopise in poBiljatve je
GLAS SVOBODE
1809-1813 LOOMIS STR.	CHICAGO, ILL
Pri ipremembi bivaliBča prosimo naročnik Aa nam natanino naznanijo poleg Novega tud •vabi naalov.
Ml
DELAVSKO TABORIČŠE.
Nekako pred enim letom je bil v 'New Yorku vstanovljen urad za industrijo in priselništvo, ki je imel nalogo dognati, do kate re mere se izkoriščajo v New Yorku izkrcani priselniki.
Seveda, tukaj se ne gre za izko-riščevanje v tistem smislu, kot ga rabimo o delavskem gibanju. Pod izrazom “ izkoriščanje’^, so tu razne metode skupaj vzete, ki se jih poslužujejo, da, o tukaj-šnih razmerah neveščim prisei-nikom kožo čez ušesi potegnejo.
Sedaj je le-ta urad objavil svoje poročilo, iz katerega je zanimiv, posebno tisti del, ki se bavi s delavskim življenjem v takozvanih “Labor Camps’', — delavskih taboriščih — ki se povso-di nastanejo, kjer so večja podjetja, n. pr. gradnje železnic, vodnih naprav itd., in kjer veliko število neučenih — neizvežbanih delavcev potrebuje. V takih taboriščih ali kempah je “greenhorn” dobrodošel delavec. On je najcenejši in njega se najložje pripravi ob tisto malo, kar s trudom in muko zasluži. —
Po objavljenem poročilu je ne-vrjetno, kako izkoriščajo v teh “'Labor Camps” na novo prišle delavce in kako žalosten je njih položaj. Na primer: pri gradnji železnic stanujejo delavci često v starih tovornih karah. Do 14 delavcev spi v eni taki kari.
Menjujejo se dve šihti, podnevna- in ponočna-šihta, kar se navadno po noči med spanjem godi, tako da se delavec nemore zadostno prespati in tudi o snagi ležišč niti misliti ni.
Cesto si delavec svojo “barako” zgradi; potrebni materijal — stare dile, postelje, kose pleha, stare žeblje, vse to se v okolici skupaj nabere in s to šaro postavi “barako”. Kje v steni narejena ljukna nadomešča okno. Taka “baraka”, ki nima poda, in ki i-ma komaj prostor za dva ozka le žišča, je kakor rečeno, v vsakem oziru samo in edino od prebivalcev zgrajena, ter tudi materijal so si morali sami preskrbeti, i vzlic temu morajo za tako “barako” delavskemu agentu, ki dotično podjetno družbo z delavci o skrbuje, mesečno po en dolar najemnine plačati. Izventega dobi ta Padroni, ki ni, da bi moral vselej Italijan biti — delavski a-genti drugih narodnosti niso nič boljši — vsaki mesec in od vsa-cega delavca po šest dolarjev za “grocerijo”, ki je navadno slaba, nezdrava in veliko predraga. Ce si delavec kupi svojo “grocerijo” kje drugod, je odpuščen. Navadno se delavcu pri plači odtegne najemnina in znesek za grocerjo”, ne oziraje se, če je robo prejel ali ne.
Pri tem ne smemo pozabiti, da je delavski agent že pri sprejemu delavca, od vsacega delavca od e-nega do pet dolarjev, kot nekako pristojbino, v žep pobasal. Celo v takih slučajih, kjer podjetne družbe same in neposredno sprejemajo delavce, dobi vzlic temu agent svoje pristojbine, ki jih seveda delavcem od plače odtegnejo.
Ako delavci nemore jo v tovornih karah, ali v po njih zgrajenih “barakah” vstrajati, ali dobljene “grocerije” vživati si sme
Ali, še na drugi način se kemp-delavce ob krvavo zasluženi denar pripravi. Tu se često plače odtegne n. p. za zdravnika, za stroške bolnišnice itd. in to v zneskih od 25 do 60c na moža. Kakšen zdravnik iz okolice se pokliče za ta denar, če je potrebno. V enem slučaju so odtegnitve znašale šestdeset dolarjev mesečno od vseh delavcev, med tem ko je zdravnik samo trikrat v mesecu posetil taborišče. —
“Kempe”, ki niso v zvezi z gradbo kake železnice ali sličnih podjetij, kot v okolišu kamnolo mov, opekarn in tovarn za kosi tarste izdelke, imajo nekoliko drugačen značaj. Tu živijo pogo stoma delavci s svojimi družina mi. Stanovanja, navadno obsto ječa iz dveh sob, so lastnina podjetnikov. Oženjeni vzamejo ‘boar derje’ in sicer od dveh do dvajset ali pa še več oseb, tako da se prigodi, da po petindvajset oseb možki, zenske in otroci skupno spijo v teh dveh sobah.
Kot za vzgled, navaja poročilo delavsko “kempo” Barren Island ležočo v ozemlji Vele-New Yor-ka. Na Barren uničujejo -odpad ke in smeti, ki jih iz New Yorka izvažajo, ki od tega neznosni smrad, okuži celo ves Rockaway in okolico. Tam živi 1400 ljudi ki do najnovejšega časa niti ene šole niso imeli. Nh otoku nič ne raste, in niti ene ceste ni tlako vane. Čeprav odpadke iz New Yorka tam uničujejo, ni še nobe nemu na misel prišlo, da bi od padke na otoku samem pobiral in uničil. Po dve rodbini živiti v vsa ki hiši. Rodbina v ospredju hiše meče odpadke na cesto, a on* v zadnjem delu hiše, pa na dvori šče. Zdravstvene naprave so tam nepoznate. Tam ni bolnišnice in ne postrežnice, akoravno je bilo umiranje otrok baš grozno. — Zdravstvena oblast je zasledila, da je voda na otoku z bolezenskimi snovmi okužena. Vzlic temu se je mestna uprava izrekla, da ne gre, da bi omislili za Barren Island vodno oskrbo. Konečno se je šolska oblast usmilila prebival cev, ter zgradila arteški vodnjak a vseeno se rabi voda z bolezen skimi snovimi prej kot slej.
To so razmere delavske kolo nije obmeji Vele-New Yorka in tudi prilično drugod. Potem lahko predočimo kako izgleda v taki “kempi”, ki se nahaja v pol divjem kraju ali v puščavi.
In država? in občina? No dobr šen del teh kemp je last države ali mesta. In v njih se baš tisto dogaja, kot v taboriščih, ki so po zasebnih podjetnikih zgrajene. V takih okolščinah ni ne država ne mestna uprava nič boljša od navadnega kapitalista. —
SLOVENSKI DENARNI ZAVODI V AMERIKI.
jo poiskati “board” v okolici. Toda najemnina in “grocerija” v znesku po sedem dolarjev na moža, se vseeno agenti izplača in delavcu od plače odtegne. Tedaj more delavec dvakrat svoje potrebščine plačati. In zakonitim potom se baje proti tej nesramni slepariji nastopiti ne more, delavci ja imajo “pogodbeno svobodo”. Tako se reče.
Spisal Math Gaishek.
Že dalj časa zasledujem napredno gibanje in ideje naših rojakov, kakoršne zbujajo n. pr. g. W. Brunshmidt in nekaj drugih naprednjakov; namreč za zjedi-njenje vsaj vseh svobodomiselnih •Jednot v svrho vstanovitve Slovenske hranilnice in posojilnice rezervni sklad ali zagotovitev obstanka naših Jednot, ustanov ljanje konsumnih društev in kako dati pojasnila v pomoč vsem rojakom, ki imajo veselje postati samostojni gospodarji — farmer-
ji-
Zelo veliko se je že pisalo o vseh teh stvareh, a pravega predloga kako vse to doseči, do sedaj še nisem Sjital.
Ideje so lepe, napravijo vtis na napredno misleče rojake; toda samo z idejami se ne stori nič; treba je energičnega nastopa, malo požrtvovalnosti, nekaj pravih pogumnih mož, ki ne bodo v sredi dela zaspali, in potem se vse to lahko doseže.
Jaz nimam toliko vpliva na rojake kakor nekateri, recimo slovenski časnikarji in glavni odborniki Jednot in Zvez; stavim pa vseeno predlog, da si ga vsi svobodomiselni rojaki dobro premislijo in da ga podpirajo, ker sem že vnaprej prepričan, da bo šlo najlažje na ta način v dosego in dejansko izvršitev teh prekorist-nih idej.
Glavna in prva stvar je, da si vstanovimo denarni zavod, katerega sedež naj bi bil v Chicagi, ker tam je tudi sedež dveh svobodomiselnih Jedinot. Ta zavod bo vogelni kamen vseh drugih potrebnih in koristnih vstanovl-tev.
Da se vstanovi ta zavod, treba je denarja — rezervni bond —, kar se doseže zelo lahko: Zjedim-mo vse člane vseh naprednih Jednot. — Seveda, ne gre kar na enkrat, da se zjedinimo v eno samo Jednoto, gre pa da se zjedinimo p.o mišljenju. — Torej točka
1.	Glavni odbori 'S. ¡S. P. Zveze, potem -S. N. P. Jednote in S. N.
D.	Zveze in še par drugih naprednih slovenskih Jednot naj razpišejo posebni asesment po $1.00 na člana. — S. S. P. Z. šteje okoli 3000 članov, iS. ‘N. P. J. 7000, S N. D. Z. in druge male napredne Jednote okoli 5000 članov. Tedaj ako mi vsi napredni in svobodo miselni člani in rojaki damo za vstanovitev denarnega zavoda vsak po $1.00 se to nam nobene mu nič ne pozna, za vstanovitev pa pride $15,000.00.
2.	Prve vloge naj bi bile re zervni sklad vseh teh Jednot, ki se obrestonosno nalože po 4 ali po 4y2 od sto v ta zavod; druge vlo ge pridejo denarno premoženje vseh teh Jednot in potem vse pri vatne vloge, kdor hoče kaj vloži ti. Vlagateljem naj bi se plačeva lo po 4 ali 4y2 obresti. Potem bi se posojevalo rojakom na že pla cene farme ali na več kot polovi co plačane hiše po 6 od sto.
3.	Da se zjedinimo in da bi se to vse dobro poslovalo, naj vsaka napredna slov. Jednota izvoli na vsak tisoč (1000) članov enega odbornika za upravo in poslovanje denarnega zavoda. Seveda manjše samostojne Jednote, ki m majo 1000 članov, imajo pravico izvoliti po enega odbornika.
4.	Iz vseh teh odbornikov se izvoli glavni odbor Slovenskega denarnega zavoda in sicer: Predsednik, tajnik in blagajnik, a ostali odborniki ostanejo kot nadzorniki in gospodarski odbor, ki lahko obstoji iz 12 do 24 članov.
Na ta način bi bile zastopane vse napredne Jednote v enem odboru in ta odbor bi ob enem o pravljal Slovenski denarni zavoc in vodil gospodarstvo vseh Jed not, ter tudi dal priložnost vsakemu naprednemu rojaku, da si pomaga. Zjedinil bi vse napredne Jednote v eno — vsaj kar se tiče vsmrtnine, ki bi bila lahko po $500.00, $1000 in $2000, kar bi se tudi po tem plačevalo.
Vsa napredna društva in Jednote bi ostale s svojimi odbori kakor so, in ves denar za smrtnino bi se skupno poslal na vrhovni glavni odbor, ki bi bil voljen od gospodarskega odbora, ki je ob e-nem tudi odbor za Slovenski denarni zavod.
Vsi ti odborniki S. D. Zavoda bi se morali vdeležiti vsake konvencije teh združenih Jednot, in tam bi se vse potrebno vkrenilo, tako da se popolnoma združijo te Jed note in dajo vse to podporo kot sedaj, pač pa v združenju posta nejo ena močna Zveza, ki bo za vedno zagotovljena s svojim močnim rezervnim skladom in z o gromnim številom članov.
Predlogi, da bi Jednote kupovale farme za dobiček rezervnega sklada, niso dobri; ker je težko dobiti ljudi, ki bi za druge delali na farmah. Na ta način pa, da se Jednote združijo s svojim imetjem, se posodi denar rojakom za nakup farme ali v pomoč na farmi ter dobi se 6% sigurno in pomaga ob enem tudi rojakom do samostojnosti.
Ako se nabere dosti tega rezervnega sklada in se rojaki oglašajo, ki bi radi šli na farme, se tudi lahko kupi večji kos zemlje, več tisoč akrov skupaj in razdeli na primerne kose po 40 akrov, ki bi se rojakom prodajali. Taki skupni kosi bi se veliko ceneje kupovali in potem tudi pod navadno ceno prodajali. Pomoglo bi se, da se rojaki skupno nasele in da lažje izhajajo, kjer si drug drugemu pomagajo.
Zaradi tega, opozarjam vse glavne odbornike vseh naprednih Jednot in tudi vse prijatelje naprednih listov, naj premislijo moj predlog, ga še po potrebi izboljšajo, pošljejo debate v napredne liste. Vsi glavni odbori naj pošljejo pojasnilo v tej napravi na vsa podrejena društva v svrho volitev, so li za to, ali ne, in potem plača vsak član $1.00 in začetek vstanovitve Slovenskega denarnega zavoda je zagotovljen, a vse drugo pride s časoma.
Ker bogataši nočejo vstanoviti takega zavoda, tedaj vstanovimo si ga sami! S to malo svoto, ki pride na vsakega člana, pokažeiho, da smo res napredni svobodomisel-ci in da tudi dejansko pokažemo, da lahko storimo delo, ki bo v korist vsem rojakom v Ameriki.
Ne gojimo le ideje, toda resno na delo in to čimpreje tem boljše. Nobeden naj ne misli na lastni dobiček, marveč vsi moremo misliti na splošni dobiček, ki ga bodemo imeli od takega združenja, ki bo ob enem velikanskega pomena na gospodarskem kakor tudi na političnem polju našega naroda, ki ga bo povzdignil na višjo kulturno stopinjo, tako da bodemo lahko ponosni na naš mili narod! Združimo se, ker v slogi je moč
CERKEV IN DRŽAVA.
Kongres v Washingtonu je, kakor znano dovolil $300,000 za soho 'Columbusa, ki bo postavljena v mestu Washington, ravno pred Union postajo. Spomenik je že skoro dogotovljen in odkrili ga bodo 8. junija t. 1. Tozadevne ceremonije bojo, kakor se zagotavlja popolnoma religiozne in sicer katoliškega obreda. Navzoči bodo kardinali, škofje in razni drugi cerkveni dostojanstveniki v svojih pontifikalnih oblekah, ki bodo blagoslovili Columbosovo soho — in “Daily News” pristavlja: “katerega je plačalo vse ljudstvo Zdr. Držav, ne glede na kakoršnokoli veroizpoved, a prav radi tega, da se isto prepušča ri-mokatoličanom, iz česar bodo oni vprizorili za naš denar svoj jubilej. Katoličani so že pobrali vsa stanovanja v mestu — samih Co-lumbovih vitezev iz vseh držav je do 60,000 priglašenih — in še več jih pričakujejo. Sodi se, da bo takrat v Washingtonu nad 200,000 katoličanov. — V paradi bodo vsi katoličani in nosili male ameriške zastavice. Zastavice so naročili je-zuitje, s katerimi se nameravajo pokazati kot udane državljane. Daily News pravi, da je to ‘ trick’ indirektne demonstracije katoličanov naprdm vladi — “lip service”, s katero nameravajo pravo ameriško ljudstvo zazibati v spanje, da se oni med tem ojačijo in vtrdijo; in ko se bi prvi prebudili bi se ne mogli več braniti, ker bi jih katoličani že popolnoma na vezane imeli. Vsa ta stvar o Co-lumbu sploh ni nič druzega, kot navadni katoliški pow-wow, s ka terim jezuiviti ljudstvo slepijo 'Če hočemo, da pride katoliška cerkev v naši svobodni deželi na krmilo potem si oglejmo Meksiko, in prepričani smo lahko na prvi pogled, kako bi se nam potem godilo in kake razmere bi vladale v deželi. .Spomenik, postavilo je na čast Columbusu vse ameriško ljudstvo, in prav je tako ter vsega spoštovanja vredno delo. In baš radi tega, ko ga je vse ljudstvo postavilo, zakaj bi se ga naj potem prepuščalo blagoslavljati s tolikimi umetno vprizorjenimi demonstracijami katoličanov in nje cerkve napram vsemu kar ne trobi z njimi v isti rog? Smo pač v letu glavnih volitev in katoliških glasov okoli dva miliona, in teh se gospodje pri jaslah bojijo! Zapomnijo pa si naj tudi, da je v deželi nad dvanajst milionov vo-lilcev svobodnega duha in naprednega mišljenja, ki bodo če potreba, volili eno in isto da ohranijo zajamčene jim svobodoščine; potem ne bodo tudi zavodi, ki so jih naši pradedje ustanovili, več v nevarnosti, da jih sovražniki, kot je katoliška hirearhija, pograbijo in porušijo. In do tega mora prej ali slej priti.”
Brez komentarja!
Omenimo le še, da je v isti izdaji tega uprav velikanskega meščanskega lista članek razpravljajoč o ameriškem šolstvu ter boju katoličanov napram vladi oziroma protestantismu za nadvlado pri i-menovanih zavodih, katerega mogoče še podamo našim čitateljem enkrat pozneje.
zopet pričele žuboreti krasno svojo staro pesem. Pričele se bodo zopet procesije. Po zimi na Italijansko, Kalifornijo in druge tro-pične kraje, po letu pa v hribe ob krasne pašnike, reke in jezera.
Od vseh delov naše zemlje zapravljajo tam svoj prosti čas po mesece skupaj možki in ženske; zabavajo se, brez skrbni- so! Po zimi gledališča, bankete in domače zabave vsako jake vrste, in — sedaj? silijo na prosto, v naravo; ista nas vse kliče, kot dobra mati vseh, da se odpočijemo ter ojačimo in okrepčamo za nadaljni boj.
—	Oni so svobodni, gredo kamor in kedar hočejo, delo jih ne zadržuje; lastujejo ves svet, in torej ne rabijo delati. Vedno romajo iz kraja v kraj, nebo se jim vedno naproti smeji, vode se iskrijo in
—	narava poskakuje veselja. Tako je!
Spomlad, maj, poletje so tu! Kako lepo za one ki lastujejo vse!
Toda —.
Piščalke tovarn so zapiskale, in poglej — delavce, kako hite — koliko jih je, kot mravlje se pehajo na vse strani. Ta kolne, ker mu je kara ušla, oni robanti ker se je mimoidoči z “pelo” ob njega zadel — vse hiti, mora, drugači ga pohodijo. Kaj njim mar solnee, rože, ptice pevke, lepo višnjevo nebo — niso ustvarjene za te delavec. Ti si delavec, in tvoj prostor po zimi ali po leti, vreme lepo toplo ali grdo deževno, — je pri stroju v tovarni. Ni je pomoči iz blata in prahu ter vednega ropotanja, dokler se ne otreseš suž-nosti! Pomanjkanje je tvoj delež
—	delavec, za vse, kar si ustvaril; med tem ko so bogastvo, zabava, izobrazba itd. deleži lastnikov in postopačev.
Torej le urno ti delavec, gospodar te kliče! In tvoje delo je odvisno! Pomanjkanje, glad, potrebe družine ti zapovedujejo
vbogati — le urno, že en tu-tut in tovarno so zaprli.
Kaj briga delavca spomlad, kaj maj in kaj poletje, jesen in zima; gospodar te kliče, on je tebi spomlad; tovarna in stroji tvoja zabava in — počitnice imaš, kadar si brez dela in na štrajku, ali kadar tovarno zaprejo.
Maj je tu — toda za one, ki lastujejo svet! —
Grozne bolečine.
Gospod Mihael J. Feko iz Ke-layres, Pa., nam je pisal, da je i-mel njegov brat grozne bolečine že čez en mesec, trpel je namree-na želodečnem krču. 'On pravi: “Moj brat je trpel grozno na krču v želodcu in ni mogel najti pomoči. Šte celo jesti ni mogel. Svetoval mu sem, da rabi Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino, ker smo ga sami večkrat rabili za, družinske bolezni in to vedno z u-spehom. Teden potem ko ga je začel vživati, so boli prenehale in od1 tistega časa je moj brat popolnoma zdrav. Mihael J. Feko, Kelay-res, Pa.” To slavno zdravilo naj bi vedno poskusili pri vseh boleznih želodca in dr ob j a, ker isto sčisti telo in ga ohrani čisto; ojači ves sistem; čisti kri naravnim potom. V lekarnah. Jos. Triner, 1333 — 1330 So. Ashland Ave.. Chicago, ni..
Teleion: Canal 3014
NAZDAR!
S A L O O N
s kegljiščem
kjer točim vedno sveže pivo in druge raznovrstne pijače. Domače vino. Unijske cigare.
Potniki dobe pri meni čedna preno čišča. Potrežem vsakemu točno in izbornov
MARTIN rOTOKAR
1625 So. Center Ave., Chicago, 111.
RUSIJA.
Petrograd.—V zgornji dolini sibirske reke Lene so mnogoštevilni zlati rudniki, izmed katerih so najbogatejši last ruskega carja. Delavstvo v teh rudnikih je bilo izkoriščano do skrajnosti. Slednjič je bilo suženjske udanosti konec in delavci so stopili v stavko. Ruske oblasti niso niti z mezincem genile, da hi vplivale na poravnavo med stavkajočimi in podjetniki, pač pa so podnetile razburjenost radarjev s tem, da so dale aretirati voditelje stavke. Delavci so se zbrali pred jetnišnico in so demonstrirali povsem mirno proti zapora svojih tovarišev. Nenadno je pričelo vojaštvo streljati, ne da bi dalo preje kakršnokoli svarilo. Učinek je bil strašen.
Streli so ubili 270 delavcev, 250 pa so jih ranili. Med mrtvimi je tudi 5 ižen. Vojaki so ¡porabili vse strelivo. Ruska vlada prikriva nezaslišano grozodejstvo svojih lakajev.
Petrograd.—Velika množica delavcev in dijakov je uprizorila demonstracijo proti postreljanju na stotine radarjev v zlatih rudnikih ob Leni, governerije Irkutsk dne 17. aprila. Policija je več aretacij izvršila.
Petrograd. — Resne posledice majo demonstracije, ki so jih u-prizorili delavci in dijaki radi poboja nad 100 rudarjev v zlatih rudnikih ob Leni v Sibiriji. Hišne preiskave in aretacije so na, dnevnem redn; vsaki dan ostavi delo na tisoče rokodelcev, in celo vladna orožna tovarna je zaprta .
MESEC MAJ.
Mesec maj je tukaj! Maj, eden naj lepših izmed dvanajsterih bratov. Ostra jutra in prijeten vetrič ti pihlja nasproti in — narava? Ah, ta narava! vsa bujna, zelena in v cvetju; tudi tički jo občudujejo s svojim neprestanim žvr-golenjem. Maj, oživatelj stvarstva v veselje vesoljnega bitja na svetu. Da maj, krasni maj je tu!
Dolga in huda je bila zima, in mati zemlja se je je lo s težavo otresla. Nastopila je spomlad, pa tudi ta je bila mrzla, ko pa je nastopil maj pa se je takoj vse spremenilo; okinčan s cvetjem kot nevesta ženina, razveselil nas je zopet dobro došel maj, krasen maj, krasno je tudi vshajajoče tvoje solnee. — Led iz jezer in rek je skopnel, in tudi vode so
Naznanilo.
Znancem, prijateljem in rojakom v Chicagi in okolici naznanjam, da se
SEM PRESELIL
PRVEGA MAJAV LASTNO HIŠO NA
1805 So. Centre Ave.,
ki je zraven hiše, v kateri «em 2e dolgo vrsto let obrtoval.
Zahvaljujem se vsim prijateljem in znancem, ki so kedaj posetili maj saloon in upam, da mi ostanejo naklonjeni tudi v naprej ter me često obiskali v lastnem domu.
Vsi dobro došli!
JOHN KOSIČEK
»
8
8
8
Slovensko Delavsko Podporno in Penzijsko Društvo
Ustanov.
21. nov. 1909
Inkorp.
15. marca 1910.
MADISON, PENNSYLVANIA
GDAVINI ODBOR:
PREDSED1N1EK: Jos. Hauptman, Darragh^ Pa. Box 140. PODPREDSEDNIK: Anton Ferbežar, Adamsburg, Pa.
ČAJNIK: J. Hauptman, Box 140 Darragh, Pa.
BAPISINEKAR: Ivan Flere, Adamsburg', Pa. Box 122.
BLAGAJNIK: Alozij Flere, Box 121, Adamsburg, Pa.
NADZORNIKI:
ANTON KLANČAR, Arona, Pa. Box 144. Predsednik. \
JAKOB GODETZ, Darragh, Pa. tSlxki ČELIK. Adamsibrurg. Pa. Box 28.
VlRiHDVlNI ZDRAVMK:
OR. GBCKRGE BOEHM, Arona, Pa.
Družtva in rojaki naj pisma pošiljajo tajniku; denar pa blagajniku in nikomur drugemu.
0j£x%3>-
Sprejeto novo društvo.
Št. 14 Johnstown, Pa.: Josip Glavač, cert. št. 409; John Gomi-lar II., 410; Frank Kovačič, 411; Peter Urban, 412; -Karl Mejak, 413; August Klepec, 414; Josip Kavček, 415; Josip Skušek, 416; Josip Kosmatin, 417; Josip Brinjevec, 418; Josip Rogel, 419; Vincenc Kovačič, 420; John GomilarL, 421; Josip Toman, 422; Frank Kosmatin, 432; Ferd. Kuntzler, 424. — Društvo šteje 16 članov.
Sprejeti novi člani:
K dr. št. 1: John Šimotič, cert. št. 425.
K dr. št. 2: Karl Škerl, cert. št. 426.
K dr. št. 9: Leopold Šoba, cert. št. 427.
K dr. št. 10: John Žumer, cert. št. 428; A16jz Bizjak, cert. št. 429; Valentin Orač cert. št. 430.
K dr. št. 11: Tomaž Papa, cert. št. 431.
K dr. št. 12: Josip Knez, cert. št. 432.
Suspendirani člani:
Od dr. št. 1: John Fritzel, cert. št. 319.
Od dr. št. 6: Anton Coff, cert. št. 123; M. Stariha, cert. št. 124. Črtani člani zopet sprejeti:
K dr. št. ll: A. Malnar, cert. št. 270.
Črtam člani:
Od dr. št. 1: Fr. Kamnikar, cert. št. 287.
Od dr. št. 7: Martin Sorko, cert. 146.
Odstopli člani:
Od dr. št. 7: John Repovš, cert. št. 170.
Suspendirani člani reinstalirani:
K dr. št. 5 Fr. Bivič, cert. št. 100; Jos. Simončič, 285. •
DRUŠTVENI URADNIKI.
Dr. št. 1 v Darragh, Pa. : Preds.
Anton Klančar, Box 87, Arona; tajnik Jos. Hauptman, Box 140, Darragh; blagajnik Martin Horvat, Box 140, Darragh. — Seja vsako 3. nedeljo v mesecu.
Dr. št. 2 v Adamsburg, Pa.: Predsednik Stefan Flere, Box 122 tajnik Anton Frbežar, Box 141; blagajnik John Flere, Box 122; vsi v Adamsburg, Pa.
Dr. št. 4 v Waukegan, 111.: Preds. A. Celarec, 706 Market st.; Taj. John Gantar, Box 286, North Chicago, 111.; Blag John Stražišar, 611 Market St. — Seja 3. nedeljo v mesecu na 611 Market St.
Dr. št. 5 v Cliff Mine, Pa. : Preds. Fr. Klemenčič; tajnik in blagajnik Math Petrich, Box. 183, Oliff Mine, Pa. — Seja 1. nedeljo v mesecu.
Dr. št. 6 v Roslyn, Wash.: Preds. Anton Adamič, tajnik Jos. Richter, Box 904; blagajnik M. Arestovnik ; vsi v Roslyn, Wash. — Seja vsako zadnjo nedeljo v mesecu.
Dr. št. 7 v Livingston, 111.: Preds. Alb. Schweiger, Box 148; tajnik Frank Plazzotta, Box 148; blagajnik Matija Gorenz, Box 132; vsi v Livingston, 111. — Seja vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop.
Dr. št. 8 Marianna, Pa.: Preds. H. Lamut; tajnik in blag. H. Leskošek, Box 213; vsi v Marianna,
Pa. —Seja vsako 3. nedeljo v mesecu.
Dr. št. 9 v Skidmore, Kans.
Predsednik Simon Repovš; tajnik John Repovš, R. R. 3 Box 187, Columbus, Kans.; blagajnik John Zakrajšek, R. R. 3 Box 57, Columbus, Kans. — Seja 3, nedeljo v mesecu.
Dr. št. 10 v Winterquarters, Utah :	Predsednik Ivan Bizjak,
Box 85; tajnik Peter Zmerzlikar, Box 35; blagajnik Jakob Cesar, .Box 82; vsi v Winterquarters, U-tak. Seja vsako 2. nedeljo v mesecu.
Dr. št. 11 v Conemaugh, Pa.: Preds. Martin Jager, Box 102; tajnik Frank Perko, L. Box 101 ; blagajnik Matija Sergan, L. Box 102. — Seja vsako 1. nedeljo v mesecu, dopoludne ob 9. uri v Slovenskem Delavskem Domu.
Dr. št. 12 v Breezy Hill, Kans. : Preds. Mart. Smolshnik, Box 94; taj. John Vrabitsch, Breezy Hill Sta., Fans.. Boy 1 : bias. Rochus Godina, Mulberry, R- F. D. No. 2 Box 125. — Seja se vrši vsako 2. nedeljo v mesecu.
Dr. št. 13 v Riehwood, W. Va.: Predsednik Geo. Zakrajšek; tajnik Frank Fatura ; blagajnik Karl Zadnik, Box 729 ; vsi v Riehwood, W. Va.
Dr. št. 14 : John Gomilar, pred., R. F. D. No. 3 Box 146 ; Josip Glavač, tajnik, R. F. D. No. 3 Box 144; Frank Kovačič, R. F. D. No. 3 Box 150, blagajnik. Vsi v Johnstown, Pa.
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA S. D. P. in P. D.
Vsim članom naše vrle Družbe naznanjam sklep celoskupnega glasovanja posameznih podružnic, da se skliče prva redna konvencija S. D. F. in P. Družbe. Večina društev tako hoče in glavni odbor je odredil na svoji glavni seji, da se konvencija razpiše na 2. julija t. 1.
Toraj konvencijo imamo pred durmi. Veliko dela nas caka in ne vstrašimo se ga! V delu je rešitev. S. D. P. in P. Družba šteje sedaj 14 podružnic in nekaj okoli 500 članov. Vsaka podružnica ima pravico poslati svojega zastopnika na konvencijo in upati je, da ne bo društva, ki ne bi poslalo svojega delegata. Pri izberi zastopnikov naj društva pazijo, da izbero najboljšega in za kori-
sti Družbe in vsih članov vnetega in nepristranskega brata, ki bo tudi v stanu prevzeti kak urad.
Nadalje naj društva sklepajo na svojih sejah o sedajnih nedo-statkih in novih naredbah, za katere mislijo, da bi bile dobre, tako da pride njihov deleoat dobro podkovan na konvencijo.
Društva naj bi pred vsem prev-darjala sledeče točke:
1. Usmrtnina; 2. poškodbe; 3. pogrebni stroški; 4. bolniška podpora in 5. penzija za vdove in 0-troke umrlih članov.
To so glavne točke, katere bodo na glavnem redu konvencije. Posebno temeljitega prevdarka bo treba pri odmer jen ju penzije, kajti do sedaj je bila ta točka rezervirana do prve konvencije.
Če bomo kaj pametnega storili na tej točki bomo s podvojeno silo napredovali. Do sedaj smo ta-
korekoč stali na mestu, ker rojaki niso v nas zaupali, to pa zato, ker so bila naša sedajna pravila po-mankljiva, ker pri ustanovitvi Družbe nismo sami znali, kako bi boljše vkrenili. Naš namen je bil blag in dober,- To smo pokazali. Na tej konvenciji pa moramo stvar zaključiti, to je določiti jasno vsako podporo:	bolniško, u-
smrtnino, penzijo, itd.
Zapomnite si, da vse oči bodo 0-brnene na našo konvencijo, vse bo pazilo kaj ukrenemo in kako bo izpala rešitev penzijske točke in drugih važnejših stvari.
Od konvencije bo odvisen napredek in razvoj družbe. Če bomo dobro napravili, bo uspeh gotov. Člani bodo pristopili in društva se bodo priglašale. Ali je katera slov. podporna organizacija, poleg naše družbe, ki bi skrbela za vdove in otroke umij ih članov? Ni je, dasi je bila potrebna že dolgo vrsto let. Mi smo na pravi podlagi in od nas je odvisno, da se porinemo v ospredje, da napredujemo in pokažemo rojakom blag namen naše Družbe. Potreba je rodila našo Družbo in kot taka bo napredovala, ko hitro ji vgla-dimo pot in ta pot je prva redna konvencija, ki se bo pričela v torek, 2. julija t. 1.
Kličem rojake po naselbinah, kjer še nima naša Družba svojega društva, da ustanove društvo in ga priklopijo k S. D. P. in P. D. ter svoj pristop še pravočasno naznanijo, da tudi svojega delegata pošljejo na konvencijo. Kolikor več nas bo zborovalo, toliko boljše bomo vstanu vkreniti, ker več ljudi, vedno več ve in zna. Za podrobnosti se z zaupanjem obrnite na glavni urad, ki vam' da rade-volje vse potrebne informacije in drugo, potrebno za vstanovitev novih društev.
Društvom S. D. P. in P. Družbe pa polagam, še enkrat na srce, da zvolijo dobrega zanesljivega, presodnega in nepristranskega brata za delegata in da se temeljito pogovore glede raznih točk, ki bi bile v korist cele organizacije. Še enkrat nepozabite vkrepati glede penzije za vdove in sirote umrlih bratov.
Z bratskim pozdravom
Jos. Hauptman, glav. tajnik.
IZ SREBRNE COLORADE.
Malokje je na prilično tako malem prostoru, toliko našega naroda naseljenega, kot ravno v južnem delu države Colorade. Posebno po premogarskih kampah v 0-kolici in v bližini mesta Trinidad, jih je mnogo. Y kampi Delegua biva baje okoli 300 Slovencev. — Druga precej velika slovenska naselbina je Primero, kjer je'bila pred dvemi leti ona grozovita raz-strelba. Nadaljne slov. naselbine so še Tercio, Valdez, Morley, Ludlow, Tobasco, Majestic, Broad-head Green Canyon in še neka;) manjših. Podobne so si posamezne naselbine (s par izjemami) tako zelo, da je docela odveč popisovati vsako posebej, opisati je treba le eno in čitatelj ima skoro popolno sliko vsake posamezne naselbine. Mislite si eno ali dve vrsti kompanijskih hiš, ki so vse enako prikrojene in pobarvane, šolo, včasi tudi cerkev, Saloon, pa kompanijsko prodajalno, kjer je tudi pošta. Nadalje malo železniško postajo (ktero tvori tuintam stara boxkara) in nekaj kadečih se dimnikov. Okoli campe, ali vsaj v bližini, nahajajo se rjavi, goli peščeni griči, obrast.li tui atam s pritlikovim borovjem. Take so premogarske campe južne Colorade. —
Dela se skoro v vseh campah že nekaj mesecev prav dobro in stalno in nekteri tudi precej dobro zaslužijo. V splošnem pa se z delavci postopa surovo in brezobzirno, kot z živino. Kapitalisti delavcem sicer nikjer niso posebno naklonjeni, to je stara stvar, a da bi si z delavci upali postopati tako, kot delajo v južni Coloradi, nisem 0-pazil še nikjer. 'So pač sužnji, ki o ustavno zajamčeni svobodi niti sanjati ne smejo, ako nočejo, da se jih požene preko mej kompanijske republike, s trebuhom za kruhom. Ako človeka sumijo, da ima le kak “knof ” na sebi, izdelan od unijskih delavcev, je že garjeva ovca in se mu je mogoče le z največjimi zvijačami prikrasti v cam-po. Y neki campi je kompanijski policaj prepovedal celo redno mesečno sejo nekega slov. podpornega društva in so morali uradniki mesečni asesment pobirati od hiše do hiše. Pa recite, če ni za “krepat” od same svobode ! S prvim a-prilom so menda vse premogar-
ske družbe v južni Coloradi plačo nekoliko zboljšale. Seveda je občno mnenje, da bodo delavcem pa po drugi strani toliko, ali pa še več vkradli, pri tehtanju premoga. Delavec na ta način pač vedno “ta kratko” vleče. Za varnost delavca je tudi prokleto malo skrbljeno. Kdor bi dvomil o mojih besedah, gledat naj gre kar na trinidadsko pokopališče, kjer bo videl po več ducatov malih spomenikov (pravzaprav lesenih deščic) vse z enim datumom, pa spet cele vrste drugih, zopet z enakim datumom itd. Komu to ne odpre oči, za taeega je treba operacije. Mislim, da je malo premogovih rovov, ki bi se mogli ponašati s tolikim številom razstrelb, kot ravno premogovi rovi v južni Coloradi.
—	Vendar svita se, ljudstvo se zaveda in vedno veča je množica i-stih, ki vsklikajo s pesnikom:
“Luči! luči! bisernih žarkov!
Več, še več — do vrha!
Dajte mi čašo polno svetlobe,
Eks! to se pravi do dna!”
Hrepeneč po luči in bisernih žarkih spomnil sem se besed Gregorčičevih, ki je dejal: “Luč naša, bratje od izhoda, odtam nam soln-ce nosi zlati dan ...” vzel sem pot pod kopita in hajdi proti izhodu. V Denverju mudil sem se le nekaj ur, nato sem se pogodil z gospodom Burlington-om, da me ponese dalje proti vzhodu, bližje in bližje bajnih vzhodnih cvetk. Vsaj jaz si jih predstavljam kot bajne, očarujoče, omamljive, lju-beznjive, zapeljive . . .!
Kakih 15 milj pred postajo Fort Morgan, zanimali so me čudovito zveriženi telesni ostanki “ponesrečenega” tovornega vlaka, ki je — po znamenjih soditi —- zavozil v Nirvano še le pred nekimi dnevi. Tla so razrita, kot tripoli-tansko bojišče iz česar se da sklepati, da se je i tam vršil hud boj na življenje in smrt. Nektere lahko ranjene “boxkare” spravili so iz peska zopet na pravo pot, ko jim je kak doktor vsega mizarstva, ali absolvent kovaške univerze podelil najnujnejšo zdravniško pomoč. Za one, kterim pa ni bilo več rešitve, pa so na licu mesta zgradili provizoričen krematorij in “koristna ognja je oblast” izbrisala vse poškodbe ‘ponesrečenih boxkar” tako temeljito, da so ostali sami železni skeleti na pozorišču in pogorišču. Kolesje in druge mojstersko zverižene železne ostanke naložili so na kare, da jih zapeljejo v kraje, kjer se bodo isti prerodili v nova, mlada, železna bitja. 'Svetila jim vroča luč najbližje topilnice, sem rekel, in vlak jo je veselo odpihal preko mnogoštevilnih lepih farm, proti sosedni državi. Na postaji Wray, (to je zadnja postaja v Coloradi) potegnil sem še enkrat požirek “njega” za slovo, ker vsa velika država Kansas je suha, kakor Sahara. Že tedne sem, pripovedovali so mi rojaki različne kansaške anekdote, ki pa so bile vse tako puste, prazne in suhe, kot tistih sedem egiptovskih lačnih let. Ker se večkrat spomnim mojega krstitelja, pokojnega župnika Rip-šelj-na, ki je zložil znano popevko :
“Grešni svet je utonil,
Vodo nam je pokazil,
Torej se mi gabi včas ...”
sem pa rekel: par kozarčkov bu-djejoviške pive pa res ne bi škodovalo za odhodnico, ker v Kansas pijejo baje le mleko in sirotko. Rečeno, storjeno. Prijatelj povedel je mene in še enega tovariša, v neko boljše vrste pivnico. Prostor bil je lep in snažen, pivo izborno in beseda nam je tekla, kot po maslu. Kar naenkrat priteče proti nam — bogovi znajo odkod
—	črn nestvor, z številnimi nogami in rogovi, pa brez repa. Za njim pridrvi drugi, tretji, eden groznejši od druzega. Jaz sem dejal, da je to najbrž spomin, en tovariš je trdil, da so to poosebljeni strahovi, a tretji, najpametnejši je rekel, da so ščurki ali Žoharji, plemenite pasme, kakoršno premorejo le v Denverju. Pri vseh črnih mehikanskih sweetheartih, sem rekel, saj je res in zopet vrnila se mi je prirojena srčnost in korajža. Črni nepridiprav pa mi je vseeno pokvaril vso žejo in ves tek in to že pri drugem kozarcu! Pa recite, če to ni smola, človčk se napravlja na pot v suhe tempe-renčne kansaške pustinje, pa ga tik pred odhodom, tak črni spak prikrajša za toliko in toliko hladnih požirkov! Zato: pereat den-verskj ščurki in Žoharji, na veša-la ž njimi!
A. J. Terbovec.
AVSTRO-AMERIKANSKMINIJA.

NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO
W
m?
PARNIKI PLUTE TO IZ NEW YORKA:
Kaiser Franz Josef I. 15. junija 1912. Deviška(prva) vožnja iz New Yorka*
Oceania	22. maja h l
Martha Washingtou 25. maja | Laura	1. juuija 1912
Parniki odplujejo vedno ob sredah ob 1. uri popoldne iz pristanita Bush s Stores, Pier No. 1 na koncu SOte ceste v South Brooklynu.
ŽelezniSke cene na teh ozemljah so najceneje in imenovana pristanita
D°br* "“i""”»	“ ’
Phelp’s Bros. & Co.,
2 Washington St.,	New York, N. Y.
GLAVNI
ZA8TOP
ZA
AMERIKO
Nove pomladne in poletne, modne obleke za može in dečke.
Najboljše blago dobite za naj nižjo ceno, če kupite pri
* . O 1 ^
hing€
JELINEK in MAYER, Imitelja.
Vogal Blue Island Avene in 18ta cesta,
Odprto vsak večer, izvzemši sredo in petek do 9 ure.
Odprto v nedeljo dopoludne.
tl'
*
»
SLOVENSKI IN HRVATSKI JAVNI NOTAR ZA AME-RIKO IN STARI KRAJ.
Sprejema tožbe. — Zagovarja in tolmači na sodniji _
Zahteva in iztirja odškodnine od kompanije za ponesrečene pri delu. — Dela pooblastila, kupoprodajne pogodbe, prošnje za oprostitev vojaščine, dolžna pisma, itd. — Iztirja dolgove tukaj in starem kraju. — Izvršuje vsa v notarsko stroko spadajoča dela. — Cene vedno zmerne.
1^/Lsitria,	Skender
5241 Botler Str., Pittsborg, Pa. Beii Phone 7-r Fisk.
*
Compagnie Générale Transatlantique
I* New York ▼ Avstrijo čez Havre Basel.
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe, snažne postelje, vino in razna mesna jedila.
Pristanišče 57 North River vznožje 15th St., New York City
HITRI POŠTNI PARNIKI odplujejo vsak četrtek obio.uri zjutraj: S. S. France (nov dvovijak)	S. S. La Provence
S. S. La Lorraine	S. S. La Savoie
Najboljše udobnosti v III. rasredu-
Odplujejo vsako soboto ob 3, pop.
S. S. Rochambeau (nov. dvovijak)	S. S. Chicago
S. S. Niagara	S. S. La Touraine
Glavnizatop na 19 State St., New York.	MAURICE W. KOZMINSKI»
glavni zastopnik za zapadu, 139 N. Dearborn St. Chicago, II!
Bolniška v Jednota.
RAVENSDALE, WASHINGTON.
Zahodna
Podporna
V»tanovljena aprila 25. Inkorporirana 24. decembra 1908.
GLAVNI ODBOR:
Predsednik: FRANK JERAS, Box 44, Taylor, Wash. Podpredsednik:	PAVEL KOS, Box 10, Ravensdale, Wash., Box 44.
Tajnik: FR ANK TOSTO VRŠNIK, Taylor, Wash., Box 44. Blagajnik: BE A 2 FEEICIAN, Bjx8J, Enumclaw-Krain, Wash.
NADZORNI ODBOR:
JERNEJ SKRBINC, Issagah, Wash.
MARTIN MEŽNAR, Taylor, Wash.
MATIJA KOREN, Taylor, Wash.
POROTNI ODBOR:
FRANK PUSTOSLEMŠEK, Box 1, Ravensdale, Wash.
JOHN PETEK, Enumclaw, Krim Wash.
VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. J. SHAW Seja gl. odbora vsako zadnjo ned eljo v mesecu v Ravensdale Wash., v dvorani Pavla Kos.	Uradno glasilo je Glas Svobode.
r
TEMNI OBLAKI.
POVEST. — SPISAL DOBRÁVEC.
Nadaljevanje.
Kar je govoril Josip v šali, to se je potem tudi zgodilo. Gabrijela je sedla k njemu, njegov oče pa k Ivanu na voz, in kakor blisk je šlo ob zeleni Reki. [Bližal se je že mrak, ko sta bila Josip in Gabrijela že blizu Lesarjevega doma, Korenčan in Ivan sta ostala daleč za njima.
“Zdaj bom terjal plačilo”, reče Josip.
—	“Sitnež!” de mu ona šaljivo.
Josip jo pa začne dražiti: “Če
bo samo to moje plačilo, povem vam, gospiea, da takoj raje obrnem proti domu. Samo ko bi vas ne imel tako rad, pa bi vas peljal nalašč nazaj v Bistrico.”
—	No, pa poskusite! Videli bodete,' če pojdem z vami.
“Ali bi se vrnili z menoj, Gabrijela?”
Ona molči in še le za dolgo časa reče: Ne vem. A na glasu je poznal Ivan njeno notranjo razburjenost. Zato je rekel jasno in razločno. “Gabrijela, ali bi hoteli priti k nam in kraljevati v naši hiši, kakor že kraljujete v mojem srcu? Prosim vas, odgovorite! Jaz sem srečen, samo da vas vidim, presrečen, da smem bivati v vaši bližini. ’ ’
Še marsikaj ji je povedal Josip, in deklica mu je slednjič morala glasno pritrditi, da pride kraljevat v Korenčanovo hišo. Kdo je raje to obljubil kot Gabrijela, in kdo je bil srečnejši kot Josip! Na konec sveta bi se peljal ž njo.
¡Staremu Korenčanu, ki sina ni pustil v nikako službo, češ, da ima doma vsega zadosti, ugajala je ta zveza prav dobro, in tudi Ivan Lesar je bil vesel, da pojde sestra v tako staro in čislano hišo. Gabrijela mu ni ničesar povedala, a poznal je njeno in Josipovo vedenje. Zato jo je podražil danes zjutraj z nepričakovano novico o prihodu obeh Korenčanov.
Danes sicer ne mislita še snubiti, a dolgo nikakor ne bodo več odlašali. Tako misli Luka Korenčan in zato menda nalašč vedno povdarja, da je že doživel šestdeset in dve pomladi. Josip in Gabrijela seveda nista temu nasprotna. Saj so bili tako redki časi, ko sta se mogla kje videti. Zato je žarel v njunih srcih toliko zanesljivejše ogenj prave, resnične ljubezni.
Bodočnost jima je bila tako lepa, tako jasna in čista kot kristal. Ni je kalil niti najmanjši oblaček, kakor ni kalil noben dvom njune ljubezni. Gledala sta v prihodnost tako, kakor gledamo skozi odprta vrata v cerkev, ko ni še pozvonilo k svetemu opravilu.
Danes po veliki maši sta se u-stavila dva koleslja pred Lesarjevo hišo. Tam, kjer se strinja ko-šanska cesta s tržaško, sešli so se in vozili skupno in polagoma ob mirno tekoči vpdi. Ne verjamem,-če so se vsi spomnili onega mesta, kjer je bil nekoč pobit stari Lesar. Da, starost se umika mladosti, nekdanji spomini se umikajo v o-zadje, dokler jih nepoznana, tajna moč ali nenadejan slučaj ne vzbudi, da s starimi prizori, z otem-nelimi predstavami provzročajo nove bolesti. A kdo bi vedno mislil na to, posebno pa še s takimi občutki, kakor so danes polnili srce Josipu in Gabrijeli!
Medpotoma je Ivan razkazoval Korenčanu svoje zemljišče. Oba z
očetom sta se čudila obširnosti Lesarjevih posestev. No, Ivan je seveda zadovoljno gladil svoje o-bilne brke in razkazoval zadovoljnima znancema svoje imetje.
Zvečer so se ločili vsi veseli, da si je redkokje družba, kjer bi se razhajali vsi z isto mislijo: dobro je bilo!
A nikomur ni bilo znano, zakaj je stopal danes okoli hiše Suhor-čev Matej. Motil se je sedaj pri hlapcih v hlevu, sedaj je pogledal nekoliko k deklam v kuhinjo, včasih je tudi Gabrijelo vprašal kako navadno stvar, vedno se je pa delal, da se mu mudi naprej. Matej ni nenavaden gost pri Lesarju. Večkrat je že posedal na ognjišču, in zato se danes ni ni komur čudna zdela njegova navzočnost. Doma je iz bližnje vasi onostran vode; imenovali jo bomo Hrastje, ne glede na to, če se tako zove tudi na zemljevidu. Saj Matej ni karsibodi. Blizu petdeset let se mu je že obesilo na hrbet, a-zato je njegovo srce vendar še mlado. Več kot polovico življenja je služil cesarju pri orožnikih ter celo dosegel čast krajnega posta-jevodja. V službi se je nekoliko | poškodoval na nogi — še danes ¡malo šepa — in poslali so ga domov z lepo pokojnino. Nesel je tedaj s seboj tudi nekaj prihranjenih novcev, in sploh ga cenijo Hraščanje, da je mož, ki nekaj velja in res tudi nekaj ima. Odslej živi pri sestri, ki je omožena v Hrastju pri 'Suhorcu. Zato se ga je prijelo ime 'Suhorčev Matej. — Njegovi sestri Barbi sicer pošilja mož denarje s Hrvaškega, kjer biva zdržema že nad deset let, vendar pravijo ljudje, katerim so mari i tuje zadeve, da je več kot polovica premoženja Matejeva. — On nikomur ne pove, koliko ima prihranjenega, pobaha se pa rad, da ni brez denarja.
Da bo njegova sreča popolna, želi si že davno samo še mile ženice. A mož je izbirčen. Mlada mora biti, lepa in bogata, kar se pa redkokje združi v jedni sami osebi, zato jo tudi Matej išče že tako dolgo.
Zadnje dni mu je v tem pomagala Barba.
Kolikor mladenk je videl doslej, ugaja mu še najbolje Lesarjeva Gabrijela. Čestokrat jo je že gledal prav ljubeznivo, hotel ji je tudi nekaj reči, a ni šlo, ni hotelo. Tolažil se je vzdihovaje: “Oh, saj je še čas! Ona je še mlada in jaz — lahko počakam.”
Ko se je pa te dni raznesel glas po okolici, da snubi Gabrijelo neki Bistričan, izjalovila se mu je tolažba. V prsih se mu je vnela — prava ljubezen, kakor mu je pravila Barba.
“Ne bom je več videl”, vzdihoval je reva, ko je zvečer odhajal z vasovanja pri Lesarjevih. Stokal je domov grede, dobro vedoč, da ga nihče ne sliši. Uelo razjokal bi se bil, a kot dolgoleten vojak pozabil je jok in solze. Svojo globoko žalost je tožil sestri, ki ga je znala tudi prav temeljito uto-lažiti.
Nasledek temu je bil, da je Matej takoj najel nekaj laških zidarjev ter velel vzvišati in popraviti sestrino hišo, da bo takšna, kakor veli narodna pesem:
“Druz’ga fanta si lioin ’izbrala,
Ki imel 'bo dost’ blaga,
Hišo pa na štuka dva.”
Takoj drugo nedeljo potem se je vračal Matej utolažen domov, ko je zvedel — saj mu je povedala sama Gabrijela — da niso še nič snubili. Vse njene poglede in vse besede si je razlagal v svoj prid ter prav nestrpno čakal drugi dan obljubljenih zidarjev.
“Da bi le prej dovršili, kot pridejo oni snubit”, to je želel sedaj Matej bolj goreče kot izveličanje svoji duši. “če vzame Gabrijela Korenčana, kje dobim drugo!” — To je prevdarjal naš znanec noč in dan. Zidarjem se je delo odie-galo, vroče poletje je pospeševalo zidanje, in Matej je bil čim dalje zadovoljnejši.
Nekateri ; pisatelji raji smešijo osebe, ki so kljub vsej svoji zdravi pameti drugim v napotje. Tukaj ne nameravamo tega. Matej je resno mislil hišo vzdigniti in predelati, da bi dobila Gabrijela, ko jo pripelje izpred altarja, pač vse ugodno, udobno in pripravno bivališče. Vse se je moralo vršiti lično in gosposko. Zadnjo besedo je rad povdarjal, a tudi redno dostavljal: “Dasi nismo gospoda.” Pristnosti teh trditev ne bomo preiskovali. Matej je mislil pametno in tudi ravnal pametno ter sodil vse ljudi po svoji poštenosti, poleg tega je pa vse zaupal Barbi.
Med delavci mu je takoj od začetka najbolje ugajal mojster Menigo. Majhen, črnkast, nekoliko osivel možiček je bil kmalu Matejev najzaupnejši prijatelj. — Znani so mu bili že od nekdaj pivški ljudje in pivški kraji. Delal je že za pokojnega Lesarja pri reski železnici. O Lesarjevi nesreči je moral nenadoma domov, prejel je namreč sporočilo, da mu je žena na smrtni postelji. Čel je in ni se več vrnil v naše kraje do letos. Zidal je pač drugod po slovenski domovini, v bistriško in košansko okolico ga ni bilo. — Njegov sin Batista je delal dolgo časa pri Korenčanu. Ali do konca vendar ni bil pri železnici. Resnemu možu se je zameril živahni dečko. Oponašal ga je namreč o neki priložnosti, ko je mislil Batista, da ni Korenčana blizu. Delavci so se mu smejali, mladenič je pa še vedno izkazoval svojo spretnost v tem, da je posnemal Korenčana, kako tlači pipo in skrbno gleda, da se ne pogubi najmanjša mrvica tobaka. Pokazal je še za nameček, kako hodi s palico okoli delavcev, kako vzpodbuja, zmerja in plačuje. 'Silni smeh se ni dolgo polegel, ker je znal mladi Lah res izborno svojo umetnost. Tedaj se oglasi izza lesene kolibe Korenčan: “Batista, pridi sem!”
Ondaj je nehala komedija. Dečko se je ustrašil, kakor da so se zgrnile gore nanj. In ne zastonj. Počasi se je bližal jeznemu možu. Kakor da je Korenčana prešinila električna iskra, spustil je na tla palico in pipo ter se vrgel z vso ogromno težo svoje osebnosti po žalivcu. Hipoma je bila Bati-stova glava v njegovih okroglih pesteh, pa ne samo glava, tudi lasje, lasje. Tako so frčali na vse strani, kakor da jastreb skube pišče. Nekateri delavci so prihiteli bliže in ga izpulili njegovim rokam. Korenčan vzdahne kakor človek, ki je storil veledobro delo, potem pa plača Batista iz velike listnice, rekoč: “Na, in pojdi kam drugam uganjat svoje burke in šale, samo če te bo še kdo maral! Dodelal si za letos v našem kraju, verjemi!” Tudi delavce, ne samo Batista je bilo sram, dasi ni drugim rekel Korenčan ničesar. Tisti dan ga ni bilo blizu. Batista je šel od podjetnika do podjetnika, a dela ni dobilj Korenčan ga je spravil. Ko je slednjič prišel tudi k rajnemu Lesar ju, kjer je delal njegov oče Menigo, odpravil ga je tudi ta takoj drugi dan. In oba, oče in sin, sta prisegla maščevanje Korenčanu. Grozila sta mu in ga rotila tako, da, če bi se le stotina vsega uresničila, kar sta mu želela, ne bi o-stalo Korenčanovega, sicer obilnega telesa črvom pod zemljo niti dlake. Vse to je zvedel Suhorčev Matej, a vsega mu zviti Lah ni hotel še povedati. Mislil si je: prihranimo najmastnejši ocvirek za primernejši čas, in ta je prišel kmalu. Ljudje so že spravili seno, izkopali krompir ter se lotili že sadja in otave. Pri Lesarju ni nič posebnega, le Josip Korenčan je često tam v gosteh, in pa za svatbo se pripravljajo, a prav po malem, ker Korenčan ni še snubil.
Suhorčevega Mateja zidanje je tudi srečno pod streho. Menigove-mu mojsterstvu dela vso čast. — Znotraj so še nekaj dodelovali. zunaj je hiša takšna, kakor si jo
more oko le želeti. Zato se pa tudi obrača Matej sleherni dan okoli Lesarjeve hiše in Lesarjeve Gabrijele. V to ga je še posebno nagibala njegova sestra Barba.
Ker ni Barba za našo povest najneznatnejša oseba, čutimo dolžnost, da povemo nekoliko več o njej. Razven imena ni imela prav nič ženskega na sebi, zakaj vse drugo na njej je kazalo zvitega, včasih celo robat» prebrisanega dedca. Iz tega menda tudi čitatelj izprevidi, da Barba ni bila lepa. Ko bi bil stvarnik ravnokar narejenega prstenjaka postavil na noge in bi potem, sam s svojim stvorom nezadovoljen, udaril po mehki ilovnati glavi, pokazalo bi prstenjakovo lice blizu takšen o-braz, kakor ga je imela 'Suhorčeva Barba. Dvoje sivih oči je bilo razmaknjenih nekoliko preveč vsaksebi, zrle.so pa človeka tako, da ni spoznal v njih ne ognja, ne mrtvila, sploh nikakega življenja. — Ko so se ji ustnice krčile same je ze, gledale so drobne oči tako mirno v božji svet, kakor bi v tem položaju gledal človek, kateremu niso vse njene tožbe nič mari.
Kupčevala je z razno drobnja vo, kakor s kokošimi, z jajci in maslom v Trst, domov grede je pa razprodajala kavo in razne pritikline po hišah. O poštenem plačevanju dolgov je imela poseb ne pojme, in čestokrat se je zgo dilo, da je gospodinja terjala Barbo, pa jo o tej priložnosti razžalila, in tožba, če ne tudi zapor je bil prezaupni upnici plačilo. Bar ba je znala namreč govoriti gladko in prepričevalno, rotila se je in žugala, a tudi božati in hvaliti —- ali kakor pravi pristni Notra-njec: po dlaki vleči je znala, ko je bilo potreba. Zadnja leta je le bolj redkoma prenašala svojo kramo v Trst in iz Trsta, Pravijo, da ji je mož poslal lepih stotakov domov, in pri Mateju ima vse, kar le hoče. “Dober jezik je več vreden kot pol gimnta,” zatrjevala je Barba, ko je bila dobre volje. Zažarelo ji je lice, ko je govorila o Matejevem bogastvu, bratu ni rekala pri drugih ljudeh drugače kot “naš gospod”, in samo-svestno je dostavljala, da spravlja Matej njene prihranjene novce in pa vse, katere ji je poslal moži s Hrvaškega.
Matej ji tudi popolnoma vse veruje.
Njegovo ženitev je tako spretno in modro napeljala, da se je brat čutil prisiljenega, slušati njene načrte.
“Da, tako je, tako! Tudi meni je všeč Gabrijela; upam, da se bove sporazumevali, samo če bo za našo hišo. Meni se zdi, da bo Matej skoraj malo pregosposki zanjo. No, pa če se imata rada — —.” Tako je govorila Barba, ko same zadovoljnosti ni mogla naravnost hvaliti bodoče neveste. O tej priložnosti je navadno pomi-žavala z levim očesom, kar ji ni prav nič pristojalo.
Tudi vse zidanje, kar ga je letos dovršil Matej, vršilo se je po njenem svetu. Morda se je pa Barba res tako veselila Gabrijele v hišo? Morda ji je želela dobro?
Preseli se, dragi čitatelj, v duhu z menoj za dobrih deset let nazaj v naši povesti, in poglejva, kaj se je godilo nekega večera na Su-horčevem domu! —Vse že spi. — Temna noč objema zemljo, luči so pogasnile, tudi v Suhorčevi hiši je tema. Le ob stranskem oknu se plazi črna postava — majhen možiček, gospodar Suhorec. V roki nosi močan kol kot brambo in posluša, če Barba še ne spi. Rahlo potrka s kolom po železju v oknu in pokliče potihoma ženo. “Joj, Gašper, ali si ti? Kaj nisi že na Hrvaškem? Že tri dni si z doma. Morda je tvoj duh? Gašper, saj nisi kod ponesrečil? Moj Gašper?’ Barba, tiho! Pridi sem k oknu! — Tako! Sedaj to-le spravi! Če boš potrebna, rabi po pameti, drugo ti bom pisal. To-le, poglej ; ta-le les pa deni takoj jutri na ogenj. Sedaj pa tiho! Nikomur ne pravi, da sem bil tukaj nocoj, sicer ti razbijem glavo, kakor sem jo onemu, ¿ki me je odpustil ž dela. Dobro sem ga izplačal, vedi! Le skrbno spravi in nikomur ne govori o tem! Na starost nama ne bo škodovalo. Nekoliko “kebrov” sem vteknil nazaj v listnico, da jih bom imel za po potu. Tudi ni zdravo, ko bi se listnica valjala tod o-koli. Zdrava, Barba! Dobro gospodinji in molči! — O teh besedah ji je segel v roko skozi odprto okno in odšel tiho kot senca, in izgubljen je bil sled za pobijalcem čhjnega Lesarja.
Dalje prihodnjič.
Rojakom in znancem v Round Up in okolici, kakor tudi onim potujo. čim skoz našo naselbino priporočam svoj dobre urejen
West itoundip Saloon.
Samo l/t milje zahodno od postale. Vedno sveže pivo. — Postre žba solidna Domača vina.
Josip Cerovšek
lastnik.
•	Edino pristni	•
f Električni Obliž ‘
ft	(Plaster)
ž	izdeluje in prodaja
| LOUIS SCHEFFEL, lekarnar
_ vogal 20 cesta in Bine Island ulica.
A Ni boljšega sredstva proti bolečini. Poskusite ga!

**” Vsak slovenski delavec in napredno misleč človek bi moral brati “Glas Svobode” in se nanj naročiti.
Denar pošiljamo v domovino.
Po sledečih cenah:
$10.35 ...		 K. 50
$20.50 ..,		 K. IOC
$30.85 ..,		 K. 150
$41.00 ...		 K. 200
$61.50 ..			 K. 300
$102.50 ..		 K. 500
$204.50 ..		 K. 1000
$1020.00 .		 K. 5000
S temi cenami so vračunjeni vsL stroški.
PRODAJAMO ŠIFKARTE v domovino in obratno MENJAMO DENAR. Govorimo slovenski.
j Kaspar State Bank
1900 Blue Island ave., Chicago, Ul,-
JOHN TANCL
Pogrebnik in balzamovač.
Kočije za vse priložnosti, kot svatbe, Rd.	Telefon Canal 1101
1921 Blue Island Ave.,
Chicago, III.
Vaštrdo-lesen pod ostane svital, če rabite naš
Se posuši čez noč in ostane lep, svi-. tel. Se ne odrgne in ne premoči.
PERMANENT FLOOR FINISH
Ena ioc ročka (kanta) našega “IDEAL WALL PAPER CLEANER očisti stenski papir v jedni sobi. Čudovito sredstvo.
CHAS. NOVAK & SON
barve, -steklo, čopiči in stenski papir 1652-1664 Blue Island Ave.,
blizu 18 ceste.
Telefon Canal 732
is VINO.
te?
Rrr
Pristno vino iz Missouri.	VINO.
Rojak ne zabavljaj ko prideš v saloon ali naročiš vino, _ pa dobiš mlako, jesih ali mešano brlozgo. Zahtevaj in ^ naroči
yijsro xz missouri
Ki je pristno, garantirano in narejeno iz najboljšega grozdja. — Missourska vina so dobila leta 1900 prvo nagrado namiznega vina na svetovni razstavi v Parizu. To ni vsakemu znano a je resnica.
Vsa vina, ki jih imam jaz na prodaj pridejo iz državnih trtnic in so iz čistega grozdja.
Bela vina :	Cena gal.
Elvira ............... 60c
Riesling.............. 70c
Marshala.............. 75c
Dry Hill Beaty......$1.00
Rdeca vina:	Cena gal.
Concord................50c
Claret ............... 50c
Ives Seedling..........65c
Norton Virg. Seedlg. $1.00
Pri naročilih po 50 gal in več, dam sode prosto; pri manjših pošiljatvah in sicer od 5*do 50 gal., priložiti ie $1.00 za sod.
Trgovcem s vini, ki imajo dobre reference, nudim kredit, vsim drugim naročilom je pridjati denar ali ček.
Nad 100 pohvalnih pisem vsakemu na razpolago. Tisti, ki niso zadovoljni z vinom, dobe denar nazaj.
F. G-RAM, Naylor Mo.
Opomba. Jaz osebno nisem v vinski trgovini temveč se bavim z kupčijo zemljišč, a državna trtnica mi je iz prijaznosti prepustila večjo množimo tega vina, da se dokaže kako blago rodi trta v Missouri.
VINO.	VINO.
NAZNANILO!
Slovencem in Hrvatom naznanjam razprodajo svojega domačega vina. Cena belemu vinu 45e gal. Cena črnemu vinu 35c gaL z posodo vred. Manjših naročil od 28 galonov ne sprejmem. Polovico denarja se pošle v naprej, ostanek po sprejemu vina. Za naročila se priporoča
FRANK STEFA N ICH,
lastnik G. State Winery,
R. R. No. 7 Box 124	Fresno, Cal.
Ustanovljena leta 1908.	Inkorporirana leta 1909.
Glavni urad na: 11250 Indiana Ave., Chicago, lil.
GLAVNI ODBOR:
ANTON MLADIČ, predsednik; 2348 Blue Island Ave., Chig-ago, 111. ANTON FISHER, podpredsednik; Globe, Arizona, Box 503.
JOSEPH BENKO, tajnik; 11250 Indiana Ave., Chicago, 111,
WILLIAM RUS, zapisnikar; 11224 Fulton Ave., Chicago, 111.
JOHN KALAN, blagajnik; 341 — 6th St., Milwaukee, Wis.
NADZORNIKI:
FERDINAND GLOJEK, (pred.); 453-53rd Ave., Milwaukee, Wis. ANTON DULLER, 238 — 136th StA Chicago, 111.
MARTIN V. KONDA, 1615 Blue Island Ave., Chicago, 111.
POROTNIKI:
AUGUST KUŽNIK, 8323 Connecticut Ave., S. E. Cleveland, Ohio.
JOHN BATICH, Box 457, Claridge, Pa.
JOSIP CVETKOVIČ, Box 94 Hammond, Ind.
POMOŽNI ODBOR:
JOSIP IVANŠEK. 1517 So. 43rd Ave., Chicago, 111.
VICTOR S. SKUBIC, 2727 So. 42nd Court, Chicago, 111.
JAKOB TISOL, 11355 Fulton Ave., Chicago, 111.
JOHN LEVSTIK, 11224 Fulton Avenue, Chicago, 111.
MOHOR MLADIČ, 2603 Lawndale ave., Chicago, 111.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
DR. ALOIS M. ZAHO&IK, 1846 So. Ashland Ave. Chicago, 111.
Vsa pisma in vprašanja za pojasnila naj se izvolijo pošiljati na tajnika iJos Benko, 11250 Indiana Ave., Chicago, 111. Denarne (odpošiljatve) pa na ■STohn Kalan, 341 —6th St. Milwaukee, Wis.
Uradno glasilo je “Glas Svobode”. Seja vsako zadnjo sredo v mesecu.
OD ZAPISNIKARJA S. S. P. ZVEZE.
Podatki 16. redne mesečne seje gl. odbora.
Sejo otvori br. predsednik točno ob 8. uri zvečer dne 24. aprila
1912.	v navadnih prostorih; in prisostvujejo jej bratje: A. Mladič, Jos. Benko, Wm. Rus, Jos. Ivan-šek. Jack Tisol, J. Levstik, A. Duller in V. S. Skubic.
Zapisnik zadnje seje se prečita in podpiše.
Dr. št. 3 Depue, 111.: Dopis dr. tajnika, tičoč se bolniško — na-znanilne listine br. Jos. Sklander, se prečita; a ker gl. tajnik naznani, da jo nima v gl. uradu zato se izplačitev dotične podpore ne-more dovoliti.
Dr. št. 4 Black Diamond, Wash: Vzrok sestre F. Slapnik se pripo-zna za upravičen, zato lahko še v nadalje ostane pri istem društvu.
Dr. št. 31 Farmington, W. Va.: Bolno podporo br. Pavliča se izplača takoj, ko se dobi potrdilne listine iz bolnišnice, da se je resnično v nji nahajal.
Dr. št. 33 Livingston, 111.: Poročilo o suspendaciji in izključitvi g. Z ... se vzame na znanje, ne more pa se privoliti utrgati svote od bolne podpore.
Dr. št. 56 Rock Springs, Wyo.: 'Nadaljuje se zadevo br. Klemenc in sklene, mu bolno podporo izplačati.
Dr. št. 86 Herminie, Pa.: Izplačitev kakega zneska kot bolno podporo iz usmrtninske zavarovalnine bi bila proti pravilom, zato se je ne more dovoliti.
Dr. št. 87 Cleveland, 0.: Prošnji da bi se Vam dajali znaki ceneje kot drugim društvam se ne more ugoditi, ker mora biti za vse jednaka cena in se ne sme delati ni-kake izjeme.
Dr. št. 61 Barberton, O.: Prečita se pritožbo g. Sigmunda ker ga ni hotelo društvo ponovno sprejeti v svojo sredino, s stališča ker ni dobilo nobenega obvestila iz gl. u-rada, ako ravno je predložil obvestilo gl. porotnega odbora, da je zopet sprejet; ker pa gl. odbor dolži zavlačevanja zadeve, se odgovarja, da jo isti ne zadržuje, z ozirom ker mu zadeva ni nič znana in ni dobil o izidu razsodbe še nikakega poročila od predsed. gl. porot, odbora.
Dopis gl. blagajnika se prečita; rešitev istega se pa odloži do druge redne seje, katera se bode vršila na dan pregledovanja Zvezinih knjig, to je dne 20. maja t. L, na mesto dne 29. maja.
Odobre se v izplačitev razni računi, nakar se pregledajo verodostojne starostne listine.
V S. S. P. Z. se sprejme 32 članov in članic prijavljenih ta mesec k raznim društvam.
Naznanje se vzame sledeča u-mrtja: Br. Matija Petek, cert. št. 293, član dr. št. 2 Claridga. Pa.; bil ubit na cesti dne 1. aprila 1912. — Br. Anton Koegel, cert. št. 2317 član dr. št. 33 Livingston, 111.; u-mrl skozi notranje bolezni dne 31. marca t. 1. — Brat Jakob Klau-šek, cert. št. 1927, član dr. št. 37
Lowber, Pa.; umrl za poškodbami od železnice dne 26. feb. t. 1.
Brat A. Mladič nasvetuje naj se kupi za Zvezo državni hond, kateri nosi večje obresti kot denar v hranilnici; nasvet se vzame na znanje, sklepanje pa se odloži do prihodnje seje.
S tem se seja ob 10. uri zvečer zaključi.
William Rus, zapisnikar.
GRIŠA.
Spisal Anton Cehov.
Griša, majhen, okrogloličen deček dveh let in osmih mesecev se sprehaja s pestunjo po bulvarju. V dolgem, z vato podloženem plašču, s prevezo, z veliko čepico na vozal in v toplih galošah. Ves razgret je in zasopljen, pa mu jarko aprilsko solnce sije naravnost v oči, da ga peko trepalnice.
Vsa njegova neokretna, plaho in negotovo stopajoča postava izraza skrajno začudenje.
Doslej je Griša poznal le štirioglat svet: v enem vogalu stoji njegova postelj, v drugem omara pestunje, v tretjem stol, a v četrtem brli večna luč. Če pogledaš pod postelj, opaziš punco z odlomljeno roko in boben, a za o-maro pestunje mnogo najrazličnejših reči: kolesca od sukanca, papir, škatljo brez pokrova in polomljenega pajaca. V tem svetu sta poleg pestunje in Griše pogosto še mama in mačka. Mama je ¡punci podobna, a mačka papano-1 vemu kožuhu, le da na kožuhu ni oči in ne repa. Iz tega sveta, ki se imenuje otroška izba, vodijo duri v prostor, kjer obedujejo in pi-jo čaj. Tu stoji Grišin stol na visokih nogah, in ura visi, ki je le za to, da maha z nihalom in da zvoni. Iz obednice prideš v izbo, kjer stoje rdeči naslanjači. Tam se na preprogi nahaja temna pega, zaradi katere še sedaj groze Griši s prstom. Za to sobo je še druga, kamor ga pa ne puste in v kateri se pokaže časih papa — čudna zagonetna oseba! Pestunja in mama sta razumljivi: Grišo o-blačita, pitata in ga spravljata spat, a zakaj je papa na svetu, ni znano. In še druga zagonetna o-seba je — teta, ki je podarila Grišu boben. Pride, pa izgine. — Kam izgine? Griša je neenkrat pogledal pod posteljo, za omaro in pod divan, a tam je ni bilo ...
V tem novem svetu, kjer solnce reže v očix toliko papanov, mam in tetk, da ne veš, h komu bi hitel. Ampak najbolj čudna in neumna stvar so — konji. Griša o-pazuje gibanje njih nog, pa ne razume ničesar. Ozira se na pestunjo, da bi mu razložila, a ona molči.
Naenkrat zasliši strašen topot. Po bulvarju se v enakomernem koraku pomika naravnost proti njemu četa vojakov. Mraz ga spre-letuje od strahu in vprašujoče pogleduje pestunjo, če ni nevarno. Pestunja ne beži in ne joče, kar je dokaz, da ni nič nevarnega. Griša spremlja z očmi vojake in začne sam stopati v taktu.
Čez bulvar pritečeta dve veliki mački z dolgim gobcem, molečim jezikom in kvišku zavihanim repom. Griša misli, da mora tudi teči, pa steče za njima.
—	Stoj! — zakliče pestunja in ga prime za pleči. — Kam pa? Le ne bodi razposajen!
Glej, tam sedi neka pestunja in drži košarico pomaranč. Griša gre mimo nje in molče vzame pomarančo.
—	Kaj delaš? — zakliče spremljevalka, ga udari po roki in mu iztrga pomarančo. — Bedaki
Zdaj bi Griša rad pobral čepi-no, ki mu leži pred nogami in se blesti kakor večna luč doma, pa se boji, da dobi zopet po prstih.
—	Klanjam se! — zasliši Griša naenkrat nad svojim ušesom močan in gost -glas in ugleda visokega človeka s svetlimi gumbi.
Na veliko veselje seže človek pestunji v roko, se ustavi in začne z njo razgovor. Blesk solnca, šum kočij, konj, svetli gumbi, vse to je bilo nekam čudno novo in nič strašno, da se je duša Griše napolnila z razkošjem in se je glasno zakrohotal.
—	Pojdimo! Pojdimo! — zakliče človeku s svetlimi gumbi in ga pocuka za škriee.
—	Kam pa? — vpraša človek.
—	Pojdimo! — nadaljuje Griša vztrajno.
Rad bi dejal, da ne bi bilo napačno vzeti papana, mamo in mačko seboj na sprehod, a jezik ne govori tega, kar bi rad.
Čez kratek čas zavije pestunja z bulvara in pelje Grišo na veliko dvorišče, kjer še leži sneg. In tudi človek s svetlimi gumbi koraka za njima. Skrbno se ogibljejo snežnih kupov in luž in vstopijo po umazanih temnih stopnicah v izbo. Vse zakajeno je od dima, po pečenki diši; ženska stoji ob ognjišču in peče kotlete. Kuharica in pestunja se poljubujeta, sedeta s človekom na klop in se tiho razgovarjajo. Griši, zadelanemu v debelo oblačilo, postane neznosno vroče.
“Kako neki to?” — si misli in se ozira naokolo.
Teman strop ugleda, velike vilice, ognjišče, ki izgleda kakor veliko črno duplo . . .
—	Ma-a-ma! — zakriči.
—	No, no, no! — zaklj^e pestunja. — Le potrpi!
Kuharica postavi na mizo steklenico, dva kozarca in pašteto. Obe ženski in človek s svetlimi gumbi trkajo in pijo, in človek objema zdaj pestunjo, zdaj kuharico. In potem zapojo vsi trije potiho.
Griša iztegne roko k pašteti, pa mu dado košček. Je in gleda, kako pije pestunja . . . Rad bi pil.
—	Daj ! Daj! — zaprosi.
Kuharica mu da požirek iz svojega kozarca. Debelo pogleda, na-mrši čelo, kašlja in maha dolgo z rokama, a kuharica ga gleda in se smeje.
Vrnivši se domov pripoveduje Griša mami, stenam in postelji, kje je bil in kaj je videl. Govori ne toliko z jezikom, kot z obrazom in z rokama. Kaže, kako se blešči solnce, .kako teko konji kako zgleda strašna peč in kako pije kuharica.
Zvečer ne more zaspati. Vojaki. velike mačke, konji, Čepin je, košara s pomarančami. — Svetli gumbi, — vse to se mu je spletlo v klobko in davi njegove možgane. Premetava se z ene na drugo stran, govori in udari navsezadnje v jok, ker ne more strpeti razburjenja.
—	Kako ti je vroče! — govori mama in ga z dlanjo poboža po čelu. — Od česa neki?
—	Peč! — plaka Griša. — Proč, peč!
—	Preveč je jedel ... — misli mama.
In Griša, ves poln vtiskov novega življenja, dobi od mame žličko ricina.	“Zarja”.
Zahvala.
Kot bivši član dr. št. 8 S. S. P. Z. v McGuire, Colo. se srčno zahvaljujem za mili dar, ki so ga mi poslali člani društva št. 3 S. S. P. Z. v De Pue, 111. v znesku 3 dolarje. Zahvalim se onim dobrim srcom, ki se spominajo siromaka na očeh poškodovanega.
Z bratskim pozdravom vsem članom in članicam -S. S. P. Zveze.
Anton Milič,
Repnic št. 16, pošta Prosek Primorsko.
Delavsko časopisje je najmogočnejše orožje delavskega ljudstva.
l KMETIJSTVO. I
Izbiranje jajc za valenje.
Ko farmer izbira mladež za rejo, tedaj reče: Ono žrebe če biti dobro in bo iz njega vrl konj, kajti mati je bila izvrstna in trpežna žival; le-ta telica bo molzna krava prve vrste, ker mati je bila najboljša krava na farmi. — Farmer gleda pri izbiri mladeži na poko-lenje; on zna da enorodno da istorodno ; edino od dobre živali za-moremo dobiti dobro potomstvo — mladež. So izjeme, “kajti v vsaki rodbini se dobfjo črne ovce”; toda to so samo izjeme v splošnem običaju, ki vodijo dolge zaznamke o pokolenju vsake živali
Na farmah se da malo pozornosti rejnim običajem, in to vsaj v toliko, kar se kuretnine 1 iče. Pri izbiri jajc za valjenje, slišimo navadno : Jajce je jajce, in po tem je tudi vspeh reje.
Ponajveč se na farmah zgodi, da se vzame prava zmes različnih plemen in živali vsake starosti. Le po naključju izve gospodinja, da ta ali ona kokoš dobro nese; gospodina ima dosti posla v hiši, na vrtu in sploh pri gospodinjstvu, tedaj je malomarnost kurje reje deloma oprostljiva, toda le deloma. Da pretežna večina kokoši slabo nese; je neizpodbijoče dejstvo, toda malo so znane, in to iz vzgoraj navedenega vzroka.
Jajca za valjenje se tedaj vzamejo, kakor se jih v gnezdu najde, namreč jajca od mladih, slabotnih in tudi od zelo starih kokoši. Od takih kokoši, se ne bi smelo nikoli vzeti jajc za valjenje.
Petelinov je dovolj na farmah; javljajo se po vednih bojih. Dva ali trije teh kurjih bojevnikov, so gospodarji na dvorišču ter zapo-de pri vsaki priliki sosedne tekmovalce. Močna odstotnina neplodnosti jajc je povod vednih pe-telinjih sporov in rabuk. Razven tega se na farmah često opusti, vsakoletne nabave novih petelinov v svrho krvne osvežbe; izvršuje se najobširnejša reja perutnine, a zatrovana bolezen in telesna slabotnost med kurjadjo se vedno razširja. Ali tudi tam, kjer vsako jesen nove kokoši nabavijo, so razmere malo boljše. Odkod se vzamejo nove živali? Navadno jih od sosedov zamenjajo, kjer se kurji reji da takisto male pozornosti, kakor se to godi pti prodaji jajc ali pa klavne živine.
Kdor hoče kurjo vejo vspešno negovati, si mora omisliti plemenski rod, enega petelina s 5 do 10 kokoši, zdrave in močne živali, ne
pod 2 in ne nad 3 leta stare, ki jih more držati stran od drugih kokoši, ter od le-teh vzet: vsa jajca za valjenje.
Ali, tudi od teh se ne sme vsako jajce koklji položiti^ brez da bi se ga popred ogledalo. Često se dobijo jajca, ki niso pravilno zra-ščena, lupine so žinulaste in ne e-nakomerne. Zunajnost da sklepati na notrajnost, in taka jajca slišijo v ponvo in ne v gnezdo. Jajca s tenko lupino se morajo takisto odstraniti. Da so le sveža jajca dobra za lego, to je znano, nad deset dni stara, nimajo često dosti močnega življenskega plodu; od tod klopotci.
Tudi taka jajca, ki ležijo po več dni v gnezdu, kjer kokoši nesejo, so za valjenje dvomljive vrednosti, ker vsled vpliva telesne toplote se plod razvije, a v noči zopet umre.
Zanesljivo znamenje, je li jajce za valjenje sposobno ali ne, še ni iznajdeno. Baš tako malo se po vnajnosti da sklepati, je li v lupini piščance moškega ali ženskega spola. Nekateri rejači trde, da podolgata, koničasta jajca vsebujejo piščeta, a polna okrogla pa petelinčke; tudi lega zračnega mehurčka v jajcu bi spol označila in sicer pri tistih, ki zračni mehurček na koncu leži označi moškega, a pri tistih, ki leži mehurček na strani pa ženski spol. Natančne preiskave so dognale, da vsa ta mišlenja niso zanesljiva. —-Boljše pravilo, a tudi ne vselej zanesljivo, daje velikost jajca, toda le, če so preiskovalna jajca od ene in iste kokoši. Velika jajca e-ne kokoši vsebujejo navadno petelinčke. ¡Se pa izberejo vsa velika jajca iz zaloge, tedaj ostanejo med drobnimi jajci vendar še precej takih, ki vsebujejo petelinčke, ker nekatere kokoši neso enakomerno drobna, druge zopet enakomerno debela jajca.
Cesto slišimo pritožbe, da se mladi piščanci neukretno izvale, kar se pa ne sme vselej na pogreške jajc spodtikati. V prvi vrsti se more dobra kloča vpoštevati, in po tem ima lega in okoliš gnezda velik vpliv na razvoj mladega življenja v lupini. Naše kokoši v prvotnem, divjem stanu, pripadajo k zemeljskim valilcem; izgrebejo globino in v njo polože travo in perje in s tem je domovna o-prema izgotovljena, — Iz zemlje puhteča mokrota se vrine v jajce, ter vzdržuje pod lupino nahajočo kožico ali mreno mehko; tudi v-domačena kokoš gre za rano v rosnato travo, da zadobe mladiči, na ta način za vzdrževanje življenja potrebno mokroto. Na to se pri napravi gnezda malo kedaj ozir
jemlje; v zabojih in sodih, na podih na visoki slanini- ali seneni kopici napravimo gnezda za valjenje, ter na tak način jajca odtegnemo vsaki potrebni mokroti, ali pa celo držimo koklje zaprte, tako da zamore j o le po “milosti” na prosto priti. Pri strajni leži koklje, dobijo jajca preveč toplote, vsled česar postane kožica v jajcu pusta, trda, in piščanci jo nemorejo pretrgati, in tako pocrkaj o v lupini.
Da se to prepreči, se pod gnezdo položijo rušnje, ki se jih more večkrat ponoviti. To se stori, ako ni priličnega prostora na tleh.
Pri zgodnem valjenju, ko je še zemlja zmrzla, vpliva pomanjkanje mokrote škodljivo na jajca; navadno je pa mraz povzročitelj, da se pri zgodnem valjenju slabi vspehi dosežejo. V takih časih ne-more kokoš zadostne toplote proizvajati, pogosteje še se pa jajca prehlade med hranitvijo koklje.
Za valjenje so najbolje stare kokoši in sicer teških aziatskih plemen; izplača se že eno teh vrst kokoši edino za valjenje imeti. Ta vrsta rada sedi in sicer je izborna voditeljica.
Število jajc, ki se eni kokoši podloži, se ravna po velikosti živali. Mala kokoš ima 12—14, a velika 16—18 jajc. dovolj, manje število obeča bolji vspeh.
$25.00 -ZASTONJ----$25.00
3	7	4
2	9	6
10	5	8
Ako hočete imeti dobro 14k pozlačeno uro z napisanim jamstvom tovarne za 20 let, jo lahko dobite od nas ma lahke obroke, mesto od trgovcev, ki računajo dvakrat toliko. Postavite številke zgoraj tako, da bodo na vse strani seštele na 18, vam pošljemo certifikat za $25 kredita z eno naših ur in verižic; tudi pošljemo naš katalog, da si izberete uro, verižico i ove-sek. Pošljite znamke za pošto in pišite na: LENOX WATCH CO., 32 Union Square, Dept. 14, New York.
Dr. J. H. ROTH
zdravnik in
1664 Blue Island av.
vogal 18 cesta
od 9 do 10.30 đop.,
2.30 do 4 pop.,
6 30 do 8 pop.
Tel. Canal 85.
ranocelnik.
2612 S. Millard av.
blizu 26 ceste
vj utro do 8 ure, od 12 do 2 pop. in po 8 večer.
Tel. Lawndale 3470.
AKO ŠE NISTE, POŠLJITE NAROČNINO.
Printÿpe
Edini pisalni stroj na svetu, ki vspešno tiska črke.
17 CENTOV NA PAN.
Printype Oliver pisalni stroj, ki je oviral napredek desetletja v pisalnih strojih je kair naenkrat skočil v ospredje in ga sedaj nudimo občinstvu za 17 centov na dan!
Dobite ga za isto ceno kot navaden stroj in to za — par centov na dan.
Važnost tiskane črke je povsod priznana.Kdo ne razvida, kaj pomeni svetu velikanski kup tiskovine, ki je tako razločno tiskana kot časopisi aii magazini.
Printype Oliver pisalni stroj ima lepe črtke take kot jih rabijo v svetovnih tiskarnah.
Printype (tiskana črka) se odlikuje radi jasnosti in lepote. Ista odstrani: vsako napenjanje oči. kar je nekaj navadnega pri starih outline 'črkah. Printype je nekaj novega, modernega za korespondenco. Isti tiska vsako črko, vsako številko in znamenje “popolnoma razločno”.
■popolna zgodovina “Printypa” še ni bila nikoli objavljena. Tukaj je:
PRAVA ZGODOVINA PRINTYPA
Ideja, ki je rodila “Printype” je rezultat vspeha naših zvedencev črk.ki so opremili pisalni stroj za naše urade, da so pisali “The Oliver Typewriter” z našimi svetovno znanimi varstvenimi črkami, kakor ®o na imenu na stroju in na vseh “Oliver” tiskovinah.
Lepota in jasnost naših “ebony trade mark” črk je nas dovedla do tega, da smo opremili Oliver pisalne stroje s črkami, s katerimi se da cela angleška abeceda natisniti v tiskani obliki to je debelimi in tenkimi potezami!
Delali smo leta in leta na načrtu in konečno se nam je posrečilo zdelati izključno za Oliver pisalne ■stroje, lepe tiskane črke znane po celem svetu kot “Printype”.
LJUDSKA SODBA
Da je ljudstvo, zavzeto za Printype kaže sledeči fakt:
Nad 75 odstotkov vsega izdelka Oliver pisalnih strojev imajo “Printype”.
Občinstvo zahteva “Printype” in zapušča stare črke.
V teku enega leta kakor sedaj kaže, bo 90 procentov prodanih pisalnih strojev opremljenih s “Prin-type”.
Tako je Oliver pisalni stroj, ki je prvi vspešno prinesel vidno pisavo, zopet v ospredju z drugim re-voluicijonarnim zboljšanjem, s — Printype, črka ki tiska tisk!
KORPORACIJAM:
Oliver pisalni stroj rabijo velike tvrdke po celem svetu. Naš “17-cen. tov—n a dan” načrt je zato, da pomaga onemu velikemu razredu kupovalcev pisalnih strojev, ki si žele isti stroj kot ga imajo .velike korporacije in se jim bolj prilaga lahki način za nakup.
Ljudstvo zahteva Oliver pisalne stroje zato ker isti dobro prestaja skušnje največjih korporacij.
Oglejte si ”PRINTYPE” — Oblika se vam bo dopala
Pišite po “Specimen Letter and 17-Cents-a-Day” Plan.
Spoznajte se s Printype, kraljujočo 'ljubljenko pisalnega stroj st va. Zahtevajte odgovor, pisan na Printype Oliver pisalni stroj, da se seznanite s temi lepimi, novimi črkami. Na zahtevo Vam radevolje pošljemo naš “17-centov-na-dan” načrt. Naslovite: Sales Department.
THE OLIVER TYPEWRITER COMPANY OLIVER typewriter bldg..
Največja Slovanska trgovina * glasbenimi instrumenti v Ameriki.
Fonografi, slovenski rekordi, im-portlrame harmoniko, gosli, tamburice, Itd..
Glasovirji (piano) po najnižjih cenah,- kakor tudi vsi drugi v glazbeno stroko spadajoči predmeti.
«Josip «Tiran
IZDELOVALEC IN TRGOVEC 1333 W. 18th Str. blizu Blue Island Ave.	Chicago, III.
KAKO SE DELA V SVOBODNI AMERIKI S SVOBODNIMI LJUDMI.
Slovencem in Hrvatom se priporoča kot domač vinotržeč
STEVE JAKŠE,
izdelovalec in prodajalec vina na debelo. Se priporoča za obila na ročila! Naslov:
STEVE JAKŠE,
Box 657	Crockett, Cal.
«minois EXCHANGE BIA
Znamenita razsodba.
Te dni je višje -državno sodišče v Springfieldu izreklo važno sodbo in to na podlagi zadnjič sprejetega zakona o dolžnosti jamstva.
Tiče se takozvanega “Test-Fall,” (za poskus) MilfordStreet-Aurore iproti
ers iz
‘Western
2245 Larimer St. Denver, Colo.
Slovencem se priporočava kot dobra domača salumarja.
Louis Prosek in Joe Fischlin
COLORADO COLUMBINE BREWING CO.
Domača pivovarna. » Slovenci, podpirajte domačo industrijo!
JOE GOLOB,
predsed., blagajnik in upravitelj. URAD: 103 Harrison ave.,
LEADVILLE, COLO
“‘NARODNA DVORANA” in NARODNI SLOVANSKI SALOON
4837-43 Washington St., DENVER, COLO.
Vedno domače dobro vino, likerji i cigare.
Vsi Slovani se zbirajo v tem salonu!
Za obisk se priporoča
JOHN PREDOVICH, lastnik
Eagle IBetr
117 East Northern ave., Pueblo, Colo. Vedno za dobiti Walterjevo sveže pivo; dobro domače žganje in pristno vino in raznovrstne smotke. Slovenci obiskujte naju! RUDOLF KARLINGER
& JOS. ZAKRAJŠEK, lastnika.
Rojakom v San Francisco, Oal., in slovenskim potnikom se priporoča
(LAIBACH
JOHN KUKAR, imitelj.
461 Fourth St. San Francisco, Cal.
Telef Douglas 5049 Telef. Home J2436
LOUIS ROBSEL
0000000000000000000000
o i muri nnnnn §
O O
0
1	SALOON
o
q Vedno sveže pivo, izvrstno
Slovensko-hrvaški
Wheeled Scraper Works.” Kako zadeva leži, ni iz poročila razvidno, tedaj je treba, da si jo iz sod-nijske razsodbe sami predstavljamo.
Razsodba je že sama na sebi važna, ker zavrže dosedanji običaj, po katerem delavec ni opravičen do odškodnine, ako on ponesreči pri deln vsled pokvarjenega ali nevarnega stroja, pri katerem dela, vzlie temu, da mu je nevarnost bila znana. Ta temelj mirna več v Illinoisu veljavnosti.
Razsodba pravi med drugim;
“Dolžnost mojstra (pač delodajalca. , Op. ur.) je izpremenjena. On ne more svojo obrt (ali rokodelstvo) po svojem lastnem mnenju izvrševati, on ne sme v prihodnje mašinarije in orodje po svoji poljubnosti izbirati. Ne zadostuje več “pametna” (reasonable) marljivost z ozirom na kraj delavnice, mašinarije in orodja, marveč zraven te “pametne” marljivosti, mora on tudi zakonite predpise zasledovati.
“Zakon ne prepušča varnostne naprave pri njegovih strojih edino njegovemu razsodku, in mu tudi ne dovoljuje, da bi tiste delav-vce nevarnostim izpostavljal, ki so po raznih okolščinah prisiljeni, rajši pri njemu delati, kot da bi riziko prevzeli in pod zakonitimi pogoji kje drugod delo sprejemali.
Varnostne naprave prirediti pri strojih, ki so v zakonu našteti, je dolžnost vsakega mojstra proti svojim delavcem, ki jih more proti vsakemu delavcu izpolniti. Opustitev teh dolžnosti je pregrešek, ki se kriminalno kaz-nuje.
Brezobzirno na teoretično svobodo vsake osebe svojo delavno moč prodajati in nje zakonite pravice delo zapustiti, ako z delavnimi razmerami ni zadovoljen, ima dejansko moč v okolnostih, revščina, skrb za rodbino, pomankanje dela, konkurenca ali druge razmere—ki cesto delaven druzega ne dopuščajo, kot delo sprejeti kjer je in tudi, če je še tako protizakonito.”
Ta razsodba je napredek nad dosedajnim običajem ki se po neki razsodbi Knisleya ravna in ki vsebuje nastopni odstavek:
“Ni nobenega pravila, ki bi delavca za to oviralo, samostojno razsojati, če zaradi višjih plač, po-mankanja dela, ali pa iz druzih
O žganje In pristno domača vina.
O
O
O
o
■o
o
460 Grand ave. KENOSHA, WIS.
Telefon 1199
razlogov ne bi delo sprejel, ki je z javno nevarnostjo spojeno.
Kaj je pravica.
Če takozvani “fair play” med družabnimi razredi pripada k ideji pravice, ali tedaj naše pravno mišlenje drugam meri? Do sedaj je. In v dokaz nam služijo razne razsodbe naših sodišč. Zakoni, vstvarjeni za praktično svobodo, neodvisnost delavca, ki ga postavijo na isto stopno z delodajalcem, so ovrženi od raznih sodišč, češ da niso ustavni in na ta način očito izrazijo, da pravica ni za vse enaka, toraj pozna družabne razrede.
IV predzadnjem odstavku imamo pred očmi razsodbo, katero je o-d obril O na j višje sodišče v deželi ki pravi, da delavski odškodninski zakon (Compensatory Act) ne vsebuje ničesar, ki bi ohranilo zdravje varnost in moralo delavčevo. Prav imajo ekonomi in so-eijologi, da kritizirajo sodišča, ke-dar zavzamejo taka stališča.
Kako to pride, da se pravna ideja pravice razlikuje od ideje ekonomov in socijologov?
'Prvotna ideja pravice je obstojala v tem, da je skrbela za mir. Karkoli je služilo za preprečenje privatnega maščevanja ali vojske, se je smatralo za instrument pravice. 'Zakon je v začetku skušal dati poškodovani stranki odplačilo ali nadomestilo za maščevanje ne oziraje se na stan. Z duhom časa se je spreminjal prvotni zakon in ni nam možno tu citirati razne zakone starih Rimljanov, Anglo-Saksov, Saližanov, Frankov in Grkov, da bi čitateljem pokazali kako je prišlo do tega, da je zgubil prvotni zakon vso veljavo enakopravnosti.
Najbolj važen je stari rimski zakonik iz Justinove dobe, ki je podlaga anglosaškemu zakoniku in naš ameriški zakon temelji na slednjem.
Grška filozofija in rimski zakon sta kmalu zgubila primitivno idejo pravice in sta si ustanovila tab zakon in tabo pravico, da z istim tem lažje ohranijo družabni red —status quo ter da drže vsacega človeka- na svojem mestu. V ča su reformacije pa so začeli dvomiti nad tem status quo in samo razsodni razlogi proti autoriteti so vodili do novega spočetja v filozofiji, teologiji, politiki in konec no tudi v pravni teoriji in rezul tat je bil ta, da so smatrali pravico za željo po pridobitvi vrhunca samobrambe ali boljše nadvlade posameznikov. Začetek tega je v filozofiji, ki je vladala nad politiko, etiko in konečno nad pravosodjem.
Ta koncepcija je čisto individualistična, ker skuša s postavo preprečiti vsako posredovanje razvojem in vladanjem, v kolikor se je to dalo storiti s podobnim razvojem od strani drugih.
Spencer je formuliral to teori-
0000000000000000000000
Znanje in skušnja
Za izdelanje slik je treba poleg kamere in lense tudi tehničnega znanja in umetniške skušnje.
Jaz imam tehnično znanje in moji odjemalci pravijo, da imam tudi umetniško skušnjo.
Fotograf
I4391W. 18. St.
vogal Albert St.
jo, ko je označil pravico sledeče: Liberty of each, limited only by the liberties of all.” (Svoboda vsacega, omejena samo od svobode vsih.” Ta koncepcija pa se je umaknila novi v politiki, etiki in ekonomiji, a prevladuje pa v pravosodju.
'Mnogekrati se je že govorilo, da mora zakon popustiti oboje to je moč in zvijačo, to se pa še ni storilo. Stari problem je bil varovati slabejšega pred močnejšim, da zadnji prvega ne izkoristi. Nov problem pa je, da nekateri so duševno močnejši in rabijo to za izrabljanje slabejih. In da se te mn zlu v okom stopi je treba zastaviti organizirane možgane proti agresivnim možganom posameznika.
Naši očetje so imeli pravo življenja, svobode in veselja ^za, nepreklicno, nasprotno pa je danes, ko ljudje zaktevajo in trdijo, da masa ima pravico iskati največje zadovoljstvo. Toraj kedor jačji, ta tlači — to je današnje pravo. Iz tega je razvidno, kam smo zašli z zakonodajstvom. Dva tisoč let stojimo na isti stopnji. Dva tisoč let ie vlada oni starinski zakon, ki so ga tako zavili, da sedaj koristi samo onim, ki so se znali duševno in moralno povzpeti nad svojim bližnjim.
'Slušajte, kaj je pisal Zasius v letu 1520: “Vse vede so slekle staro, vmazano obleko, samo pravosodje je ostalo v starih capah.” Naši zakoni so zakoni, ki so jih ustvarili mrtvi za žive, to je so stari in času neprimerni in zato se ne splača govoriti sploh o kaki pravici. Za ubogega, neučenega delavca ni pravice pa naj je išče po vseh sodiščih. Kjer se bi še našel kak star zakon, ki bi govoril v njegovo prid. pa ga ovržejo, češ ni konstitucijoneln ali pa je popravljen. Če pa že vsega tega ni pa zviti korporacijski odvetniki najdejo luknjo, katero “po svoje” zainaše in morda dobri zakon tako tolmačijo, da je v njihovo in ne pa delavčevo korist. —
Naši juristi in sodišča, ko ne bi bila vladana od močnejšega, bi že lahko zdavna uravnali pravosodje tako, ki bi pravično sodilo dobro in slabo. Ko bi juristi nehali študirati historični zakonik, ko bi v njih vladal čnt pravice 'do enakopravnosti, ko bi začeli nepristransko študirati socijalne in filozofič-ne metode, tedaj ne bi imel kapitalist take svobode in ne bi delavca tako od vsih strani odirali.
Če še hočete ostati pri stari navadi primite se z vso resnostjo primitivnega zakona, ki je dvati-sočkrat boljši od sedajnega. Isti nam bi dal vsaj enakopravnost. Pričakovali bi vsaj pravice ali primerno nadomestilo za škodo povzročeno, pa bodisi od kapitalista ali reveža.
Pravice ni, svobode tudi ne.
Za delavca ni nobene pravice, vse je proti njemu. Kedar štrajka za večjo plačo, kedar prosi za delo in kedar se potolče ali ubije v rudniku ali tovarni, tedaj mu groze z zaporom in bajoneti. Na vsako delavčevo prošnjo za pravico, dobi bajonet, svinčenko ali pa okove za odgovor, dasi mu ustava Zdr. držav jamči osebno svobodo. Delavec je slabši kot suženj. Suž-nov saj niso morili in z bajoneti predirali. Vsak gospodar je pazil na to, da so njegovi sužnji dobivali dovolj brane, dovolj obleke in primemo stanovanje. Tudi za slučaj bolezni je zanje skrbel, ker če mu bi suženj umrl, bi s tem zgubil na premoženju.
Če kapitalist zgubi delavca nič ne zgubi, pred durmi njegove tovarne čaka stotine radovoljnib modernih sužnov. Samo pomigniti jim je treba. Delavec ima toliko svobode kolikor mu je delodajalec pripušča in nič več. Kedar je štrajk takrat se ne sme delavec—štrajkar niti ganiti, skriti se mora in kedar ga glad tira na dan takrat mu bajoneti zastavijo pot. Gladan mora se vdati. In kako se ne bi vdal nemilosti kapitalista, ko mu žena in otroci gladu vmirajo in vpijejo milosti od “zatelebane” milice, ki jim z bajoneti zapira pot do kruha. Taka je pravica!
Pravica za delavca.
Linčanje.
Greenville, Miss., 6. maja. Neznan črnec je včeraj večer okolo 9. ure napadel vdovo G. S. White head na javni cesti; kmalu potem je druhal storilca zalotila in na brzojavni kol obesila.
NIZKE CENE
1. Floor	II. Floor	lil. Floor
Volneno blago	Ženske suknje	Pohištvo
Svila Trakovi	Ženske obleke	Peči
Kaliiko Uzor ji	Ženske vestje	Kovčegi
Flanela Čevlji	Ženske kiklje	Preproge
Platno Obleki	Ženska kožuhovina	Zastori
Zastori	Ženske jopici	Otročji go-carts .
Belo blago	Otročje obleke	in vožički
Spodnje perilo	Otročje sulkmje	Pokrivala
Moško perilo	Otročje pokrivala	Podobe
Robčki	Muslinovo spodnjo pe-	Refrigeratorji
Rokovice	rilo	Rofrt
Mošnje	Robci	Grocerija
P er f um e	Naprsniki	Mesnica
Zlatnina	Albuni itd.	
Všitja	Ženski klobuki	
Okraski	Muzikalije	
Mešano blago	! Tja	
* ! Basement		
Glažuta	Pisalni papir	Igrače
Porcelan	Pleskarsko blago	Bicikli
Svetilke	Importirana glažuta	in Tricikli
Lesena roba	namizno posodje	Sanke
Noži	Srebrnina	
Hranite naše Trading staiups.
Iste lahko zamenite v kateremkoli departmentu za katerikoli predmet v vrednosti do $3.00.	*• r P5
Zdravljenje v 5 dneh
VARICOCELE
HYDROCELE
BREZ NOŽA IN BOLEČIN.
Ozdravim vsacega, kdor trpi na Varicoceli, Structuri; dalje ozdravim nalezljivo zastrupljenje, živčno nezmožnost, vodenico in boleznt tičočich se moških.
Popravite Vaše zdravje.
Ozdravim pozitivno želodec, pljuča, ledlce In neprilike v jetrih.
(Za neuspešno zdravljenje ni treba plačati.)
TAJNE MOŠKE
BOLEZNI
ZGUBA NAGONA, BOLEZ-IV LEDICAH IN JETRIH
zdravim hitro za stalno in tajno. Živčene onemoglosti), slabost, na. por, zastrupljenje in zguba vode.
PLJUČA
naduho, Bronchitis. srčne bolezni in pljučne ' zdravim po moji najno- I,
ZASTRUPLJENJE KRVI
in vseh drugih kožnih bolezni, kakor prišče, lucije, onemoglost itd.
ŽENSKE
BOLEZNI
beli tok, bolečine v oza-ture, garje, otekline, podju in druge organske bolezni zdravim za stalno.
vejši metodi.
Preiskovanje brezolaönc. Govorimo slovensko
DR. ZINS, 183 «¿-Ä-Ä Chicago
Odprto od 8 ti j tra J do 8 zveöor. Ob n od sl J ah od 8 z j utr. do 4 oop.
Pilsen Auditorium
Restavracija in Bufé
JOS. FALTA, lastnik
1657-61 Blue Isiand Ave., Chicago.
Največje dvorane na zapadni strani Chicage-
Importiran Pilsner, Anheuser-Bush, Michelob in .'r-—'f.rvedno na čepu. Importirana vina in cigare.
TELEFON CANAL 4250.
i lemu pustiš od nevednih zobo-zdravnikov izdirati s vole, mogoče še popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po naj nižji ceni napravi
Dr. B. K. Šimonek
Zobozdravnik.
644 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL.
Telefon Canal 2127,

g Pijte najboljše piyo g
M
M
&
g Peter Schoenhofen Brewing Co. s
13
PHONE: CANAL 9
CHICAGO, ILL.

Gotov denar
Hranilna vloga v tej banki je varno uložen denar, ki nosi 3% obresti ni ga lahko dvignete kedar hočete.
INDUSTRIALS AVINGS BANK
2007 BLUE ISLAND AVENUE.
Odprto ob sobotah večer od 6. do 8. urete.
Safety Deposit predali po $3.00 na leto.
22 let v biznesu.