Ne smemo dovoliti, da bi skozi rešeto šlo dobro seme
Te dni smo sredi vrenja v iskanju najboljših rešitev v zvezi z uresni-čevanjem ustavnega zakona za izvedbo ustavnih dopolnil k Ustavi SRS. V mislih imam še zlasti družbene dejavnosti, v tem prispevku pa bi se omejila predvsem na naloge Rdečega križa. Ta proces razumljivo ni mogel zaobiti te pomembne družbene organizacije, ki je s svojo plemenito razvejano dejavnostjo skupaj z družbenimi dejavnostmi opravljala pomembne naloge, tako na področju zdrav-stvenega varstva, socialnega varstva, pa tudi izobrazevanja, da posebej drugih področij ne omenjamo.
Razmere, v katerih se nahajamo,     se v tej organizaciji ne bi tako obna-globoka družbena kriza, so prizadele
tudi dejavnost te organizacije. Že dalj časa v republiškem merilu opo-zarjajo na svoj težak, še zlasti finanč-ni položaj in predlagajo rešitve za bodoče. Treba je namreč upoštevati, da so v prehodnem obdobju v letu 1990 upravljalske funkcije SIS prev-zeli izvršni sveti občin oz. IS repu-blik. S tem prispevkom želimo opo-zoriti, da bo pri planiranju potrebnih sredstev za družbene dejavnosti in določanju prioritet treba upoštevati tudi program dela RK. V Ljubljani se že dalj časa temeljito pripravljamo na spremembe, ne le v okviru občin-skih, temveč tudi mestne organizaci-je RK. Zavedamo se, da je potrebno sprejeti določene ukrepe za učinko-vitejše in racionalnejše delovanje tu-di na tem področju. Zato osnutek programa, ki je pripravljen, predvi-deva določene izboljšave, tako v strokovni službi RK, kot tudi v vse-binskem delovanju organizacije. Analiza uresničevanja vsebinskih programov na ravni krajevnih orga-nizacij RK. občinskih in mestne, je namreč pokazala, da bi se dalo dolo-čene naloge učinkoviteje opravljati na posameznem nivoju, ne da bi jih duplirali še na drugem. Sredstva, s katerimi družba razpolaga, niso ta-ko velika, da bi si lahko privoSčili »potratno razsipavanje«. S tem ne želim povedati, da se je tako obnaša-lo prav to področje, nasprotno, sred-stva, ki jih je družba lahko zagotav-ljala, so bila koristno naložena ob prostovoljnem delu mnogih požrtvo-valnih, prizadevnih članov RK. Če
šali, potem že v preteklosti ne bi mogli opraviti toliko dobrega v ko-rist tistih, ki so pomoč Rdečega križa potrebovali. Težave, s katerimi se soočamo, pa so takšne, da bo tudi v prihodnje vse več takšnih, ki bodo veseli skrbi RK oz. se bodo obračali nanjo. Prepričana sem, da bodo or-gani, ki bodo v prihodnje odločali o tem, kako ovrednotiti program teh oranizacij, upoštevali dosedanje delo na tem področju in s tem dali vsaj moralno podporo članstvu te ijino-žične organizacije pri izvrševanju plemenitega poslanstva na prosto-voljni osnovi. Menim, da bi bilo od-več v tem prispevku govoriti o števil-nih nalogah, ki jih opravljajo organi-zacije RK, naj le poudarim, da so nekatere določene z zakoni in drugi-mi predpisi. Tisti, ki naloge nekomu daje, mora torej poskrbeti za zago-tavljanje tako materialnih kot ka-drovskih pogojev. Zato vse bolj pre-vladuje stališče, da bi morali v pri-hodnje proračuni družbenopolitičnih skupnosti zagotavljati sredstva za de-lo strokovne službe, vsaj v določe-nem obsegu. Tako je bilo tudi »v starih dobrih časih«, pred uveljavi-tvijo SIS, zato je sedaj priložnost, ko je država, do uskladitve zakonodaje z ustavnimi dopolnili, začasno prev-zela izvrševanje nalog SIS v letu 1990, da predlog organizacij RK obravnavamo in do njega zavzame-mo stališče. Prepričana sem, da se v tej vihri iskanja najboljših poti ne bo nehote dogodilo, da bi skozi reše-to šel ne le plevel, temveč tudi dobro seme.                                    A.T.