Političen list za slovenski narod. r« |»*ftl Za oelo leto predplačan 15 rld., xa pol leta 8 rld., xa uetit leta 4 rld., za en mesec 1 rld. 10 kr. ▼ adminiitraoijl prejesian Telji: Za celo leto 13 rld., za pol leta 6 rld., za uetrt leta S gl4., za en mesee 1 rld. V Ljubljani na dom pošiijan velja 1 rld. 30 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. KaraSnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniske nlice št. 2, II., 28. Kaznanlla (inserati) se sprejemajo in velji tristopna netit-vrsU: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr č« se aska dvakrat; 15 kr., če se tUka trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Bokoplsl se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. TredniStvo je v Semeniškili alieah h. št. 2, I., 17. Ishaja Tsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob »'.e. uri popoludne. V Ljubljani, v soboto 19. aprila 1890. LetiiiU JCVTIT. Več luči? Načelnik radikalno-konfuzne stranke, ki se skriva pod tvrdko —r.—, napisal je v četrtek fulminanten članek, iz katerega vsake vrste prši intenzivna električna luč ter odseva prava Sokratova modrost. Gotovo bi stopili še za jeden korak nazaj v temo, ko ne bi svojim čitateljem privoščili žarkov, ki razsvetljujejo nebo nad »Narodno Tiskarno". Torej ponižno sklonite, dragi bralci, svoje glave, ker žarki največje modrosti in soinca »napredka" nad vami srše, ter poslušajte: »Izid volilne borbe v II. razredu ljubljanskih dopolnilnih volitev je prav močno poparil našo klerikalno stranko. Ko so v tretjem razredu s pomočjo škofovskih, trnovskih in Bog zna katerih duhovnih pomočnikov še, ki so kakor vidre za ribami švigali za pooblastili, ter oblezli vse podstrešne sobe, kjer so le izvohali kako staro ženieo-volilko, priborili si lahko zmago nad ljubljanskimi obrtniki, ni bilo veselja ne konca ne kraja. Upali so, da jim bode tudi v II. razredu premaga ahka in gotova. Že je grozil prvi korporal katoliškega političnega društva, slavnoznani Šušteršič nas s svojim zaničevanjem zadušiti, in vse je pričakovalo, da se bode ta ponižni mladenič v kratkem na gorečem vozu živ odpeljal v nebesa! Tudi so gospodje kovali različne naklepe. V mestnem zastopu hoteli so osnovati poseben konservativen klub in preustrojiti mestno administracijo po načelih, ki vejejo iz spisov goriškega dr. Mahniča. Izvoliti se je imel stalen odsek, ki bi za vsak korak našega škofa sestavil in njega eksce-lenciji izročil zahvalno adreso. Posebne seje sklicevale naj bi se nalašč v namen, da bi se pretreso-vala sredstva, kako bi se papežu priborile njegove nekdanje dežele itd. Menite, da je to šala. A gola resnica je. Naša klerikalna stranka hotela si je v resnici iz mestnega zastopa napraviti mogočno trdnjavo, in skoraj bi si ji bilo posrečilo podjarmiti naše prvo deželno mesto pod načela, katera hočemo vedno pobijati, in naj jih proglaša dr. Mahnič ali pa škof ljubljanski" itd. Dovolj! Bela je zopet naša Ljubljana. Solnce slovenskih prvakov razteplo je megle temne, ki so se vzdigale sem od Gorice. Neki odličen Nemec nam je rekel o tem članku g. —r.—: Ein purer Blodsinn! Razpadanje človeške družbe. Strajki, štrajki, nič nego sami štrajki! Štrajkuje se danes po vsem svetu. Ogromni organizem, kakor je krščanski svet, ustavlja delo po delavnicah. Takih pojavov smo že vajeni. Marsikdo si misli: Umrem li danes ali jutri, vse jedno, kakor je bilo to pred sto leti na Francoskem za prekucijske vlade. Tudi naše oči privadile so se pojavu, ki bi se v drugi dobi smatral kot nekaj strašnega; navajeni smo ogromnih in skupnih štrajkov ter udano pravimo na to z onim ruskim mužikom, ki je vzlic odstreljenima nogama vskliknil, rekoč: Ničevo! — to ni nič. Ko štrajkuje 200 do 300 tisoč delavcev, pravimo: Ničevo! V prvi dan maja štrajkovalo bode baje milijone delavcev, in mi pravimo: Ničevo! Že mora tako biti! to je cela naša tolažba. Toda motrimo nekoliko natančneje štrajke dobe naše. človeških družba sloni na delu in sicer skupnem delu. Delo je življenje organizma ne samo posameznika, temveč tudi socijalnih organizmov. Ako odpove jeden ali več udov tega organizma delo, pa nastane razpadanje celote. Štrajke dobe naše odlični pisatelji pripisujejo pogubnemu modrovanju Bousseau-a, ki je obsežno v njegovem delu: »Contract social". Nihče ne bi verjel, kako pogubno so vplivala in še doslej vplivajo na krščansko družbo načela tega filozofa, izražena v dražestni, skoro nedosežni besedi. In ta načela .svojo pogibelj pojavljajo naj-usodneje pri sedanjih štrajkih. Rousseau-ov »Contract social" je dandanes podlaga evropskemu parlamentarizmu. Današnji način volitev v parlamente je povsem republikanski, ki vede v zadnjih svojih posledicah k razpadanju družbe. Ko smo pisali te vrstice včeraj, vršile so se mestne dopolnilne volitve v prvem razredu. K»ke reči so se dogajale pred in pri volitvi, opisali bodemo še obširneje. Vse vrste mestnega stanovništva razburjajo se že nekoliko tednov pred volitvami, in sicer načinom, kojega tu raje ne omenjamo. Vrš^ in prirejajo se posvetovanja in shodi; rokodelca, obrtnika in trgovca odvajajo narodni minerji od dela, dva ali tri dni v tednu uporabijo za agitacije. Že slavni zgodovinar francoski Taine je o volitvah na podstavi nove razdelitve dežele na Francoskem konstatoval, da volilec najmanj tretjino svojega časa žrtvuje raznim volitvanim shodom. Vsak ostavlja svoje delo. Debatuje se, j^ in pije. Žapravi se mnogo denarja, še več pa drazega časa, in posledica je običajna ta: da zmagujejo manjšine! Taine namreč dokazuje, da se najsolidnejšemu občanu te večne volitve, to neprestano beganje od dela — gnusijo, novotarija baje zgublja svoj čar, in radi tega večina pravih volilcev ostane raje doma pri delu, ker se radi puste zastopati po ljudeh, ki iščejo pri volitvah svojo korist. Tako torej pri volitvah prav za prav zmaguje manjšina in ne — večina! Sedanji volilni zistem v Evropi povede neizogibno k socijalnemu razpadu. Volilni redi niso zgodovinski, temveč vrejeni na podstavi Bousseau-ovega »Contract social". In ves parlamentarizem v Evropi na tej podstavi vede vedno nižje po poševni ploči. Toda vrnimo se zopet k prej napominanemu predmetu: Tudi novodobni štrajki so neizogibna posledica tega nauka. Nobena družba na svetu ne traja dolgo na podstavi kakoršnekoli skupne pogodbe. LISTEK. f^asnikarska paprika. Veleum Shakespeare prispodabljal je nekoč mnogobesedičnega človeka mehu, ki črpa va-se in zopet iz sebe spušča sapo. In tak meh, pripet k žarečemu oglju, provzroča žarjavico, v koji se tali tudi jeklo. Temu mehu more se z vso pravico pač primerjati novošegna žurnalistika, ki žene med ljudske tolpe sapo, in ne samo sapo, i ogenj zanaša. Ker se pa v gotovih dobah, na pr. pri volitvah, hitro vname slama, ni čuda, da slepo čita-joči ljud postane igrača teh novinarskih mehov. Kamor veter vleče, tja zanaša plašč, in s katere strani piha meh, na to se nagiblje tudi ljudsko mnenje. K sreči pa prihajajo z mehovi in mešički svojimi i drugi, ki pihajo med ljud, bodisi od protivne strani, bodisi samo po strani. Po tem pihanji razločujemo liberalne, konservativne, narodne in radikalno-narodne mehove itd. In če si predstavljamo celi narod ali deželo kot veliko skledo kaše, podobni so novinarji raznovrstnih smerij onim dečkom, ki obkolivši skledo pihajo v kašo in nate-zavajo pljnča, kakor kovaški mehovi, zraven pa obilo zajemljejo iz sklede. Istina je, da je dandanašnje neko novinarstvo obkolilo pri nas to skledo s kašo. Toda poleg novinarjev sili in rije k skledi še muogo druzih z večjimi ali manjšimi žljicami, k skledi silijo tudi beletristi z malimi žljičicami — in dasi je dosti še kaše za vse, za te ni prostora. In ne samo beletristi, tudi možje vede s svojimi deli, z duševnimi plodi mnogoletnega delovanja trudijo se priti k skledi, a za te ne preostaje nobenega prostora, le-ti se morajo zadovoljiti z drobtinami, ki padajo največjim požeruhom od ust. Pisatelj vednostnega dela na našem slovstvenem tržišči ne najde kupca. Slovensko naše gospodinjstvo slično je oni gospodinji, ki hodi vsak dan na trg. Jednoč hodilo se je enkrat na teden na trg; kupovalo se je sladorja, kave, jestvin, drv in olja za cele mesece, a dandanes se kupuje sproti po krajcarji. Njega dni bila je knjižnica slovenskega razumnika kakor velika jedilna shramba, v kateri je bilo duševne hrane nakopičeno za cela leta, danes je skoro prazne, k večjemu se v nje spravi in shrani kak dvojljiv list. Nahajajo se ondi tudi obsežna dela naših starejših rodoljubnih pisateljev, toda le-ti tam plesni kakor velike veronežke ali ogerske salame, koje nobenemu ne diše. Rodu našemu diš^ povsem še sveže časnikarske klobasice — in da bi bile od konjine. Naša književna kuhinja ne smč na dan z jedilnim listkom dobre tečne hrane, ki je sicer malo dražja, vendar žilam in mišicam podeljuje moč. Najrajše se poseza po pol ali četrt porciji: malo paprikuvaua zakuha, majhen golašek, mala pečenka, mali kavijarček, jedna sardinka itd. Uboga kuharica v narodni kuhinji: neče li, da se ji vse pokvari, mora vso zalogo hrane predelati, prekuhati in pre-peči na majhne, zelo pikantne porcijončke, da je more prodati. Pride pa iskri strelec v narodno kuhinjo in ponuja jelena ali srnjaka (t. j. večje literarno delo za tisek), odkloni ga kuharica, rekoč: Z Bogom, tega pri nas nihče ne kupuje. Za silo prodajamo tu zajčka in jerebičice, zalagati se nam pa ni moči. V takem položaji se nahajajo dandanes naši narodni kuharji — tiskarji in zalagatelji. Kje tiči vzrok? Želodci naši so pokvarjeni s samimi narodnimi paprikami, golaši itd., ker za-vživamo vse prepoprano in preseljeno, (časnikarska paprika skazila nam je slast do najboljše hrane, ki bi povsem teknila narodu. »Mi čislamo in spoštujemo (običajna žurnali-stiška fraza, kadar se »po notah" zabavlja duhovščini) vsako pravično pravo in vsako veroizpovedanje, zlasti pa kot rojeni katoličani, našo vero; toda priznati nam morajo in z nami soglašati duhovni gospodje: Kaj je nekoliko stoletij staro pravo proti tisočletnemu pravu hčere, s kojo nas je oblažila priroda - mati! Komu ne utriplje srce in se ne veseli, ko se po dolgi, hudi zimi k nam zopet vrača ljubka vesna in obilo na nas vsiplje svoje bujne in ljubeznjive cvetke? In komu bi oko ne zaiskrilu pri samem pogledu na dražestne plode Temelj človeške družbe je: avtoriteta, sloneča na veri. Največji narodi raiviti so se na tej podlagi. Brez veroiziliVe^anjIf {"k^pasti^bbraj^o Aarodi vlofee iu plemen/'! poglavij' na kakVrSna dosje] nahajamo v Ameriki alt na avstralskih otokih. Grška in Rim vzdržala sta se kot državi lako dolgo, dokffer ju je vzdržalo veroizpdvedanje v celoti.' Rousseau-ov ,Oohtract social" in Darvinova descendenčna* teorija terjata neizogibno pretvarjanje družb6'^'tfa 'atiizm'V^stavah. Stari krščanski svet razpada. To bi imeli državniki pomišljati. To razpadanje se predvsem pojavlja v ogromnih delavskih štrajkih. Čebele po čebelnjaTcih odpovedujejo kraljici pokorščino. Nihče naj se ne udaja sladkemu domnevanju, da so štrajki povsem posledica neurejenih gmotnih odnošajev med delavci in delodajalci in da bodo štrajki takoj ponehali, ako se ured^ te razmere. Povod štrajkom je mnogo globlji. Ko so se počeli seliti bogovi iz Olimpa, pogreznil se je grški in rimski svet v brezdno. Tako se godi tudi dandanes. Nastal je ogromni duševni boj. Mi s krščanskega stališča dobro vemo, da se nobeni moči na svetu ne bode posrečilo krščanstvo, t. j. sv. cerkev uničiti, in dokler se bodo ljudje držali krščanstva z besedo in dejanjem, dotle bode obstala tudi ljudska družba, politični in socijalni razpad ne bode nastal \ taki meri, kakor v starem Rimu. Mi tu samo poudarjamo, da so sedanji štrajki razpadanje krščanske družbe, ki pohaja iz uničevanja krščanskih temeljev države. Neizogibno mora nastati krščanski prevrat med evropskimi državami, in čebele po čebelnjakih bodo zopet začele delati, štrajki bodo pa ponehali sami od sebe. A tudi Slovenci, dasi se tako radi ponašamo pred svetom s politično zrelostjo in zavednostjo, vendar si damo od prvega pritepenega kričača slikati srake na vrbi. Trebalo bi tudi prihoda Kristo-vega, da bi tem, ki vedoma ali nevedoma zakrivajo oči svoje pred resnico, zaklical s silnim glasom svoj „Efeta!" — „Odpri se!" Oj kako blaženo bilo bi po slovenski domovini! Politični pregled, v Ljubljani, 19. aprila. :Xotran)e dežele. Izneverjenja v arzenalu. Vsak teden iz-nenadi svet kaka posebna novica, o kateri se govori na vse strani. Navadno pa so te novice žalostne, bodisi da so zasledili kako večjo tatvino, goljufijo ali pa zaroto. Tako se te dni mnogo govori o izne-verjenji ali goljufiji dveh uradnikov v topničarskem arzenalu na Dunaji. Tej goljufiji so prišli le slučajno na sled. Civilna uradnika v arzenalu, Schmidt in Wentzliček, sta že več let v zapisniku izkazovala več delavcev in dela, kakor je bilo v resnici. Na ta način sta državo opeharila za mnogo tisočev; nekateri listi trdijo, da ta škoda znaša nad 70.000 gld. Goljufa so zaprli. Res, da svota ni tolika, da bi državo občutno oškodila, toda to je pomenljivo, da se je ta goljufija vršila več let, in to v topničarski orožnici, kjer je treba najzanesljivejših ljudij. Zato na dan z vsako tako sleparijo, posebno pri vojakih, sicer se nam še lahko zgodi, da smo prej tepeni, •e^nft^gremo v boj. ' « ' 'Jt^padol^ika zmaga. Ker ie v Mjadi Bole-slavi propal ^ročeški'«Vdidat Motf mladtfmkemu, je tb %ad udarec za stWko dr. Bi»ra in mmenje; da se' (eški ra(lt)[alizenr' vedno bM- razširi. ,Po-^tik" naravnost' ftnžtfi; da je za Slaroče ie ta propad hujši, nego mladbčeSke zmage ||ri tadnjih diei želnt^borskih volitvah. MladočeškaPfelta pa jI tudi na škodo 'iešk^i^u narodu, ker jnjOTočehi vd" dijo narod na p6t''šle^^toVe prihodnjosti." Da pa so Mladočehi zmagali s 100 glasovi večine, k temu je pripomogel terorizem, ki je ljudem zmešal možgane. t TnaiO<» dr^re. Francija. V Parizu zboruje sedaj kongres krščanskih posestnikov. Predsednik zboru je škof tarentoiški kot namestnik kardinal-nadškofu Rihardu. Prvi dan je imel msgr. de Kernairet govor o imetji, o pravicah, katere podeljuje, iu o dolžnostih, katere nalaga. P. Caudron je govoril o pravosodju. Drugi dan se je pečal kongres z duhovnim imetjem in njegovo socijalno potrebo. — Julesu Simonu, pred-seduiku francoskega zastopništva pri berolinski konferenci, podaril je nemški cesar godbina dela Friderika Velicega s francosko pisanim pismom, katero se glasi mej drugim tako le: Moja želja je, storiti kaj za to, da bodete imeli radosten spomin na mirovno prosvetno poslaništvo, katero Vas je pozvalo v moje prestolno mesto. Pismo je cesar svojeročno podpisal. Italija. Kakor poroča „Pol. Corr.", namerava italijanska vlada ustanoviti iUlijansko vzhodno-afriško društvo, kakor ji imati že Anglija in Nemčija. Predsednik temu društva bode baje nekdanji italijanski konzul v Zanzibarji, Filonardi. Nadalje se poroča, da biva znani italijanski preiskovalec Afrike, kapitan Casati, v Adnu, od koder namerava 26. t. m. v Italijo odpotovati. Italijanska vlada je ponudila imenovanemu kapitanu službo italijanske vlade na afriškem ozemlji. Belgija. Iz Bruslja se poroča 16. t. m.: V današnji zbornici so se posvetovali o proračunu varstvene policije; znesek naj bi se zmanjšal od 60.000 na 15.000 frankov, a levičar Bara je ugovarjal temu predlogu ter poudarjal važnost varstvene policije. Pravosodni minister Lejeune je trdil, da zadošča dosedanja policija, da se ohrani javni red. — Dne 7. septembra t. I. se bode vršil mejnarodni katoliški socijalni kongres z dovoljenjem sv. Očeta Leona XIII. Pri tem kongresu se sestavi poseben oddelek za mejnarodno delavsko vprašanje. Ta kongres bode zboroval v Ltittichu in se ga bodo vdeležili cerkveni dostojanstveniki raznih držav in pred vsem Nemčije. Portugal. Kakor se poroča, zbirajo se republikanci, odkar je storila vlada proti njim energičen korak, v prostozidarskih ložah. Zopet so objavili dolg, napet odpor proti Angležem ter zahtevajo od portugalskega naroda, da „brani domovino in svobodo". V tem zmislu nameravajo združene lože sijajno sprejeti portugalskega majorja Serpo Pinta. Vlada pa bode razpustila lože, če bodo v njih republikanci preoblastni in sicer na temelji zadnjih odlokov. — Prav za prav storila bi vlada najboljše, da brez ozira razpasti lože, katere so posebno v romanskih deželah jako pogobonosne. Izvirni dopisi. iz Smlednika, 18. aprila. Ko smo že dlje časa ukrepali, kako bi vsled zadnjih volitev zbegano ljudstvo zopet umirili in spoprijaznili, slušali smo bujne prirode!" Tako pod črto; a nad črto v uvodniku pa brije ljuta zavist bratomornega strankar-Btva: „Če kdo takih pride v našo sredo, vrzite ga skozi okno (živio!) in če so tik vrat stopnjice, vrzite tudi po stopnjicah navzdol, da ga nikdar več uazaj ne bode! Pri tem ne glejte na obleko (t. j. duhovniško), naj je taka ali taka; v njej tiči izdajalec slovenskega naroda, ki. služi vsaki pošteni slovenski družbi v sramoto in gnjus!" (Burno odobravanje.) Tako se pišejo pri nas dandanes uvodni članki. Da bi mi pisali poljudno, prosto : „Ta in ta doktor je kupil kdpo črešpelj, a za njim idoči duhovni dostojanstvenik stopil je na peČko," — rekli bodo: ,Ta člankar je surovec, neotesanec, neomikanec, ki piše s krepeljcem in ne s peresom itd." Se li hoče kdo povspeti do člankarstva pri tem ali onem listu, ne sme pisati, kakor mu je — jezik ustvarjen, inače je to „humbug"; on mora biti temveč v tej stroki, v svojem poklicu — kon-certist. Imeti mora v peresu velik register, kakor šenklavške orgije. Sprva mora začeti s kakim impo-lautnim akordom; na to potegne ljubko piščal, ki se ojači s klarinetom; hkrati se izvleče mikstura in v hipu zopet vse nazaj potisne, a odpre se fia-geolet in pošljejo se v boj pedali in pikola, konečno pa zabuči vsa turška muzika . . . ., tako se dandanes pri nas pišejo uvodni članki. Toda to bi bilo še vse nedolžno in brez učinka, naj naposled taki novinarji pišejo v svoja glasila še večji nesmisel, da bi se le širje vrste ljudstva ne opičile po njih. Ali tu se pojavljajo najškodljivejše posledice takega člankarstva. Poslušajmo malo govornike po nekih društvih, shodih, zabavah itd. Možganski stroj le-teh sličen je za las tej pripravi, v katero lovi Edison govore državnikov. Jedva spusti kak govornik svoj fonograf, že vemo, iz katerega novinarskega članka je zajet ali posnet. Najnečimur-nejša frazovitost in najpodlejše opičenje vgnezdilo se ni samo v društvenem življenji, temveč celo v rodbinskih krogih. Kdor ne umeje kakor eskamoter iz svojega gria izvleči tisoč metrov papirnatih fraz, danes ni govornik ter ne more biti narodov zastopnik. Prirojena, vsled vede in marljivosti plemenita in fulminantna govorniška nadarjenost dr. L. Tomana in dr. Razlaga se je že preživila. Zdaj oviada mase ljudij naduta frazovitost! In Vi, pisatelji, pišite za naš ljud, pišite po svoji bistri nadarjenosti, in da bi imeli klasično izbrani, uglajeni slog, dočim se niste naučili pisati v njih žanru, mamo se trudite dotle postati popularni. Pri nas se je danes preveč vdomačil prosto-narodni nerazum, ki je prepopran in zavit kakor osje gnezdo v stoternih spiemenih raznobarvnih papirčkov. Nesreča slovstva našega je taka žurnalistika, dočim bode solo med njo imela — časnikarska paprika! A. S. vsi Smlečanje odmab nasvetu našega obče priljubljenega, za slovenske« kji^eta yne^|a gospoda ba-j-ona fiazarini-ja, .na" vlsefica, I cfterS |)j se pro-slavijar"'8pomin blagov^tnikov sv. Cirila in ^etoda, raztaja stčno ledino nafih vaščanov." tako je bilo I pmnogo fara pirmiteli so kpe^je, segali si v roke, da bi radovoljno vstopj/ "v društvo kot udje. ^ ^eselico nočastil je s svojj^ RS^IRK S^^P"*^ baron' z gosptf baroninjo in rodbino. Tspen veselice nam pa je porok, da smo stopili na trden temelj, na katerem hočemo trdno, nerazrušljivo poslopje so-zidati. — Ke da bi presenečen o izidu veseloigre ,V Ljubljano jo dajmo" v svoji presoji motiti se dal — a mirno lahko trdim, da so priprosti kmetje, kojih nekateri še niso nikdar javno nastopili niti se igrokazov vdeležili, svojim vlogam veliko bolj kos bili, kakor marsikateri vaših umetnikov. Ko bi hotel katero primero zabeležiti, reči bi moral, da sta se vaščan J. Stenovec kot gorenjski kmet in gospod nadučitelj kot priprost hlapec tako kretala in da sta tako predavala, kakor je sploh našemu kmetu običajno — naravno, brez vsake posiljenosti, in nič slabše nista gospica A. Železnik blebetavo ženico in vaščanka F. Strojan skrbno gospodinjo predstavljali. Igra sama ob sebi res ui jedna najboljših in najprimernejših za ljudstvo — predolgi, a premalo stvarni monologi, kaj vsakdanja rešitev le malo zamotanega dejanja ne vzbuja ravno v poslušalcu onega zanimanja in one pozornosti, na katero mora vsaka igra težiti — pa dejanje je zajeto iz kmečkega življenja. Glasno odobravanje in veselje, katero je vsakemu prizoru sledilo, pa jasno kaže, da je odbor najboljšo struno ubral, ko je ljudstvu predoeeval junake iz njegove sredine. S svojim ukusnim in živim predavanjem „Glas-u iz Velehrada" nnetila je gospica Železnik v srcih poslušalcev splošno navdušenost, katera je prikipela do vrhunca, ko je g. nadučitelj Benedik v jedrnatem govoru opisaval zasluge, koje si je gospod baron v napredek in prospeh društva kot predsednik stekel. Da se je pa slavnost tako povoljno stekla, zahvaliti moramo v prvi vrsti gospoda barona in njega gospo soprogo, koja sta radovoljno prepustila občinstvu krasno okinčane in razsvitljene dvorane v gradu v zabavo in s svojimi nasveti in svojim trudom največ pripomogla k vspehu. Med igro in pri domači zabavi vedlo se je občinstvo vzorno in nikak nered ni vladal med eelo veselico. — Iz Rima, 17. aprila. Ni čuda, da je v večnem mestu osobito v bujni pomladi vedno dosti tujcev. Središče katoliškega življenja, najznamenitejši zgodovinski spomeniki iz nekdanjega poganskega in krščanskega življenja — s kratka: to je mesto, kateremu zastonj iščeš jednakega. Na vsaki cesti, v sredi in zunaj mesta povsodi kaka zanimivost. Seveda bi moral človek biti za več mesecev od doma, da bi si ogledal vsaj poglavite stvari. Ali da si nam ni mnogo časa odločenega, vedel je rimski odbor tako primerno ukreniti, da smo si v malo dn4h ogledali prav mnogo. Ne bom posamičnosti našteval, omenim naj le to: V torek popoludne šli so vsi romarji k izpovedi in včeraj zjutraj imeli so skupno sv. obhajilo. Sveto mašo bral je ta dan v .Animi" kardinal Pavel Melchers ter obhajal romarje, po svetem obhajilu pa jih prijazno nagovoril, kažoč na žalostne razmere mesta Rima, na preganjanje, koje morajo prestati papež in opominjajoč poslušalce, naj pač nikdar ne pozabijo dnij, ki so jih sedaj doživeli, ter naj zvesto in stanovitno delajo v domovini za to, da si dobodemo skoraj zopet versko šolo. Danes pak je avstrijske romarje doletela posebna sreča: šli smo k sv. Očetu. Zopet tu naj povdarim, da je rimski odbor nas posebno vzel v svoje varstvo, da smo bili okrog svetega Očeta cele tri ure. Naj rojakom o tem za nas preveselem dogodka poročim natančneje. Zbrali smo se ob osmih zjutraj v kapeli sv. Očeta, tako da so dobili avstrijski romarji prve prostore. Kapela, ki je po mojem mnenji tako obsežna, kakor cerkev sv. Florijana v Ljubljani, bila je polna, torej je dobilo primeroma saj še enkrat toliko vernikov vstopnice, kakor je bilo avstrijskih romarjev. Toda dragi so morali po sv. maši oditi. Točno ob osmi uri odpro se vrata in sv. Oče z nekaterimi iz svojega spremstva vstopijo. Nepopisen je vtis, katerega napravi pogled v sivega starčka. Sklonjena postava, odločne poteze na obrazu, živo bistro oko, krepak glas — vse to pre- (Dalje Y prilogi.) Priloga 89. štev. »Slovenca** dii6 19. aprila 1890. vzame človeka tako, da se nehote srce napolni s hitrejšimi udarci. Navzoči smo bili pri sv. maši, in dobro slišali, kako natančno izgovori vsako besedo. [ Mnogo navzočih prelivalo je goste solze veselja. Ko pa so ob sklepu najsvetejše daritve začeli moliti „Ave Maria', in naslednje molitve, preobdalo jim je glas ginjenje, tako da se je čulo samo vzdihovanje. Po sveti maši pristopil je takoj še drug duhovnik in daroval najsvetejšo daritev, pri kateri so sv. Oče opravili zahvalne molitve. Naslonili so glavo na sklenjene roke in celi čas so bili kakor živi kip, v katerega je vlil umetnik vsa čutila pobožnosti in molitve. Na to vstopi rektor hospica deli' Anima monsignore dr. Nagi ter glasno prebere adreso, katero so zloženo v latinskem jeziku in lepo vezano prinesli soboj avstrijski romarji. Naglašuje, da so sicer Avstrijci pred dvema letoma poklonili se nasledniku Petrovemu, da pa jih je letos gnala zopet sinovska ljubezen v Rim, letos ob trinajsti stoletnici papeža Gregorija Velikega. Prosijo torej svetega Očeta blagoslova, da jim bode mogoče oskrbeti svojim otrokom krščansko vzgojo, iu da vedno zvesti ostanejo v pokorščini do svojih škofov in duhovnikov. Sedaj pa poprimejo besedo sv. Oče ter odločno in glasno izražajo veselje ob prihodu toliko romarjev. .Cem daljša je bila Vaša pot," — pravijo, — »tem večja je moja tolažba." Nadalje opominjajo k stanovitnosti v veri, k pokorščini do duhovske oblasti, ter prosijo slednjič blagoslova šeotom, duhovnikom, druži nam itd. Zdaj so dali slovesno apostolski blagoslov. Ko so na to odšli sv. Oče, nas premesti odbor čez več dvoran v čakalnico, kjer smo stali kake pol ure. A sedaj smo šli po škofijah razdeljeni drug za drugim pred sv. Očeta. Vsakemu, posebno duhovnikom, so dali kako besedo. Poljubili smo jim klečč relikvijo na nogi in prstan na roki. Pisatelju teh Trstic so krepko stisnili roko, vprašaje ga, da je li i-) župnik? Naš sopotnik, Zabred iz Predoselj, ki je prišel takoj za menoj na vrsto, privabil je rahel smehljaj na ustnice sv. Očeta, ker je nosil seboj poln kovčeg raznih devocijonalij. ,Ta bode pa," — dostavili so na strani sedečemu kardinalu, — .mogel dosti razdeliti, ko pride v domovino." Čudil sem se, da je v sv. Očetu, ki so po zunanje videti slabotni, še tohka sila življenja. Tako gotova jim je beseda, tako živo ok6 in tako živahen spomin, da se je le čuditi. Med tem pa je jednajsta ara že odbila in veselih obrazov, srečni, da smo videli svojega Očeta, smo se vrnili v svoje stanovanje. Popoludne se popeljemo v Katakombe svetega Kalista in v cerkev sv. Pavla zunaj mestnega ozidja Naj dostavim konečno v svojem in v svojih sopotnikov imenu, da smo vsi zdravi in popolno zadovoljni. V soboto bode program, katerega nam je pripravil tukajšnji odbor, dovršen. Zatem pojdejo nekateri še v Napolj, drugi pa se vrnejo skozi As-sisi in Benetke v domovino. Dnevne novice. (Državni ibor.) Z Dunaja smo prejeli poročilo o včerajšnji seji državnega zbora danes ob 3. uro, torej prepozno za današnji list vsled nezgode na črti jnžne železnice. Iz poročila pa posnamemo, da namerava govoriti dr. Vitezič pri ministerskem predsedništvu, pri notranjem ministerstvu in po- ' htični upravi M. Vošnjak ali dr. Ferjančič, ' pri cestah dr. Tonkli in KI u n, pri naučnem ministerstvu Klun, pri strokovnih šolah dr. P oklu-kar in Nabergoj, pri ljudskih šolah Nabergoj ; in Klun, pri državnih železnicah dr. Ferjančič, pri poljedelskem ministerstvu dr. P oklu kar, pri pravosodnem ministerstvu dr. Gregorec in dr. Ferjančič. Kot generalna govornika sta izvoljena na levici dr. Plener, ki je že včeraj govoril, na desnici profesor S n k I j e. (Državna podpora) za Kranjsko, Goriško in Češko pride na vrsto prihodnji teden. Krepkemu prizadevanju naših poslancev se je posrečilo dobiti zagotovilo, da se bode zadostilo dejanjskim potrebam dežele Kranjske; od budgetnega odseka je bila sinoči sprejeta resolucija v tem smislu, kateri je pritrdil tudi vladni zastopnik s popolnoma soglasno obljubo. (Neegoda na jažnej železnici.) Blizo postaje Sa«a odtrgal se je danes po noči velik plaz zemlje in kamenja in zasul mimo vozeči tovorni vlak, ki je na železnem tiru obtičal. Vožnja med Ljubljano in Zidanim Mostom je pretrgana. Kurirni vlak, ki navadno okoli 6. ure zjutraj v Ljubljano pride, je sedaj, ko to pišemo (11. ura dopoludnš), še vedno na cesti. Iz Ljubljane odšel je pomočni vlak na hce mesta. Zatrjuje se nam, da se od ljudi ni nihče nevarno poškodoval. Pomočni vlak dospel je v Ljubljano ob 11.'/» nri in je peljal naprej v Trst popotnike, kateri so morali iz korirnega vlaka prestopiti. Kedaj bode zapreka na zasutej progi odstranjena, se sedaj še ne v^. K. (Ogenj.) Iz Šentvida nad Ljubljano se nam poroča : Sinoči ob polu desetih bilo je v nekaterih trenotkih v plamenu pohištvo Antona Cepeljnika, po domače .Hudirja", v Vižmarjih. Zgorelo mu je: hiša, skedenj, hlev, veliko drv, krma, mnogo gospodarskega orodja. Dasi je bil zavarovan, mu je škoda jako velika. — Naj bode pri tej priliki zopet opomnjeno, da je velika sreča za kraj, kjer imajo požarno hrambo, in da je ne mala dolžnost županstva, da podpira to velekoristno družbo. Delala je res naša prostovoljna požarna bramba ne-utrudljivo, mnogo rešila pogina, in da ni o pravem času na pomoč prihitela, zanesel bi se bil ogenj na sosedno streho, in kdo v^, kohko gospodarjem pohištvo bi bilo vpepeljeno! Zato hvala in slava naši prostovoljni požarni hrambi, in tudi šišenski, ki je pozneje naši na pomoč prihitela! (Velečastiti gospod dr. Anton Gregorčič) prof. bogoslovja v Gorici, podaril je .Podpornemu društvu" za slovenske visokošolce na Dunaji 50 gld. ter postal s tem ustanovnik društva. Slava mu ! — Veleč. g. Alojzij Poljak, provincijal čč. gg. mi-noritov na Dunaji, podaril je društvu 3 gld., neimenovan rodoljub iz Gorenjega Grada pa 5 gld. Srčna hvala I (Imenovanja.) Davčni kontrolor Adolf P e t s c h e je imenovan davkarjem, davčni pristav Fr. Ravnikar kontrolorjem, in davčni praktikaut J. Riss-maul pristavom. (Kamniška železnica.) V četrtek se je osnovala v pisarni notarja dr. Seidl a na Dunaji delniška družba .lokalna železnica Ljubljana Kamnik" Delnic je 9067 po 100 gld., in sicer 3400 glavniških delnic, katerih 2000 je prevzela država, 700 pa dežela Kranjska; dalje je 3000 prioritetnih delnic lit. A in 2667 lit. B. V načelništvu so gg.: rudarski nadsvetovalec Avg. Schuchart, Edv. Palmer, Moric Orel, B. Wetzler, nadiožeuer Al. Prasch-niker in dr. Arnold^Beck. Deželo Kranjsko zastopa deželni glavar g. dr. Josip P oklu k ar. (Glas iz-med občinstva.) V neki tukajšuji tovarni je človek, ki ga kličejo .Obermeister". Te dni je nekemu delavcu naložil 40 kr. kazni. Delavec ga vpraša po vzroku. .Dunajčan" pa zagrmi: Jeden goldinar! ter obsuje delavca s priimki, katerih ne moremo zapisati. Torej naj delavec z družino dela za 20 kr. dva dni! Kam gre ta krvavi denar? Treba bi bilo strožjega nadzorstva vsak teden. Kaz-novanec naj bi imel pravico pritožbe. (Akad. drnStvo .Triglav" v Gradci) bode imelo v torek, 22. t. m.. IX. občno zborovanje v dvoranah hotela .zum goldenen Ross". Začetek točno ob 8. uri zvečer. Na dnevnem redu bode osobito volitev novega predsednika io novega odbora. (Zgodovinskega zbornika) 9. številka ima na slednjo vsebino: Diplomatarij: 7. Eksempcijska bulia ljubljanske škofije. — S. Gregorii M. Moralium II. XXXV kranjskega farnega arhiva. — Doneski k zgodovini zvonarjev in zvonov po Kranjskem. (Nadaljevanje.) — Duhovniki goriški nadškofiji podred-jenih duhovnij v Gorenjskej, oziroma v Notranjskej v 1. 1767. (Vabilo k mnzikalno-deklamatorični akademiji) na korist dijaškemu podpornemu društvu v Rudolfovem, katero priredb gimnazijski dijaki pod vodstvom svojega pevovodje, čast. gosp. P. Hugolina Sattner-ja in s prijaznim sodelovanjem nekaterih gospodov v sredo dn^ 23. aprila v dvorani .Narodnega doma". Vspored: 1. K. M. pl. Weber: Ouver-tura k operi: .Der Freischatz". Godba za orkester. 2. Fr. Gerbic: .Klic pomladni." Mešan zbor. 3. S. Gregorčič: .Bla.^ovestnikom." Deklamacija. 4. Braga: .Serenada." Samospev za sopran, spremljan s goslimi in klavirjem. 5. R. Scbumann: .Zigeuner-leben." Mešan zbor. 6. L. pl. Beethoveu: „Quatuor IV." c) Audante cantabile, d) Rondo. 7. J. N.VogI: .Wittekind." D^kUmacija 8. K. Kreutzer: .Večerna." Cetverospev. 9. F. Mendelssohn: .Maiglockchen." ^ Dvospev, spremljan s klavirjem. 10. Fr. Gerbic: ^ „Lovska." Mešan zbor, spremljan s harmonijem. Začetek ob Vi8. uri zvečer. Raznoterosti. — Ne preganjajte netopirjev! Netopir je po svoji podobi grd, in zato ga ljudje pobijajo, ne vedoč, da je za kmeta jedna najkoristnejših ži-valij. Netopir je žužkojeda žival in se živi ob gosenicah, metuljih, hroščih, posebno navadnih, katerih po noči išče in žr^. Po izkušnjah je dokazano, da jeden sam netopir v jedni sami noči več sto hroščev polovi. Ce preganjamo netopirje, pač je očitno, da preganjamo najboljše varuhe kmetijstva in vrtnarstva. Dolžnost umnega gospodarja je torej, varovati to dobrotljivo živalico, in skušati, da se pomnoži. — Na vse zadnie. Policijski predsednik: .Vi ste se oglasili za policijskega slugo, Brcek: ali pa imate pojem o svojih bodočih dolžnostih? Ako boste našli n. pr. mošnjo z več tisoči, kaj boste storili?" — Brcek: .Ničesar več." Telegrami. Dunaj, 18. aprila. Cesarski namestnik jo izdal na okrajna glavarstva naredbo, da delavci ne smejo svojevoljno praznovati 1. dan maja, temveč se morajo pogoditi z delodajalci. Delavci, ki dne 1. maja svojevoljno zapuste delo, bodo kaznovani. Dunaj, 19. aprila. V državnem zboru šo Chlumetzky, Plener in tovariši nasvetovali postavni načrt o vpeljavi razsodišč za vravnavo delavskih plač. — Cesar je danes nadzoroval dunajsko posadko. Navzoči so bili nadvojvode Albreht, Salvator, Rainer, vojvoda Cumberland, princesinja Gizela, minister Kalnokj, poslanik Reuss in vojaški atašeji tujih vlad. Na posebnem prostoru je bil poslanik Decais in več zastopnikov. Mnogobrojna množica je cesarja burno pozdrav-yala pri prihodu in odhodu. Gradec, 18. aprila. Mizarski pomočniki so izjavili, da prično delo, ako se sostavi odbor šesterih udov, da presodi njihove zahteve. Moravska Ostrova, 19. aprila. V vseh tovarnah in jamah je delo ustavljeno. Praznujoči delavci so v dveh tovarnah prisilili tovariše, da ustavijo delo. V Poljski Ostrovi so se sprijeli delavci z vojaki; osem delavcev je ranjenih. Vseh delavcev praznuje do 30.000. Madrid, 19. aprila. Konjiški častnik vojvoda Antonio Montpensier bode začasno odpuščen, ker je brez dovoljenja odpotoval iz dežele. Novi York, 18. aprila. Republikanska vlada je prepovedala veronauk na državnih šolah. Umrli ho: 17. aprila. Jožef Vovk, žrevljarski vajenec, 16 let. Reber St. 3, jetika. — Marija Cerar,. mestna uboga, 67 let, Karlovska cesta 7, vodenica. 13. aprila. Valentin Laznik, delavec, 46 let, sv. Petra cesta 53, jetika. 17. aprila. Andrej Kovač, kramar, 73 let. Stari trg 4, omehčanje možganov. V bolnišnici: 10. aprila. Katra Stopnikar, gostija, 73 let, marasmus. la. aprila. .Jakob Tislar, gostač, 50 let, jelika. 16. aprila. Terezija Nanger, gostija, 30 let, jetika. Tremensko sporočilo. J Cas Stanje S g -i- Veter Vreme Sj; | opazovanja __ 17. u. »jut.| 725 3 11-6 szapad oblaAno "" 18 2. n. pop. 725 8 15 6 . . 0-50 9. B. zvea 727 7 10 8 . . dež Srednja temperatura 12 7* za 3-4° nad normalom. I>nna|Nl£a borza. (Telegrafično poročilo.) 19. aprila. Papirna renta h% po 100 gl. (s 16* davka) 88 gld. 75 kr. Srebrna . 5* . 100 . . 16 % . 89 . - . 5* avstr. ilata renta, davka prosU ... 110 . 20 . Papirna renta, davka prosta......101 . 05 . Akcije avstr.-ogerske banke...... 948 „ _ Kreditne akcije .......... 296 . 20 " London ' " •..........118 . 90 . Srebro ............. Francoski napoleond.........9 ^ ♦3'/»" Cesarski cekini...........5 " 65 " Nemike marke ...........">8 " 35 " v bogati izberi priporoč-a za priiiodnjo sezono (10-9) kočevski domači obrt v Ljubljani, Schellenburgrove ulice 4. V Za prekupovalce vsekako najcenejša zaloga. "H«! ¥iitJteo l^iiHieriill^f kamnosek. T Ljubljani, Parne iillcc s t. 10, filijala tik mesarskega mostu. se najuljudneje priporoča prefastiti duhovščini v izvršitev naročil vsakovrstnega cerkvenega umetnega kamnoseškega dela, slav. občinstvu pa svojo bogato zalogo nujrazno-vrstnejSih po najnovejših načrtih prav Učno in Iz razlijfuih vrst marmorja izdelanih nagrobnih Npomenikov. Vse na tukajšnjem %wkopališii stoječe in pri njem izgotovljene spomenike, kateri se vsled nedovoljenega zidanega temelja nagibajo, popravlja brezplačno dvakrat na leto in sicer pomladi in pred Vsemi svetimi. Še posebej opozarja na krasen, od kajnuhtal-skega, kararskega in črnega inarniorja izgotovljen ts i> o m o II i , 'Vli katerega prodd po primerno jako iilzkej ceni. Tudi p. n. stavbenim podjetnikom se priporoča v vsakovrstna Bl^T" stavbinska dela, katera fino, trpežno in ceno izvrči. (6—(i) Prečastiti duhovSčini in slavnemu občinstvu priporočam svojo zulog^o klobukov in slamnikov f najnovejšega kroja in iz zanesljivo trpežnega blaga. Dalje imam v veliki izberi vsakovrstne čepioe po najrazličnejših cenah. Imam tudi v zalogi tmve baže čeidce za požarne brambe. Sprejemam in izvršujem vsakovrstna ter shranjujem kožuhovino čez poletje. Spoštovanjem Anton Krejči, klobučar in krznar, Kongresni trg št. 8, v Ljubljani. Gg. dijakom dovoljujem prednostne cene. "liB (15—8) J. & S. KESSLER v BRNU, 7 Ferdinandove ulice 7. Največja, najcenejša zaloga pomladanskega in letnega blaga. Poletensko ki se da prati in je jako elegantno in trdno za gospode, dvajsetih boj, 20 cm. širo-kosti za celo obleko 6-6 metra le 3 gld. Kdor le jedenkrat kupi, prepriča se, kako izvrstuo se da prati in kako trdno je. 6r A snlna se razpošiljajo po čudovito nizki ceni in sicer: po gl. 375 -S-IO m. za celo obleko. po gl. 5.50 3'10 m. za boljšo obleko, po gl. 8-50 3-10 m. za fino obleko, po gl. 6'— 210 m. za ogrtač, franc. piquet-gilet za gl. 1-50, Blago za lalarje za prečast. duhovščino (tudi za poletne suknje) 1-20 m. široko, meter . . . . gl. |-50 Črni peruviennes in doskins za salonske obleke po 3 2.5 m. od gl. IO'— naprej. Modno bla^'0 za ^ospe. Karirano in črtasto blago 60 cm. sir. za ponočne suknje in otroška obla-čila, 10 m. . . gl. 2-50. Joupon in trofično blago v vseh modnih barvah 10 m. prve vrste gl. 3'50, drugo vrste .... gl. 2 80. Kupi se o priliki! Zefir-blago, pristno in krasne barve, 75 cm. široko 10 m. le ......gl. 3 50 Brokat- in Jacquard-blago, 60 cm. široko, vs^h mo-gočihbarv,10 m. gl 3-60 D oris, najnovejše karirano modno blago, čista volna, 10 m. prej gld. 10, se-daj le . . . . yl. 6 50. Nervy, 90 cm. sir. nežno črtano modno blago v najnovejših barvah 10 m. le.....gl. 4-50. K ašmir,dvojnaširjava,črno in barvano, 10 m. 4 gl. Volneni atlas, dvojna šir-java, volneno blago, črne in drugačne modne i)arve 10 m. . . . . gl 8-50. Modi-otiskan kreton, 10 metrov . . gl 250 in . . . gl. 3-20. Elegantno in bogato omišljeni uzorci se pošiljajo gospo-_ dom krojačem brezplačno. Ceniki o perilu za gospode In gosp6, o galanterijah, uzorci sukna in rezanega blaga brezplačno In franko. Pošilja se s poštnim povzetjem. (16—h) Andr. Druskovič trgovina z železnino na mestnem trgu 10, pril>oro^Sn, x>o zelo iiizlci eeiii okove za okna in vrata, štorje za štokadoranje, samokolnice, traverze in stare železniške šine za oboke, znano najboljši kamniški Portland- in lioman-ce-ment, sklejni papir (Dachpappe) in asfalt za tlak, kakor tudi Ioi>o iii Kao^'*iio iiarojeii«. Štedilna ognjišča Vodnjake za zabijati v zemljo, s katerimi je mogoče v malili urah in majhnimi stroški na pravem mestu do vode priti; ravno tako se tudi dobivajo vsi deli za izkopane vodnjake, železne cevi in železoliti gornji Ktojali, kakor tudi la lesene cevi luesingaste trombe In ventile in železna okova. ». ipolJc^d^lM«-^«** (17) vsake vrste orodja, kakor: lepo in močno nasajeni plugi in plužna, železne In lesene brane in zobove zanje, motike, lopate, rezovnice, krampe itd. Tudi se dobiva zmirom sve^l dovski mavec (Lengenfelder Gyps) za gnojenje polja. Podpisani naznanja, da otvori svojo notarsl(o pisarno v SIcofji Lolci MARIBfl-jevi liiSi na velikem trgu g^ dnč 21. aprila t. 1. "ma K^R^L H^TVSS^, (3-1) kot z dekretom c. kr. deželnega sodišču v Ljnbljani z dn4 8. t. n. St. 2770 imcnOTani snbstitut za notarsko mesto y Skofji Loki. !Zavoofuo ^.nlojfo peči iz glinaste snovi raznih barv, n. pr. bele, rujave, bronasto-rujave, po-lueranSno.rumeno, zelene, vse z stekleno prevlako, isto tuko tudi po najnižji ceni. Zaloga in delavnica ste v Igriški ulici št. 8 v Ljubljani v hiši gspdJ. Seunikovih. kahljice za štedilna ognjišča (7-2) A Kdor hoče na Dunaji ob glavnici živeti. Kdor mora tudi težke komisije opravljati. Kdor hoče blago kupiti, prodati ali oddati, Kdor bi rad kupil boljšo reči ua obroke. Kdor bi hišno opravo, dragocenosti itd. pod roko rad kupil. Kdor hoče, da se mu dolžne zahteve iztirjajo, obrne naj se na 12 let obstoječi li 0111 i s i, j s li i l> u 1- o a 11 na Dunaji Mariahilferstrasse 12. Nakup blaga, ki daje dobiček, In blagro v oddelkih na «voj račun. (12—6) egastBC solii(Snike navadne vrsten nejše iz zanes-blaga v najveei po čudovito dobro poznata Trpežno izdelane dežnike in najelegant-Ijivo dobrega izbeii priporoča nizkej ceni tvrdka l4> IVIes^tiii v Ljubljani 3Iestiii Naročila na kostumne solnčnike, popravila in preobladauja solnčnikov in dežnikov izvršujejo se najvestnejše in poceni. — Po pošti došla naročila vsprejemajo in izvršujejo se točno proti povzetju. Razprodajalcem so natančno razvrščeni ceniki franko na razpolago. Gradec: Lekarna Vendeiinapl.Trnk6czyja, deželna lekarna, NcpreSegljlVO Za ZObS Sackstrasse. Dunaj: Ijekarna Viktorja pl. Trnkdczyia, „pri sv. Frančišku" (ob enem kemična tovarna) V., ilundsthurmerstr. 113. je V Ljubljani, priporoča se slavnemu duhovščini, ter navaja izkušenih iu že z go-zdrafil in specijalitet, urllarijiPoip n PD ečel-ia Mestni tra 11, občinstvu in prečastiti nastopno le nekaj svojih tovim vspehom rabljenih . saiiciiM nsm voia aromatična, vpliva okrepčevajoče, zabranjuje gnilobo zob ter odstranjuje iz ust neprijetni duh. Jedna velika steklenica 50 kr. . salicilil zoliiij m splošnje priljubljen, vpliva jako okrepčevajoče ter ohranjuje zobe svetlo-bele, a 30 kr. 2\avedeni sredstvi, o katerih je došlo mnogo zahvalnih pisem, ima vedno sveži v zalogi ekaroa Moczv zraven rotovža v Ljubljani. Dunaj: Lekarna Julija pl. Trnk6czyja, „pri zlatem levu", ^^ Zi/iuitt in lui^nr-i/r, VIII., Josefstiidterstra^se št. 30. ArUIIUtlja mil OUUl Dunaj: Lekarna dr. Otona pl. Trnl<6czyja, „pri Raileckiju", PO»tO lZvr.SU- III., liadetzkyplatz št. 17. (13) jcJo. " ' m sicer. Francosko žganje s soljo ali brez soli, pristno francosko blago proti revma-tizmu in za oživljenje in okrepčanje. — V steklenicah po 20, 60 kr. in 1 gld. Ruska maža za ozebline, jako dobro sredstvo proti ozeblinam in zastaranim ozebam, kakor tudi proti rudečemu nosu in obrazu. Po 8 — 10 dnevnej rabi je bolezen popolnoma ozdravljena. — Cena lončku 40 kr. Fijakerski prašek, znano tdiavilo proti kašlju Cena škatljici 2-5 kr. Cvet za protin in revmatizem, najvspešnejše in najsigurnejše sredstvo proti revniatizmu, trganju po ndih, protinu, boleznim v križi, revmatičnemu zobobolju itd. — Cena steklenici aO kr. Voda za čiščenje obraza. — Cena steklenici z navodilom za rabo 80 kr. Guarana praški, zanesljivo sredstvo za migreno in enos ranski glavobol. — Ce«a škatljici z 10 praski .50 kr. Tinktura za rast las, proti izpadanju las in za obnovljenje in oživljanje rasti las. — Cena steklenici 60 kr. Tinktura in obliž za kurja očesa, sigurni sredstvi za popolno odpravo kurjih 0Č08, bradavic in trde kože. — Steklenica s čopičem in navodilom za rabo vred velja 40 kr., 1 obliž 40 kr. Kapljice za odpravo krča, neprekosljive glede zdravilne moči, nekaj kapljic na sladom ali v kamilčnem čaji takoj ukioti krč. — Cena steklenici 36 kr. Cvet za gušo proti guši in napetemu vratu, za utiranje. — Stekl. velja 20 kr. Olje iz repja je najreelnejše sredstvo, da se zabrani prehitro osivenje las, lase naredi mehke, odstrani in zabrani delanje sitnih luskin na glavi. — Flakon .SO kr. Razven navedenih zdravilnih sredstev dobijo se v deželni lekarni pri „Ma-riji Pomagaj" raznovrstna medicinična mila, lepo dišeče pomade, lasna olja, razni pristni angleški in francoski parfumi. Pariški prašek za dame (bel in rudeč), poudre de riz. kadilni papir, kadilne svečice, potpourri itd., dr. Bochardovo aro-matiško zeljiščno milo in jako fino glicerinsko milo in glicerinsko vijolično milo (1 komad 36 kr.) Spošto/anjem (2) Llldv. (irečel, lekarnar. Trgovina z železnino Albin C. Ahčin-a v Ljiibljaiii, -B ■■ I i m^ irua vedno bogato zalogo Mtavbinskcga orodja, lopat, krampov, orodja za podzemeljska dela, okov za vrata in okna, pantov in kl^učavnio, zapahov, žebljev iz drota, vijakov, železa pleha, drota, mesinga, bakra kositarja, oinka, naklov, precepov z vijakom (šraubštokov), ter vrtalnih strojev za h^učarje in kovače, kladev, svedrov, obličev, pil in dletov, tudi dinamita, vžig^alnih vrvic in kapic. (24—S) Stiivo železo, luesiiij;, balter, liositar, ciiili, svinec kupuje se vertiio po iiajvišjiii cenah. m OLJATATES BARVE konltariiklh iiui^lrali po pol In Jeden kilo pi»ipoi*<>ira iiajeeiieje tovarna oljnatih barv, laka in firneža o) semeniško poslopje 6 LJUBLJANA semeniško poslopje 6. Iidaiatelj: Matija Ktlar. Odgoveni vredalk: I|M«I1 Žitnik. Tiak »Katoliške Tiakarne" v Ljubljani Premija na svetovni razstavi v Londonu 1862, Parizu 1867, Dunaji 1873, Parizu 1878. Klavirji na obroke za na deželo saloiiNki krilasti klavir, piaiiiiie ^62-3) II I« ijlMM, 11 iz tovarne svetovno znane tvrdke (Gottfried Cramer) — Wilh. Mayer na Dunaji za 380 gld., 400 gld., 4.50 gld., .500 gld., f^^JS*!^ .550 gld., 600 gld., 6.50 gld., planine za 3,50 gld. do 600 gld. W Klavirji druzih tvrdk za 280 do 3,50 gld. ^^ U IzpoBOjllo klavirjev za na deželo pod naj- u£:odneJšimi pog^ojl. "VO Prodajalnica in posojilnica klavirjev A. Tliierfelder. Dunaj, Vil., Buroflasse7l.